413. štev. Posamezna številka 6 vinarjev. SDAN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 1. uri zjutraj; v pondeljkih pa ob 8. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1*20, z dostavljanjem na dom K 1*50; s pošto celoletno K 20*—, polletno K 10*—, četrtletno K 5*—, mesečno K 1*70. — Za inozemstvo celoletno K 80*—. — Naročnina se m pošilja upravništvn. ::: n: Telefon številka 118. V Ljubljani, torek dne 18. februarja 1913. NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. Leto 11, Posamezna številka 6 vinarjev. Uredništvo in upravništvo: ;;t Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. S. Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisr. a se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtniee, poslana :n zalivale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju .o-::: pust. — Za odgovor je priložiti zfinmko. «: Telefon številka '1'' Zakaj — zato! Ako hočemo biti odkritosrčni. si moramo priznati, da bi v današnjem času samo narodnostne zahteve Albancev težko dajale Avstriji in Nemčiji zadosten povod, ki bi opravičeval, da prevzamemo rizlko resnih zapletkov s tem, da zahtevamo kolikor mogoče ve-veliko novo Albanijo. Ne zaradi Albancev, zaradi nas samih potrebujemo močno Albanijo. Ta Albanija ima biti v smislu avstro-ogrske in torej tudi nemške politike zadnja trdnjava Adriji... Albanija mora postati proti- V utež proti večji Srbiji in končno je Albanija zadnji most — preko katerega more srednja Evropa neovirano širiti svoj upliv na zapa-dni Balkan. Vse te tri naloge, ki jih naj ima nova Albanija, so za Avstro-Ogrsko in za Nemčijo nenavadno važne in pomenljive. — Mi vemo, kaj bi pomenilo, ako panslavizem prodre tudi v te kraje na bregovih Adrije. To bi pomenilo poraz naše politike ob Adriji. — in prosta pot Iz Trsta v svetovno morje bi bila v nevarnosti. Da bi bile s tem prizadete tudi nemške ko- risti — je jasno. Noben nemški državnik ne sme pozabiti, da mora nemški upliv segati do Adrije. Vse te naloge pa mora vršiti močna življenja zmožna Albanija. Lcop. v. Chlumecky v Oesterr. Rundschau. Marsikateri avstrijski državljan, ki zasleduje dnevno politiko, se je Čudil, zakaj smo se kljub lastni ne-v: "stl s tako vnemo zavzemali za Turke. — Marsikateri avstrijski da- vkoplačevalec se je čudil, zakaj mora kljub veliki draginji plačevati tako visoke davke. — Marsikateri avstrijski narodnjak se je čudil, zakaj smo se kljub domačim narodnim razmeram tako gnali — za samostojno mečno veliko Albanijo. Praška »Union« je prinesla dvoje temeljitih člankov »Zakaj Albanija« — zadnji čas je »Zeit« obširneje govorila o tein vprašanju — in vsi, ki so hoteli imeti jasen odgovor na marsikaj nerazumljivega, so pisali o vzrokih, ki vodijo Avr "o v njenem boju za Albanijo. Grrnje besede nam dajejo nad vse Jasen odgovor. »Oester. Rundschau« Je oficijelna revija naše politike in gospod v. Chlumecky je dobro znan. To je torej naš olicielen odgovor na vsa vprašanja. S tem je tudi dan od-jgr'*rr: Zakaj so naši rezervisti še Vedno pod orožjem, zakaj med Srbi- jo In Avstrijo sumljiva tišina — zakaj je stalna napetost med nami in Rusijo. Oni, ki so prerokovali, da bodo nastale nove težkoče, ko pride v Londonu na vrsto albansko vprašanje — niso bili kratkovidni politiki. Oni, ki so strašili, da bomo imeli nemirno pomlad, niso bili le kvarazu-goni. Oni, ki so pesimistično presojali evropsko miroljubnost — niso bili pesimisti. Stvar postaja bolj in bolj resna. Pred letom so se na pomlad začeli t. zv. albanski nemiri — ti nemiri so bili tako vsakoletni pojavi — da se širša javnost zanje ni brigala. Albanija je bila neznana dežela — za Evropo brez pomena. Kdo je poznal one kraje na meji Albanije. Par politikov, par vnetih geografov in par romantike željnih potovalcev. Danes se okoli teh krajih suče usoda Evrope, usoda držav — in usoda marsikaterega človeka... Marsikdo je presedel v šoli lepo število let, ne da bi si bil naučil, kje je Peč. Prizren Ohrida, Drač, Bitolj etc. Danes visi na teh točkah — evropski mir. V nedeljski številki smo govorili o razmerju med Avstrijo in Rusijo. Zadnjih par dnij se je to razmerje poslabšalo. Vprašanje je Velika Albanija — in Mala Albanija — Avstrija zahteva Veliko Albanijo — Rusija je proti nji. Nasprotstva so tako velika — da bo treba dobrih diplomatov, ako hočemo, da se bo vprašanje mirno rešilo ... Da Hohenlohe ni imel v Rusiji s cesarjevim pismom nobenega posebnega uspeha — to je jasna stvar. Nasprotno vemo, da je provizorični minister ruskega carskega dvora poslal v carjevem imenu generalu Sku-garovskemu, predsedniku poslednjega slovanskega banketa v Peterburgu, sledeči brzojav: Njegovo Veličanstvo ruski car je dovolil, da se za brzojavno mu izražena čustva Izrazi zahvala vsem Rusom in Slovanom, ki so sodelovali na slovanskem banketu — in so edini v simpatijah za svoje brate na Balkanu. Ta carjeva zahvala pomeni, da je dobila slovanska ruska smer upliv na najvišjem mestu. Na onem slovanskem banketu so padale ostre besede in se je zahtevalo, da Rusija ostane pri svojih zahtevah. Oni krogi, ki so carja s slovanskega banketa pozdravili — so odločno za skrajni nastop Rusije na Balkanu — carjeva zahvala kaže, da to mnenje vlada tudi v najvišjih krogih. Rusija je mnogo storila za Črno Goro — zakaj bi v tem trenotku pozabila na vse in pustila, da so z Veliko Albanijo vsi njeni načrti uničeni. Zato se je bati, da bo Rusija odločno nastopila proti avstrijskim zahtevam glede Velike Albanije — Avstrija pa. kakor se vidi. je pripravljena svoje iti nemške zahteve do skrajnosti braniti. Zato vlada med Rusijo in Avstrijo napeto stanje. Da bi se Rusijo v njeni odločnosti oplašilo — so začeli nekateri budit; poljsko vprašanje. Pravkar se obhaja SOletnica poljske vstaje I. 1863 ki je bila krvavo zadušena. Po nesrečni vstaji je Rusija hudo postopala s Poljaki. Balkanske zmage so zbudile tudi Poljake in so začeli misliti na svojo svobodo. — 50-letnica je sicer bolesten spomin za zastonj prelito kri — vendar se zdi, da se od gotove strani poljsko vprašanje nalašč podpira,. Težko, da bi to doseglo svoj namen. V zadnjem času se je čitalo tudi par Pasičevih izjav. Te izjave kažejo, da Srbija precej odločno stoji na svojem stališču — in da se na višjih mestih vedno bolj vpošteva glas naroda, ki ne more trpeti, da bi mu vzeli njegovo davno Last, ki si jo je priboril z lastno krvjo. Zato lahko trdimo, da bo napetost v Evropi zopet zrastla in da bo s prihajajočo pomladjo — tem bolj prevladovalo tudi bojno razpoloženje. Vprašanje je, če ho iz teh bojev — vzrastla pomlad narodov! Ustanov, občni zbor Nar. soc. mladinske organizacije v Trstu T r s t. 16. febr. 1913. Obupno, žalostno je življenje našega naroda. Kakor majhen, bolan otrok je, z ranami obdan in od vseh preziran in zapuščen. Teptajo ga, kakor bitje, k; se ne more braniti, zakai dobro vedo, da je naš narod majhen in šibak. Na cim strani ga bijejo naši narodni nasprotniki, ki se še vedno držijo svojega starega gesla; »Tisti, ki Ima močnejšo pest, tisti ima pravico živeti in tisti naj vlada.« Izpodriniti nas hočejo, in na roko jim gre nemška vlada. V davkih smo vsi enaki, ko pa zalitevajo Slovenci enakih pravic, mu vržejo drobtino, kakor beraču pred pragom. Na drugi strani pa nas sesajo naši gospodarski nasprotniki, tuja industrija, ker mi smo proletarski narod. Naše hlapčevstvo traja že od onega časa. ko so se naselili naši pradedje na tukajšnjem ozemlju. Kri so prelivali, mnogo so trpeli, bili so sužnji tujcev, a mi smo obsojeni v iste galeje. Za nas ni solnca, ni svobode. Žalibog, da je naš narod pri vsem tem tako potrpežljiv, hlapčevski duh mu je prešel v kri. Strah ima pred raznimi mogotci. In ravno zaradi tega ker ne nastopi za svoje pravice, ker ne gre v boj proti zatiralcem z vsemi silami, se ne more povspeti. — Kdai nastopi trdna narodna zavest v vseh slovenskih prsih? Kdaj se odpre pri nas Matjaževa gora, kdaj rešitev iz bednega življenja? Vse to je izprevidela mladina in začela sc je združevati, dobro se zavedajoča, da je bodočnost naroda odvisna od naraščaja. Narod, ki ima za seboj duševno iu telesno krepko mladino, lahko upa na boljšo bodočnost, medtem, ko se mora vsak narod, ki nima za seboj take mladine, udati v usodo propadanja. Naš narod pa ne sme propasti, zakaj komaj je začel živeti in se zavedati. Razvija naj se do popolnosti, srečne bodočnosti. Zato ie šla mladina na delo, ker hrepeni po tej dobi. kot mlado cvetje po svetlobi in solncu. — Odrešiti se moramo sedanjega robstva, zakaj »manj strašna noč je v črne zemlje kriliti, kot so pod svetlim sohicem sužnji dnovi.« Danes se je ustanovila ta potrebna mladinska organizacija, ki jo mora najprisrčnejše pozdravljati vsak, ki narodno čuti in stremi po boljši prihodnjosti. Tu podamo kratko poročilo ustanovnega občnega zbora »Nar. soc. mladinske organizacije«, ki se je vršil v dvofani »Nar. del. organizacije«, ulica sv. Frančiška št. 2. Ker se predsednik pripravljalnega odbora brat Požar vsled tega, ker sc nahaja zaradi študij v Pragi, ni mogel udeležiti ustanovnega občnega zbora, ga je otvoril njegov namestnik brat Brandner in predvsem pozdravil navzoče brate, na kar je razpravljal o važnosti» Nar. socialne mladinske organizacije«. Razjasnil je, v kako žalostnem položaju se nahaja slovenska mladina v Trstu, kako je razpršena iu se poizgublja v tujih taborih in tava brez cilja in resnega dela. Namen N. s. m. o. Je zbrati slovensko mladino v mladinsko organizacijo, kjer nai bi se združevala, se utrdila v strogo narodni In socialni zavesti ter kot vsestransko podkovana In zavedna stopila v vrsto zrelih mož. ki morajo prenašati težak pritisk naših narodnih sovražnikov in neprestanih gospodarskih bojev. Ta namen bo skušala doseči s predavanji, čitalnico, knjižnico, izdajanjem poučnih listov in brošur, s podpiranjem revnih, nadarjenih članov v svrho nadaljne izobrazbe itd. Govornik je očrtal zgodovino narodno-socialnega mladinskega gibanja v Trstu, ki je še zelo mlado. Zaradi raznih nasprotij in ovir, jc moral pripravljalni odbor N. s. m. o. poučiti javnost o namenu in potrebi te organizacije. Govornik je nato izrekel zahvalo vsem onim bratom, ki so ostali zvesti narodno-socialni ideji, zlasti pa odbornikom pripravljalnega odbora, na kar ie LISTEK M. ZEVAKO: V senci jezuita. (Dalje.) Aleš Lemahu je potipal skrivo-, a’ ali je bodalo za pasom na svojem mestu. vodim” zdaj'« ie izpregovorila voj-zsmriiin Pojasnite, kako se je Vedli takraf6 jf ki. st£ j? od' hecoj vinila v LSSer « ’’ lomljiva0«"16 Samega ceneča, mi-»Res, dobri moj Lemahu?« Cast mi je, zagotoviti vas tega f, svojo najsvetejšo besedo.« 8 »Tako nesramno laže pač malokdo, kakor vi, moj dragi.« »Prisezam vam, milostljiva...« »Vidite, jaz hočem biti odkrito-rčnejša od vas. Vedite torej, da me « posetil nocoj gospod veliki profos, pdhajaje od njegovega Veličanstva.« Lemahu je prebledel in se začel polagoma bližati vratom. > »Ne uidete,« je rekla vojvodinja, fAli se me nemara bojite?« »Da, milostljiva,« je rekel Le-(nahu odkritosrčno. Ta odgovor je bil tako nepričakovan, da ie vojvodinja zdajci prvikrat pogledala tolovaja z nekakšnim Zanimanjem. »Pa zakaj se me bojite?« je dejala in se nasmehnila. »Eh, tako, milostljiva! Izvedel sem povest o ubogi gospe Sent-Al-banski in o sadju, ki ga je jedla, na kar je dobila grizenje v trebuhu!« »Vam sc meša v glavi, gospod Lemahu,« je dejala vojvodinja s strogostjo, ki je kolikor toliko pomirila Lemahuja. »Pustimo zdaj te vaše zgodbe o strahu in sadju, ki povzroča bolečine v trebuhu. Ako vam ne bi bila prijateljica, bi vas bila dala že sinoči pograbiti in vreči v ječo, iz katere ne bi prilezli nikoli več...« »To je res,« je potrdil Lemahu sam pri sebi. »Torej,« je povzela vojvodinja, »gospod De Monklar je bil sinoči pri meni in mi je povedal nekaj, kar mi je dalo mnogo misliti: rekel je, da mu je kralj ukazal, naj vam nakaže tisoč tolarjev pri dvorni zakladnici ... Ne trativa časa z nepotrebnimi besedami. Izdali ste me — bcV ne srdim se na vas zaradi L-f-, Ir! Prihajam vas vprašat: ali mn ci?.*I?da-li zda* tudi kralja, ki ste JSSi SrČi? A,i h0Čete j njegovih tisoč tolarjev še za drugih tisoč, ki jih lahko zaslužite od mene? Io bo skupaj dva tisoč tolarjev: celo premoženje.« Lemahu jo je poslušal jako pozorno. Bil je prepričan, da govori vojvodinja od srca. »Kaj je treba storiti je prašal hladno. »Pred vsem mi morate povedati, kaj se je zgodilo sinoči.« Zdaj, ko ni imel več nobenega povoda, lagat: se, ie povedal Aleš Lemahu prav odkritosrčno in prav cinično vso zgodbo, ki je že znana našim bralcem. »Moral bi vas bil obvestiti, ko sem videl vojvodinjo Fontenbloško,« je dejal. »'Poda revež sem, niadam, tak revež, da ne morem povedati, in že toliko časa ..« »Da. da. služili ste bogatejšemu gospodarju... Ponavljam vam, da vam ne zamerim. Vi ste samo orodje, in moja stvar je bila, zagotoviti si zvestobo tega orodja s tem, da bi ga bila plačala, kakor se spodobi..« »Bogme, milostljiva!« je zaklical Lemahu, in obličje mu je zasijalo, »vi govorite zlate besede!« »Torej ste pripravljeni storiti, kar želim — proti primerni nagradi, to se razume? »Če mi 'daste tistih tisoč liver, kakor pravite ...« »Dam vam jih ...« »Potem čakam samo vaših ukazov, madam. Za kaj gre?« »Gre za to, da se polastiva voj-vodinjicc iznova.« »To pojde težko, milostljiva.« »Eh, saj imam že načrt. Vam ni treba misliti pri tej reči. Zahtevam samo, da storite, kar vam porečem.« »Da, biti dobro orodje; to je zame kakor nalašč.« »Izvrstno. Pridite torej opoldne k meni. Kralj odide ob dveh iz Lu- vra. Ves dvor pojde v Fontenblo — z njim vred seveda tudi jaz.« »Ne vznemirjajte se zaradi tega. Kadar pride vaša ura, dobite povelje, da pridete v Fontenblo; uredila sem že vse, kar je potrebno v to svrho.« Čim več podrobnosti je navajala vojvodinja, tem večje je postajalo zaupanje Aleša Lemahuja. »Dobro, milostljiva, opoldne pridem k vam,« je dejal. »Pridite; dve uri ne bosta nič preveč, da se pomeniva do dobra,« je odgovorila vojvodinja in vstala. Pobrskala jc po svoji ročni torbici, izvlekla mošnjo iz fine svilene pletenine ter jo pomolila Alešu Le-mahuju, rekoč z najnaravnejšim glasom: »Nate, evo vam nekaj za na-datek!« I emahu se Je sključil v dve gubi, segel po mošnji in jo stisnil z roko. Tis*i hip pa se mu je iztrgal pritajen vzkrik. Gotovo se je morala zamešati v mošnjo kaka bucika ... In tista bucika ga je bila zbodla v dlan. »Opoldne, ne pozabite!« je re-. kla vojvodinja, cbračaje se proti vratom, kakor da ni slišala Lemahu-jevega vzkrika. »Opoldne, milostljiva ... Zanesite se name!« Je rekel on. Vojvodinja Je zaprla vrata za sabo. prečital brzojava iz Prage in Gradca in pozdrav iz Ljubljane. Praga: Naprei, nevzdržno naprej do zmage naših idej! K luči. k solncu! — Na-rodno-socialna mladina v Pragi. — — Gradec: Bratje! Narod nas kliče v boj! Ne odlašati; takoj na delo, vi od juga navzgor, mi od severa navzdol. Pozdrav' —- Graška mladina. — Ljubljana: K vašemu ustanovnemu občnemu zboru želimo največ uspehov. Upamo, da pade seme na rodovitna tla. Neustvrašeno najircj. kajti v delu je naša rešitev! — Mladinska skupina »Nar. socialne zveze« v Ljubljani. Brat Širok je podal nato tajniško poročilo. Prvi sestanek slovenske mladine v Trstu v svrho ustanovitve N. s. m. o. se je vršil dne 7. julija 1912. Tedaj je bil izvolien odbor, sestoječ iz sedmih članov. Odbor je sestavi! pravila, ki so bila potrjena in vrnjena od oblasti v decembru. Uprizarjal je sestanke v mestu in okolici. Trudil se ie za knjižnico, ki je že precej dobro urejena. Odbor je poslal na kongres bratskih čeških narodno-socialnih mladinskih organizacij brata Požarja, ki je, ko sc je povrnil, poročal o njem na javnem shodu, ki ie bil sklican nalašč za to. Predsednik je moral zapustiti Trst in se odpeljati v Prago. Povrne se kmalu. Ko je tajnik pojasnil razne notranje zadeve, je končno poživljal mladino, da se pridruži N. s. m. o. naj se poprime izobrazbe. Ko je poda! brat Požar blagajniško poročilo, je bil izvoljen enoglasno sledeči odbor: Predsednik Joško Požar, abs. jurist; njegov namestnik Ant. Bran-dner, uradnik, tajnik Drago Širok učitelj, njegov namestvnik Vekoslav Rovan, privatni uradnik, blagajnik Anton Požar, trgovski nastavljenec, njegov naincstnih Janko Kosmina, pekovski pomočnik, odbornik Rok Kocjančič, mehanik. Pri točki slučajnosti je predlagal brat Kocjančič resolucijo, h kateri je izrazil brat Sirk pomisleke. Bila je sprejeta in se glasi: Slovenska mladina v Trstu, zbrana na ustanovnem občnem zboru »Narodtio-socialne mladinske organizacije« ostro graja in obso:a podlo gonjo gotovih konservativnih krogov napram prepotrebni mladinski organizaciji, dasiravno ti nazadnjaški krogi, ki imajo pogum hujskati proti njej in denuncirati njene somišljenike, niso čutili v svojem nad tridesetletnem obstanku potrebe po mladinski organizaciji, ki edina more povzdigniti slovensko mladino in io usposobiti za bodoči boj proti narodnim in gospodarskim nasprotnikom ter jo navdušiti za narodno idejo; poudarja, da hoče iti z neumornim delom preko te nekulturne gonje svojim plemenitim ciljem nasproti; Izjavlja, da bo podpirala vsako strogo narodno in socialno Lemahu je sta? nekaj časa na mestu in počakal, da je odšla. »Dobra kupčija!« je dejal sam tri sebi. »Ta dobra vojvodinja ie manj strašna, nego sem si mislil. Res je. kaj pak. da me potrebuje ... Ali sem zdaj vendar že enkrat na poti do sreče? ... Sicer pa poglejmo. kaj je v mošnji...« Spet je segel po mošnji, ki jo ie bil odložil na kamin — in spet je nehote vzkriknil. »Prokle*a bucika!« je zarenčal in zaklel prav po vojaško. »Naj vzame satan vse babe, ki trosi’o svoje bucike povsod, kier je treba in kjer ni! ..« Odprl ie mošnjo. V mošnji ni bilo zlata. Bi'a p- je v nje’ krogljica, majhna lesena kroglica. iz katere le štrlcio sedem do osem leklenih osti. Lemahu |e •'>*‘,o!ede' kakor zid in zaklel s i>nph itn g'asom »Oh, zločmska u,.ša! Zastrupila me je!... Toda gorje ji! 1'r-d-m poginem. ji poplačam, kar je sirila’« Hotel ie planiti proti vratom. Toda zdajci le obstal, leden znoj mu je orosil čelo. *• zobje vi *e mu stisnili kakor primaž: vse se Je */a-vrtilo okrog njega: črn zastor se ie spustil na njegove oči. Padel je na kolena. Parkrat je še prasnil z nnhtj po tleh ... nato je mahoma obležal, nepremičen za vse večne čase. (DalleJ tvorbo iti poživlja končno jugoslovansko mladino, da se pridruži njenim idejam. Brat Brandtier je, ko se ni nihče več priglasil k besedi, zaključil zborovanje s pozivom, naj se slovenska mladina trdno oklene mladinske organizacije, da bomo prišli čimprej do cilja. Temeli k našemu novemu življenju je torej položen. In tl, jugoslovanska proletarska mladina, odzovi se našemu klicu, ki ima nalogo odpreti oči vsem onim, ki ne vidijo vzrokov sedanjega krivičnega družabnega ustroja. Vojna. POLOŽAJ NA ČRNOGORSKEM BOJIŠČU. Odkar so Črnogorci zavzeli Bar-aanjol imajo pozicijo pred Skadrom že močno olajšano; vendar pa je njihova ugodna postojanka ovirana vsled tega, ker imajo Turki Brdico Še v svolih rokah. Srbsko-črnogor-ska vojska koncentruje zato vse Svoje sile pred Brdico, da jo zavzame. Najtežji topovi se postavljajo pred Brdiške utrdbe. Z splošnim napadom na Brdico in Taraboš na še odlaša — kajti odgovornost povelj-ništva je tako velika, kakor je velika nevarnost, ki preti srbsko-črno-gorski armadi pri navalu na Taraboš, ki bo še enkrat in morda po-slednjikrat pa zato v tem večji meri grobišče srbsko-črnogorskib junakov. Kar se položaja v Skadru tiče najbrž ni tako ugoden kot trdijo Turki. kajti danes je gotovo, da je Essad paša šefu generalnega štaba drinskc divizije majorju Petru Markoviču ponujal predalo Skradra. Turška vojaka, ki sta bila v tabor pripeljana. sta sicer imela polne žepe prepečenca, ko so jima pa dali kruha sta ga pa z zelo velikim apetitom pojedla. Markovič je na pismo Essad paše odgovoril, da je sedaj prepozno ponujati predajo, in da mora sedaj Skader kapitulirati pod pogoji, ki jih bodo diktirali oblegovalci. Zanimivo je. da je poveljnik Skadra Essad paša v prijateljskih zvezah z črnogorskim princem Mirkom, s katerimi si ves čas vojne dopisujeta. JUGOSLOVANI IN BALKANSKA VOJSKA. Državni poslanec dr. Jos. 8mo-dlaka ie na vprašanje, kakšen vpliv bo Imela balkanska vojska na cilje Jugoslovanske politike odgovoril sledeče: »To, kar je bilo pred vojsko še utopija, je postalo važen cilj, ideal za Jugoslovane: svobodno Jugoslovanstvo. To je vpliv vojske. Kaj je storiti v priliodnjosti. Vse, kar so nekedaj delali podjarmljeni narodi, da bi dosegli samostojnost. To je naša bodoča politika.« CESAR VILJEM O POLOŽAJU. Berlin, 17. februarja. Viljem je dejal’ »Imeli smo že težavnejše situacije nego je sedanja — pomislite samo na Maroko. Zaradi Albanije čisto gotovo ne bo vojske. Vojska morebiti med časniki, resnična vojska pa ne. Vse se bo ugodno končalo, Prava vojna nevarnost je že minula. — Tukajšnji krogi so prepričani, da pomenijo odločno voljo Nemčije, preprečiti svetovno vojsko zaradi par albanskih krajev. Avstrija in Rusija se bosta morali sami med se-boi mirno domeniti. SPOPADI NA AVSTRIJSKO-RU-SKI MEJI. Krakov, 17. februarja. »Kurier Krakowski« poroča: Pii Jaroslavu se je vršil v soboto spopad med ruskimi in avstrijskimi mcjnTni stražami. Streljalo se je na obeh straneh. SITUACIJA. Dunaj, 17. februarja. Oiicijozna poročila o situaciji pravijo, da se je ta v zadnjem času prej izboljšala kakor poslabšala. Misija princa Hohen-loheja je bila uspešnejša, kakor se sodi. Delegacije se bodo počele morda že s popolnoma razjasnjenim stališčem. MINISTRSKA KONFERENCA. Dunaj, 17. februarja. Včerajšnji skupni ministrski svet, katerega so se udeležili tudi avstrijski in ogrski ministrski predsednik ter avstrijski in ogrski finančni minister, je zboroval 8 ur in se posvetovanja še niso zaključila. Grof Berchtold je poročal o zunanjem položaju ter konsta-tiral, da zunanii položaj ne dovoljuje zmanjšanja obstoječih vojaških priprav. čeprav obstoja upanje, da se pereča vprašanja rešijo mit no. Vojaške odredbe stanejo do zdai več kot 300 miljonov kron in zahtevajo zdaj okoli 14 miljonov na mesec. Največji del posvetovanj pa je bil odmejen debati o novi ureditvi trgovinskih odnošajev med Avstrijo in balkanskimi državami. Posvetovanja se najbrž danes nadaljujejo. POLJSKO GIBANJE V RUSIJI. Poljaki v Rusiji upajo, da pride do mednarodnega konflikta, v katerem podleže Rusija. Iz ruskega poloma se porodi poljsko vstajenje, politično samostojnost pa morajo Poljaki si pridobiti z orožjem, za ta načrt so navdušene najširše plasti naroda. Začasni odbor pa trobenta vse svoje plane po svetovnem časopisju. Zato se sodi. da za vsem tem ne stoje ravno prepametni ljudje. REVOLUCIJA V MEKSIKU. President Madeira je odstopil. Tudi minister notranjih zadev le poda! demisijo. Tudi de! vojaštva se je uprl ter se skušal združiti z uporniki. V mestu divjajo boji z ulice y ulico. Slovenska zemlja. Iz ptujsko okolice. r »Straža« z dne 14. t. m. prinaša iz Št. Vida pri Ptuju sledeč dopis; Pretečeno poletje je bilo na tukajšni šest razrednici razpisano učiteljsko mesto. Za mesto sta bila dva prosilca. eden je oa odtegnil prošnjo in je bil vsled tega edini kompetent učitelj Malenšek. Ko se je v jeseni pričela šola, je dobil učitelj Malenšek od ptujskega okrajnega šolskega sveta odlok, da ima takoj nastopiti mesto učitelja pri Št. Vidu in reklo se mu je, da bo definitivno imenovanje sledilo za 8 ali 14 dni. To je bilo koncem oktobra. G. Malenšek je čakal na dekret, a dekreta ni od nikake strani. Stvar se je namreč obrnila, ko je nastopil gospod Malenšek službo in se ni klanjal Šo-steršiču. In razun tega še je prišel k Šosteršiču neki provizorični učitelj Zorec, ter ga prosil, naj poskrbi, da ne dobi g. Malenšek definitivnega učiteljskega mesta, ampak on. ki se bo oženil, dalje da je član Siid-marke in Schulvereina in da bo vedno »stramm deutsch«. Šošteršič sl da konja vpreči in se pelje k Maksu Strašilu v Ptuj, katerega je nagovarjal, da naj gre z njim k nadzorniku. da na vsak način preprečita Ma-lenšekovo imenovanje In dosežeta, da se bo mesto še enkrat razpisalo. Akoravno ie ptujski okrajni šolski svet že predlagal, da deželni šolski svet imenuje Malenšeka za definitivnega učitelja za Št. Vid, in je bilo to imenovajne že na dnevnem redu deželnega šolskega sveta, se je posrečilo Šošteršlču in Straschllu doseči, da učitelj Malenšek ni bil Imenovan definitivnim učiteljem. Po preteku štrih mesecev se je mesto razpisalo na novo. -- To je zopet jedna onih renegatskjh lumparij, pi so pri nas po Slov. Štajerskem na dnevnem redu, ne da bi našie pri merodajnih faktorjih potrebnega uvaževanja in izzvala odpor, kot bi ga človek pričakoval. Seveda, drž. in deželne poslance imamo pač za to. da vlečejo v Gradcu in na Dunaju mastne dl-jete, ne store pa prav nič. »Straža« izrablja tudi ta slučai v svoje politične namene in se zaganja v napredno prebivalstvo, češ, da odobrava take nasilnosti uskokov, ne stori pa proti temu počenjanju ničesar. Ze neštetokrat smo dokazovali in dokazali, da ie ves odpor ravno v naših, v rokah naprednjakov, da nam pa razdira vsak najmanjši uspeli, skoraj sproti klerikalizem. — »Straža« tudi že v naprej — v stiki z goraj objavljenimi vrstami — agitira, za morebitni slučaj, da se bode dež. odbor štajerski razpustil, češ, tem razmeram treba priti v okom. Dopisnik »Straže« težko, da Je hotel izrabiti ta slučaj klerikalcem kot — vodo na njili mlin, in poziv, ki sledi dopisu, da deželni poslanci ne smejo prenehati z obstrukcijo, je pač čisto navadno izrabljanje »Stražinih« urednikov v njih strankarske namene. Sklicevanje tudi v tem slučaju na upravičenost obstrukcije je čisto navadno hlastanje po vsakdanjih — sicer res veiežalostnih — pojavih, katerih imajo klerikalci istotako dan za dnevom pred očmi, kot mi, le s to razliko, da jih v resnici puste vsakokrat popolnoma ob strani, da se zanje ne zmenijo ni jeden- ni drugikrat. Če 'im je resna volja in. če so nagibi za obstrukcijo res le izvoz narodne samozavesti in doslednosti, potem imajo tudi prav v tem slučaju, najugodnejšo priliko, pokazati se. A kaj. Tudi deželan prihaja k zavesti in ve, da jim taki pojavi nasilnosti niso nič druzega kot. dobrodošla agitacijska sredstva — in druzega prav nič. Zgorajsnji slučaj se je dogiral. Dobro. Vsak otrok ve. da je tako ravnanje nepostavno. A klerikalna »Straža«, ki je pa postala že popolna »Straša« — je ponatisnila članek, pač le kot dokaz črnega cinizma. kajti jasno je kot beli dan, da klerikalci ne bodo ganili niti s prstom v namen, preprečiti to novo nasilje. Naravna posledica: držite jezik in ne vsiljujte lastnih podlostll drugim, saj poštenega prizadevanja odpomoči neznosnim razmeram, od Vas še nismo videli In tudi ne pričakujemo, da bi Rti. Iz Maribora. Slovenskim strankam, oziroma slovenskim odvetnikom se je po dolgem posrečilo že pred leti, izposlovati v gotovih slučajih — pri prizivih — pri deželnem nadsodišču slovensko razpravljanje. Sprva so se temu sicer upirali, a se konečno vendarle udali neobhodni potrebi in danes se tudi vodijo zapisniki deloma slovensko. Naravna posledica te okolnosti je bila, da se je število slov. odvetnikov v Gradcu zvišalo od I na 5. Kot v Gradcu, pa se tudi v Mariboru pri prizivih slovenskih strank razpravlja slovensko in so tudi seveda razsodbe v slovenskem jeziku. To pa nikakor ne ugaja nemškim in renegatskim sodnikom ter odvetnikom. Vsled tega so pred kratkim začeli proti tej sodni praksi hudo gonjo. V graško nadsodišče se zaganjajo, češ v »nemškem« Gradcu, z nemškim uradnim jezikom, kaj tace-ga ne sme biti, ker se bode na ta način graško nadsodišče sčasom preveč poslovenilo. Isto gonjo so naperili seveda tudi glavni oprode mariborskega nemčurstva, proti prizivom na tukajšnji okrožni sodniji, češ, za prizive vlada vendar kot službeni — uradovalni — jezik nemščina. Hudi so seveda radi tega, ker morajo razumeti slovenščino in Jo rabiti tudi v govoru. Človeku se nehote vsili dobra volja, če pomislimo, da je ravno pri nas in v naši okolici še sila mnogo prebivalstva, ki — kljub naraščajočemu pritisku germanizacije — še danes ne zna niti besedice slovensko. Taki ljudje pred nemškimi advokati, ali pa pred sodniki, ki jim govore v blaženi nemščini! Človek bi moral začeti z nekakim espiranto v miganju z glavo in rokami ter brcanju z nogami, da bi se pod takimi okolnostmi mogel sporazumeti pred sodiščem. A kaj vse to! Kar imamo, imamo le v pičli meri, priborili smo si s težavo in — ohranili si tudi bodemo, naj to potem renegatom ugaja ali ne. Sicer pa se držimo gesla: Na domačih tleh, to, kar nam pri-stoja, tako v Mariboru, kakor v Gradcu. Komur ni ljubo, da se v slednjem, kot središču Štajerske, deli Slovencem kar jim gre, naj pa jo odkuri v Prusijo. Tam mu bode nedvomno ustreženo brez jadikovanja, da se mu godi krivica. Iz Gradca. Te dni so prinesli naši časopisi vest. da hoče dež. odbor štajerski sklican tudi za slučaj, da se sloven-sko-nemška pogajanja razbijejo. Namen naj bi bil, vsaj vprašanje dviga učit. plač rešiti v onem zasedanju. »Slov. Narod« je tudi prinesel notico, da nameravajo Nemci potlačiti slovenske kleriKalce z obstrukcijo, dasi je podpredsednik Slovenec. K tem vestem, ki so se pojavile pred dnevi, smo v stanu javiti, dit se ima s takim ravnanjem Nemcev, računati kot s čisto gotovo stvarjo. Nekatere ugledne osebe — med njimi tudi vladni organi — se sicer trudijo na vse kriplje, da pripravijo nemško večino do popusti ivosti, ker so tudi že slovenski klerikalci bojda v marsičem popustili, a upanja je malo, da se jim to posreči. Ravno to. da so se klerikalci v zadnjem času — kot smo že poročali — pokazali nekam nesigurne, je nemško večino potrdilo, niti za las ne popustiti. Klerikalci si seveda ne upajo z barvo na dan kajti za blamažo pred najširšo javnostjo, je tudi strah pred volilci. Vrhu tega pa vlada v klerikalnem klubu samem nesoglasje in je prišlo že opetovano do ostrih kontroverz. Gotove osebe v klubu!?) so izjavile baje, da si urede taktiko zase, ker jim nesmiselno počenjanje dr. Korošca že davno preseda, tako v dež. kakor tudi v državnem zboru. Treba biti pripravljeni na vse, da nam za slučai zopetnega zasedanja dež. zbora ne pride kaj — nepričakovanega. (Op. ured.: Zato to previdno molčanje štajerskih klei ikalnih listov, ki od 22. januarja letos, še niso našli poguma, baviti se z obstrukcijo v dež. zboru, odnosno z pogajanji za delazmožnost tako, kot bi bilo pričakovati. Je pač križ. kajti največji tepec med klerikalnimi Štajerskimi volilci, čuti, da bo juha, ki Jo kuhajo sakratnensko vroča, ko pride na mizo.) Iz Gradca. Dne 9. t. m. le slov. delavsko društvo »Domovina priredilo običajni plesni venček. Mora se reči, da se je odbor potrudil, da je prireditev tako krasno uspela v moralnem oziru. Da pa v financijelnem oziru ni uspeh popolnoma razveseljiv, — to pa je deloma pripisovati današnji denarni ktizi. Vendar daje to misliti. In sicer tembolj, ker so letos kar štiri slov. napredna društva priredila veselice z velikanskimi stroški in z velikanskim...? O tem kako temu odpomoči, pa prihodnjič, in sicer ne oziraje se na nekatere, ki resnico neradi slišijo. Kajti tukaj smo nekateri, ki ne moremo gledati spanja, in ki se nam ne ljubi čakati, kedaj se bo Bog sam usmilil Slovencev. Dnevni pregled. v Kupljeni in prodani. Pri zadnji seji »Slomškove zveze« so bili odlikovani s slomškarskim križcem, oziroma bili so sprejeti v Slomškovo zevzo: pisec pamfleta »Preslepljeni in oteti« v koledarju Družbe sv. Mohorja, prof. dr. Ivan Pregelj, iz Kranja: »pedagog« Josip Cicelj, c. kr. profesor v Gorici; Anton Levstek z ljubljanskega polja, njegova soproga in hčerka; ti trije bi bili že dro no radi vstopili v S. Z., pa so jih odklonili; draginjske doklade so jih pa toliko uklonile in poboljšale, da so bili na opetovano prošnjo vendarle deležni milosti Janka Nepomuka Jegliča: Ivan Arnšek je dolgo časa omahoval; zdaj se Je pa izpodtaknil nad draginjsko doklado in je padel »notri«. Kdo bi mu zameril pri sedanji učiteljski bedi! Mi ne. Ce hočejo biti klerikalci goljufani, pa naj bodo. Poleg teh se je nanovo vpisalo v S. Z. še 20 učiteljic, ker drugače ne dobe draginjske doklade. Ta Slomškova zveza bo spravila našo deželo na kant, ker mora vsakega člana kupiti za drag denar in sicer na račun davkoplačevalcev. Klerikalci in učiteljice. Klerikalci so bili svoj čas hudi nasprotniki učiteljic. Danes se jim pa dobrikajo, ker jih izkoriščajo v svoje strankarske namene. V srcu so pa še vedno zagrizeni nasprotniki učiteljic in bi se jih raje danes kakor jutri odkri-žali, če bi se jih mogli. V javnosti jih hočejo povsod zapostavljati. To so pokazali tudi z novim zakonom o šolskem nadzorstvu, s katerim so jim odvzeli pasivno volilno pravico v okrajne šolske svete. Kakor čuje-mo. bo napravila napredna učiteljska organizacija pri naučnem ministrstvu oziroma pri upravnem sodišču potrebne korake, da pridejo učiteljice kot davkoplačevalke zopet do svojih državljanskih pravic. Iz Črnuč. Sramotno sta pogorela v tožbi ježkega pismonoše raz-upiti župnik Nikolaj Stazinski, in pa cckmošter in pa po imenu župan — Janez Čebašek. Pripominjamo, da je v resnici sedaj župan in plačani občinski tajnik in menda tudi blagajnik in veliki črnuški bog župnik in bivši menih, Nikolaj Stazinski. — Na vse načine bi se bila rada Stazinski in Čebašek zmazala iz grde in ostudne afere, v katero sta zašla po svoji pristni krščanski poštenosti in škodoželjnosti! Stazinski je celo mislil, da bode šel kdo Goriška prosit odpuščanja, češ. da je grozno razburjen. Denuncijanta bo kdo hodil prosit odpuščanja?! Zasluži, da se mu jih z brezovko naloži, kakor paglavcu, da mu bo enkrat za vselej prešlo veselje, odjedati kruh nedolžnim in poštenim ljudem. Ako je bil pred obravnavo Čebašek razburjen, se lahko sedaj pomiri. Naj le drvi za Stazinskim, ta ga bo še večkrat za-fural. Pri obravnavi se je Stazinski na vse mogoče načine zvijal ter trdil, da sta bila s Čebaškom zapeljana k lažnjivi, grdi. poštenega človeka nevredni ovadbi po pismono-ševem očetu. Pojte se no solit! Kateri črnuški oče, ali črnuška mati vama bota pomagala ubijati svojega lastnega otroka, in ga spravljati ob kruh, ter ga potiskati v nesrečo za vse življenje in to — po nedolžnem, iz golega sovraštva? — To ne bi bila oče in mati. To si dobro za kosmata ušesa zapišita oba. Pri sodišču so čvekali, da tožitelj pismonoša noče biti doma pri očetu. Saj ga oče doma sploh ne potrebuje, in si sme vsak pošten človek po svojem prostem prevdarku poiskati sebi primerne službe. Kdo pa je zapustil svojega očeta v največjem delu na velikem posestvu in šel fijakarit v Ljubljano? Oče je mora potem sam prenaporno delati, kar je povzročilo njegovo bolezen. Potem pa se je rad vsedel za mizo k polni skledi, a pra- vi dedič je moral s trebuhom za kruhom črez veliko lužo. Tiste pa. ki so ti pripomogli k sedanjemu posestvu. bi bil tad pozneje utopil v žlici vode. Škandal ste hoteli — imate ga! Mi pa imamo še dosti smodnika za te in Stazinskega, ki ga bomo od slučaja, do sluaja zažigali. O, to bo še smrdelo! Gorišek, vprašaj Stazinskega koliko časa bodeta $e de-nuncirala? Zopetna preložitev roka za oddajo napovedi v svrho priredbe osebne dohodnine in rentnine za leto 1913. Z ozirom na razglasa tukajšnjega c. kr. finančnega ravnateljstva z dne 1, decembra 1912,, st. A I 4223 in z dne 28. decembra 1912, št. 2052/P, priobčena v uradnem delu »Laibacher Zeitung« se naznanja, da ie c. kr. finančno ministrstvo z odlokom z dne 13. februarja 1913, št. 10.933 rok za oddajo napovedi v svrho priredbe osebne dohodnine in rentnine za leto 1913 na dobo od i, do 31. marca 1913 vnovič preložilo Iz državno železniške službe, Prestavljeni so; Adjunkt franc Je-bačin iz Podnarta kot postajenačel-nik v Kanal, asistent Marius Adra-rio iz Podbrda na Jesenice, adjunkt Josip Božič iz Jesenic v Podnart, urad. aspirant Vlad. pl. Kapus iz Le-sec v Trst in urad. aspirant Ivan VVIassics iz Kranja v Pulj. Pogreb strojev o«fje Kascha v Mariboru se Je spremenil v ogromen dokaz, kako umeva ljudstvo, gospod in delavec, visoko ceniti zaslugo, ko jo je moral rt'oje vodja Kasch v cvetu moške moči, plačati s smrtjo. Ze uro pred pogrebom, ki se je vršil ob1 polu 4. popoludne, je valovila po vsej prostrani Tegetthoffovi cesti, od kolodvora Juž. žel. pa do Frančiškanske cerkve ogromna množica ljudstva yseh slojev in vsake starosti. Ob zvokih godbe delavnic južne železnice v Mariboru, se le razprostrl nepregledno dolgi sprevod. Bogato z venci obloženi, posebni voz Pogr. zavoda mariborskega, je že davno zavil preko Sofijin trg, ko so se ostali še le razvrščali. Za mrtvaškim vozom In žalujočimi, se jc razvrstilo do 4000 ljudi, a vse polno jih je bilo še kraj ceste do pokopališča. Pretresujoč prizor, ki ga do danes še Maribor ni videl o nobeni priliki. Požar na Polici. Dne 14. t. m. je gorelo na Polici pri Višnji gori. Pogorela sta dva posestnika, zgorelo je šest poslopij in sicer posestniku Jože Burgarju št. 17 in Antonu Tomažiču št. 18. Prvi ima škode 5200 kron zavarovan je bil komaj za 800 kron. Drugi je oškodovan za G500 K a ie zavarovan za 1000 K. Kako je nastal ogenj — se ne ve — najbrže so zažgali otroci. Na lice mesta je prihitelo takoj gasilno društvo iz Grosuplja z dvema brizgalnicama, katero je pridno gasilo. Pri požaru se je poškodovala kočarica Urša Jančar. Padel je nanjo obok ter jo poškodoval na glavi in ji zlomil ključno kost. Krvav ples. Te dni je bila v neki gostilni v škofljeloškj okolici plesna zabava, katere so se udeležili tudi posestnikovi sinovi Miha Peternelj, in brata Franc in Luka Kumer. Pri plesu je podsravil Franc Kumer plešočemu Peternelju nogo in ga udaril s pestjo po obi azu. Peternelj je nato potegnil iz žepa nož in je sunil z njim Kumerja v obraz, ki mu je prizadejal težko telesno poškodbo. Ko je hotel priti bratu na pomoč 1 uka Kumer, ki js planil nad I*o;ernelja, je ta sunil tudi Luko in mu razrezal z njim levo lice do vratu. .S Peterneljem bo imelo opravka sodišče Draga spremljevalka. V mesecu novembru V>12 je spoznal neki živinski prekupec na Jesenicah neko žensko, ki je kupcu povedala, da je doma iz Postojne. Oba sta se nato odpeljala v Ljubljano, kjer sta prenočila v neki restavraciji. Proti jutru je ženska zapustila svojega so-povnika pod pretvezo, da ji je slabo in da mora iti v lekarno po zdravila. Obljubila mu je tudi, da se bo kmalu vrnila nazaj. Kupec pa je zastonj čakal na žensko, ki je neznano kam izginila. Z njo pa je izginil tudi bankovec za tisoč kron, katerega lastnik je bil kupec. Tatica je okrog 27 let stara, srednje velika, vitka, ima okrogel bel obraz, črne lase in črne oči. Oblečena je v črno obleko. Mlada tatova. Preteklo nedeljo sta ukradla d\a posestnikova sinova. v starosti od desetih do dvanajstih let v Šentjurju prj Litiji nekemu posestniku ovco s paše. Mlada tatova sta najprej ovco š kamenjem pobila in sta jo vlekla nato po stranskih potih skozi gozd proti domu. Tu Da lu je srečal neki posestnik, ki je fanta spoznal, vzel jima ovco, in naznanil oba lastniku ovce. Aretacija dveh sumljivih oseb. Pretekli teden je orožništvo v Gornji Senici aretiralo neko žensko in nekega moškega, ki sta prodajala neko kravo in se pri tem zelo sumljivo obnašala. Imenovana sta Jože in Marija Finžgar iz Bistiice. Oba ie orožništvo izročilo deželnemu sodišču. Kakor se je pozneje dognalo, sta oba zakonska ukradla kravo, ki je vredna 270 kron. posestnici Uršuli Favarjevi iz Soteske. Tatova sta javila tudi napačni imeni. Aretacija zakotnega plsača. V Krakovu so te dni odkrili zanimiv slučai zakotnega pisunova. Odvetniški koncipiJent Secolo« je dne 9. februarja objavil brzojav, ki je bil oddan ob 12. uri 30 minut zjutraj na Lemnosu in ki se glasi: »Grški vojni avijatik Mutusis je napravil včeraj, ob 9. uri zjutraj iz Mudroškega zaliva na hi-droplanu srečen polet, da si je ogledal turško brodovje. Grški torpedo-borec »Velos« je pluf eno uro pred hidroplanom. Poročevalec »Secola« je bil ob 9. uri 20 minut dopoldne med Lemnosom in Imbrom, ko se je prikazal hidroplan za dumiaškim zalivom; nato se je obrnil k Samo-trakiji in je krenil čez Imbros proti Dardanelam. Hidroplan, na katerem le bil poleg Mutusisa tudi častnik Maraitinic, je izginil nad galipoljskim polotokom in se je zopet prikazaj ob pol dvanajstih. Torpedoborec je plul z aviatikoma vštric. Moštvo na ladiji in avijatika so si klicali medsebojen »hura«. Ko so spravili avijatika v šalupo na ladiji, so hidroplan privezali na krovu. Avijatika sta pripovedovala o svojem poetu naslednje: Vse je bilo dobro. e č.rfta uez rt Na£ara. obletela sva tujsko brodovje pri rtu Suflv na gahpoljskem polotoku, nato sva letela čez mesto Mandilos in sva dvakrat preletela Dardanele pri Na-gari, kjer sva videla skupno turško brodovje. Ko sva se prepričala, da visiva natančno nad arzenalom, sva spustila doli štiri bombe. Cisto lahko sva videla brodovje. Ko sva se vrnila, sva videla nad brodovjem oblačke dima in ogenj iz topov. Gotovo s j streljali na naju. Vendar nobeden strel ni zadel stroja. Potem sva zopet letela čez polotok po isti poti. po kateri sva prišla. Pri tem sva si ogledala turški tabor. Polotok nama je nudil pogled ogromnega vojaškega arzenala. Majhni oblački clima poleg poti, po kateri sva letela, so pričali, da je turško v°iaštvo streljalo na hidroplan. Ko |y.a Preletela galipoljski polotok, sva vsleri vrniti se v Mudros, toda končal pokvariene2a motorja sva mislil- TSvoj polet Prei* neK0 sva ! nIaxHolet’ le končal Mutusis se s hldroKi 'aK° dati « Ko s2*f ?a skoro vse oele dan.« l\0 Sta letela nad navarsko trdnjavo, je opazoval MaraiS 7 daljnogledom turško posadko Maraitinic se je izrazil takole- >>‘pe,ul tat najinega potovanja je Prekosn vse najino pričakovanje. Prepričan sem, da bodo liidroplani v pomorski vojni velikanske vrednosti. Leteia sva dve in pol ure in sva napravila pot 180 kilometrov.« Ljubljana. — Nekoliko odgovora. V petek ie prinesla »Zarja« sledečo notico: Lep mojster! V Šiški v Seidlnovi hiši ima pek L Kavčič svojo obratovalnico. Ima dva vajenca, s katerimi ravna tako, da sta mu oba te dni ušla, in mož je ostal sam. Danes (v Petek) bo pri obrtnem sodišču toza-j*.eviia obravnava, v kateri hoče g. Mvčič prisiliti uboga vajenca, da bi robotala še dalje po 20 ur na dan; pri g. Kavčiču je »delovm dan« za vajence od 7. zvečer skozi celo noč do 12. druzega dne, včasih še do 3. popoldne drugega dne! Jesti da g. mojster učencema toliko, da si morata — drugje kruh kupovati za lastno nasičenje. O razpravi bomo poročali. Gospod Kavčič prodaja seveda tudi »Narod« in »Dan« in je hud sovražnik socialnih demokratov. — K temu smo dobili sledeče pojasnilo: v petek je bila obravnava pred sodiščem in sodnik je izprevi-del. da izpovedbe vajencev niso resnične. O tem, da bi bili vajenci lačni. ni govora — prej bi se dalo trditi. da so se preobjedli. Zgodilo se je vse to vsled potuhe, ki je prihajala od neke strani. Delavni čas je tako razdeljen, da si vsak pomočnik lahko pošteno počije — o delu po 20 ur na dan se pritožujejo le oni, ki nočejo pravočasno delati in potem počivati. V zadevo so se vtikali nekateri prav po nepotrebnem, ker se je pred sodiščem dovolj pozakalo, kaj je resnica. Sodnik je oba vajenca s primernim poukom zavrnil in ju s primernimi besedami zapodil domov, česar bi ne bil storil, ako bi se bila njima pri gosp. Kavčiču res godila krivica. Toliko v pojasnilo — vsem —Proti novi nameravani šoli v Mostah so vložile pritožbo na krajni šolski svet občine: Ježica, Šmartno in Vodmat. To jasno dokazuje, da je imel prav »Dan«, ki je v nedeljo natančneje pojasnil to vprašanje. V sedanjih razmerah je nemogoče zidati šolo tako. kakor jo hočejo Ora-žem In Comp. Oni, ki šolo plačajo in jo potrebujejo za svoje otroke — imajo v tem gotovo važno besedo. Izpregovorili bomo o tem zopet ob priliki in pojasnili — ozadje te šole. — Regulacija v strugi Ljubljanice hitro napreduje, vendar bi se moralo pri tem ozirati na one hiše, ki so ob strugi. V Ljubljanici raz-streljavajo skale z mjnami in kamenje leti okoli po strehah in drobi opeko. Toda to kamenje postaja že nevarn*;. Na neko streho je priletel 8 ir. pol kil težak kamen, zdrobil je opeko in z vso silo priletel na vrtno ograjo. — Včeraj pa je priletel kamen v okno Kovičeve hiše, prebil je dvojna okna in priletel v hišo prav blizu stare ženske, ki je bolehna sedela pri peči. Pri mesarju Rodetu je priletel kamen v hišo skozi dvojno okno s tako silo, da je razbil svetilko. Pr v ti taki neprevidnosti so se pritožili posetniki na vlado, ki bo podjetje prisilila, da poskrbi z a varnost. Iz seje kranjskega deželnega odbora. Za restavriranje zgodovinsko ^znamenite cerkvice sv. Nikolaja pri Žužemberku sc nakaže centralni komisiji za varstvo umetniških spomenikov 600 kron. — Za asistenta na ginekološkem in porodniškem oddelku se imenuje dr. Fran Primšar. — Vpokoji se paznik deželne prisilne delavnice Matija Gorup. — Za deželnega živinozdravnika v Žužemberku se imenuje Ivan Vandot. Dramatičnemu društvu v Ljubljani se prepusti deželno gledališče za dobo dveh let pod sledečimi pogoji: 1. V veljavi ostanejo vsi pogoji, pod katerimi se je oddalo gledališče v sedanji sezoni dramatičnemu društvu. Zlasti tudi posebni pogoji za kinematografske predstave. 2. De želni odbor si pridržuje pravico, razpolagati posamezne dneve z deželnim gledališčem in sicer za neomejeno število dni. 3. Dramatično društvo ima določiti osebo, ki je odgovorna za vodstvo gledališča. Deželni odbor si pridržuje pravico potrditve, odnosno odklonitve te osebe — Poljedelsko ministrstvo je naznanilo, da je državni melijoracijski zaklad za leto 1913 že preobremenjen. Zato priporoča deželnemu odboru, da naj v tem zasedanju deželnega zbora ne predloži zakonskih načrtov za melioracije, ker vlada ne bi bila v položaju jih predložiti v Najvišje pbtrjenje. Deželni odbor sklene, da melioracijske akcije, ki so dozorele za zakonito ureditev, predloži deželnemu zboru, kateremu izroči tudi gori omenjeni vladni dopis. — V cestni odbor kostanjeviški se imenu je zastopnikom deželnega odbora Josip Granmc, posestnik na Vinjem vrhu. občina Sv. Križ in Josip Heim bring, posestnik v Ponikvah, občina Velika Dolina. — V deželni planin ski svet se imenujeta za člana dr. Evgen Lampe, deželni odbornik v Ljubljani in Franc Demšar, državni *n deželni poslanec na Češnjici,. za namestnika pa Jakob Zabret, deželni Poslanec in posestnik v Boboviko. Učiteljske vesti v kranjskem tm .? Začasna učiteljica v Dobrmčah na Dolenjskem, gospica Ana Schiffrer, je imenovana za stalno učiteljico v Kovorju pri Tržiču. — Stalno nameščena sta: g. peter Jocif na trirazrednici v Cerkljah in gospica Jela Oranič na trirazrednici v Šmartnem pri Kranju. — Polanjko izsleden na nizozemskem parniku »Vaderland«. — Radi aretacije vse ukrenjeno. Kakor smo že poročali, je knjigovodja pri »Zadružni zvezi« Ivan Polanjko 3. t. m. dvignil z nakazilom na zadružno ime 40.000 K in s svojo ženo pobegnil. Polanjko je goljufijo zelo premeteno izpeljal in je to imel v načrtu že dalje časa, kar se sodi iz tega, da je že dne 10. decembra vzel pri magistratu zase in za svojo ženo potni list za inozemstvo. — Predno je dvignil drugič denar — kakor znano, dvignil je že dne 25. januarja 40.000 kron pri »Jadranski banki«, a jih je zopet vložil nazaj — ju vzei tli dni dopusta in pripovedoval pri vzgojiteljih svoje žene, da bodeta šla nekoliko proti Balkanu. Ko je potekel dopust in bi imel dne 6. t. m. nastopiti službo, pa ga ni bilo se je zdelo vodstvu to sumljivo in pri preiskavi zadeve prišlo na goljufijo. Ko je bila še istega dne okoli 5. ure popoldne podana pri ljubljanski policiji ovadba, je ta takoj začela z najobširnejšo akcijo. Najprvo se je brzojavnim potom obrnila na vsa tu- in inozenska oblastva, zlasti pomorska obrežna, nato je začela pa pisemsko akcijo. Nič manj kakor 2000 tiralic se je poslalo na policijska oblastva raznih držav in na avstrijske konzulate itd., kar je imelo, kar bodemo videli pozneje, res zaže-Ijen uspeh. Ker je imel od pobega do ovadbe Polanjko tri dni časa. je bilo zasledovanje vsled tega zelo otež-kočeno. Do včeraj trajajoče potire so dognale sledeče: Ko je Polanjko denar imel v rokah, si je nabavil belo potno košaro, v katero si je poskrbel za pot vse potrebno in jo dal postreščku E. peljati na južni kolodvor, od koder se je dne 3. t. m. t. j. v ponedeljek ob 12. uri ponoči odpeljal z ženo v II. razredu z brzo-vlakom na Dunaj. Dognalo se Je, da ima pletenica, katero je oddal kot prtljago, št. 302, in da tehta 58 kg, kar >se je brzojavilo c. kr. dunajskemu ravnateljstvu. Leto je dognalo, da sta bila na Dunaju v torek na pusten dan, zvečer pa sta najela avtomobil, na katerega sta nanj naložila na južnem kolodvoru košaro, katero sta pustila v garderobi po dnevi, ter se odpeljala na zaj)adni kolodvor. Pri tem je Polanjkovi ženi spodrsnil ježiček in je vprašala šoferja, ako ju še pravočasno pripelje do vlaka, ki gre v Line ob 8. uri 40 minut zvečer. Tudi postreščka je to vprašala, bržkone da bi zmešala sled. Nato sta se dne 5. t. m. dopoldne pojavila na kolodvoru v Ulmu, kjer ju je, to se pravi Polanjko-ta samega, žene ni bilo zraven, železniški uslužbenec Blessing, ki je imel opraviti z usodno 58 kg težko pletenico, po sliki, ki je bila poslana za njima, dobro spoznal. Polanjko je imel, ko je izročil uslužbencu pletenico, dva vožna listka za brzovlak, s katerim sta se istega dne ob 10. uri 48 minut dopoldne odpeljala v Stuttgart. Tam sta bila do 8. t. m. in bi se bila preje vkrcala, a sta imela smolo. Oba sta bila bolna in obolelih oseb ne sprejme noben parnik. Zato ste se v Stuttgartu hodila k nekemu zdravniku zdravit in ko sta okrevala, je Polanjko naložil v neki banki 4000 kron, katere je že mestni policijski urad v Stuttgartu zaplenil in sta se odpeljala proti Hamburgu, kamor sta prišla dne 12. t. m. Od tam sta se napotila v Dover in se dne 16. t. m. v nedeljo vkrcala na parnik parobrodne družbe »Red star Line« v Antwerpnu »Vaderland«, ki pride dne 26. t. m. v New York, kjer so o njunem prihodu že obveščeni v svr-ho primerno prijaznega sprejema. Kakor je razvidno, jima je bila policija vedno za petami, in je, da že nista v Evropi prišla v roko pravice, pripisovati deloma dejstvu, da sta imela tri dni časa, deloma pa tudi njih premetenosti. Kakor znano, je bil Polanjko v neki izseljevalni pisarni dalje časa zaposlen ter se v iz-seljevalnih zadevah prav dobro spozna. — Kekel je celo nekemu prijatelju, da njega ne bodo dobili, če bi kaj naredil. Kakor je videti, mu pa to nič ni pomagalo in ni zadosti »dobro naredil«. Zadevo glede izročitve in nadaljnje obravnave ima sedaj v rokah c. kr. deželno sodišče. Vloga, katero so tu igrale inozemske policijske oblasti, pa ni prav jasna. Dvojice niso prijeli v Hamburgu, kjer sta bila dne 12. t. m., ne v Calais ali v kakem drugem za-padno-evropskem pristanišču povodom prepeljave v Dover na Angleškem in konečno ne v Doveru samem pri vkrcanju, dasi so bila vsa tozadevna oblastva pravočasno obveščena. Sklepalo bi se lahko iz tega. da "'vstopanje inozemskih poli-cijskilfoblastnij morda ni bilo v tem slučaju tako intenzivno, kakor bi bi- lo za »-cneh želeti. — Iz gledališke pisarne. Nocoj v torek se (za abonente nepar) prvič v sezoni uprizori Leharjeva kratkočasna in splošno priljubljena opereta ' Grof luksemburški z g. operetnem tenorjem Ljubišo Iličičem iz Trsta kot gostom. Kapelnik g. Niko Sltitof, režiser g. I. Povhe. — V sredo zvečer se izven vsakršnega abo- neuienta kot kronska predstava prvič in zadnjič ponovi Schwayerjeva drama iz dijaškega življenja »Red iz nravnosti«, ki je ob svoji nedeljski premieri splošno prav zelo ugajala. Tt:'I to pot nastopi g. Šest z Dunaia v vlogi dijaka Feliksa. Začetek ob pol 8. uri zvečer. Med odmori kon-centira orkester »Slovenske Filharmonije. V četrtek se zopet z g. Iličičem kot gostom prvič ponovi Leharjeva melodijozna opereta »Grof luksemburški« — Koncert za srednješolsko mladino. V četrtek popoldne ob 5. uri priredita v Mestnem domu gg. prof. Kozina in pianist Anton Trost koncert, ki Je namenjen predvsem mladini. Vstopnice za dijake se dobe na vseh zavodih. Ker se je pred dvemi leti udeležilo takega koncerta tudi precej drugega občinstva. Je nekaj sedežev po 1 K iezerviranih in se dobe pri knjigotržcu g. Schwent-nerju. Program objavimo. — Šmarna gora v ognju. Del gozda na Šmarni gori, ki leži proti St. Vidu, je pričel včeraj zjutraj goreti. Opoldne je gorel gozd od srede do vrha. Baje so otroci zažgali drugi del Šmarne gore, vulgo Gorjančev hrib. ki gori z veliko silo, da je že veliko hektarov uničenih. Cela vas 1 acen deluje pri gašenju. Včeraj proti večeru so ogenj precej omejili. — V Anuriko se jim je zahotelo. Te dni je policija na tukajšnjim južnem kolodvoru aretirala lšletne-ga delavca Brvarja, 231etnega Iva Strahviča, i91etnega Ivana Rosani-ca in 30letnega Franceta Kuretlča, vse iz Hi vaškega, ker so hoteli iti v Ameriko, ne da bi zadostili vojaškim dolžnostim. > Amerikance«, ki so imeli čez 2000 K je policija izročila tukajšnjemu sodišču. — Umrli so v Ljubljani: Edvard Eršte. sin posestnice, tri mesece. — Franc Mavsar, sin trgovskega potnika, 14 dni. — Helena Gerčar, delavka, 78 let. — Barbara Žakelj, žena tovarniškega delavca, 45 let. — Ema Richter, jetniškega paznika vdova, 66 let. — Josip Mandič, stražnikov sin, 4 mesece. — Fran Modic, delavec, 40 let. — Kinematograf »Ideal«. Spored od danes do četrtka. Glavna točka je Nordisk drama »Dolarska princesa«, druge slike so prve vrste, kakor sledi. Pot brzojavke. (Naravni posnetek.) Vežna ura. (Komična učinkovitost.) Usojam si prositi za roko Vaše hčerke. (Amer. veseloigra.) Žurnal Pathe. Na koncu je ve-lekomična slika Moric kot kinematografski posnemalec na Balanu, koja vzbuja mnogo smeha. V soboto 2 senzaciji »Kralji gozdov«, drama z levi in »No. 482«, kriminalska drama. — Opozarjamo na današjo javno dražbo. Glej inserat! Trst. Čuden občutek se je porodil marsikomu tedaj, ko je čital v listih, da je napovedala majhna črna Gora vojsko Turčiji in za njo druge balkanske državice. Marsikomu se je stisnilo nekaj v prsih, kakor da bi ga doletela velika nesreča. »Konec je Jugoslovanov še predno so se razvili. Po stoletjih suženstva oddihljaj, in potem — smrt? namesto sreče in blagostanja! Tako se bo zgodilo z balkansko zemljo, kakor s Poljsko, ki so io razkosali in vničili. da se ne vzdigne nikoli več...« 1 ake so bile naše misli takrat in v duhu smo že gledali, kako zapuščajo Jugoslovani Balkan in romajo v svet... Zamislil sem se v dolgo pesem »Hotel Pauline«, ki jo je spesnil znanstveno podkovan italijanski pesnik Luigl Cro-ciato. ki živi v Trstu in je znan slovenskemu ljudstvu po svojih krasnih prestavah več pesmi Fr. Prešerna v italijanski jezik. V tej pesmi, ki se mi zdi ena izmed najlepših v pred kratkim izdani knjigi »Canta il selvaggio«, govori o Poljski in začne z besedama: »Finis Poloniae«, a Poljaka pokaže kot človeka, ki je prenesel to ponižanje svoje domovine in v kreposti in socialnem zanosu upa. da bo srečen tudi drugje, zakaj »ves svet je domovina«. — Tudi Rusijo opeva v isti pesmi, in na poseben, originalen način kara-kterizira moč ruskega naroda in neizmerno obsežnost te slovanske zemlje. — Marsikateri drugorodec je spoznal moč slovanstva in gledal v duhu njegovo cvetočo bodočnost, mi Da ne vidimo naše sile in se podcenjujemo, vajeni ponižnosti od vekomaj. Podcenjujemo se, zato, zato nas sovražniki podcenjujejo in ignorirajo. — — Da nismo poznali sami sebe, ni bila kriva izključno samo naša Instinktivna ponižnost in pohlevnost, marveč posredno tudi naš krivični avstrijski šolski zistem katerega mora biti enkrat konec. Slovenci, ki so obiskovali naše avstrijske srednje šoie, učiteljišča ali kaj sličnega, poznajo natančno vse nemške kantone in natančno, dometrsko visočino vsakega nemškega griča, o deželah pa, v katerih žive Slovani, imajo nejasne in nepopolne pojme, ker se poučuje v šolali 0 teb deželah le mimogrede. — In nič čudnega ni, ako so se delali naši sovražniki norca iz Jugoslovanov, !n nič čudnega, ni, da so potem ko so videli njihove nerpičakovane, sijajne uspehe, buiiil na Balkan, kakor v novo deželo Čudežev. Kakor rečeno, žal, da smo jim pomagali tudi mi. -- In vkljub temu. da je ves avstrijski sistem za nas skozinskoz krivičen in vreden odprave, se držijo naši slovenski po. Utiki v skrajnem konservatizmu povsod. posebm pa tu v Trstu. »Edinost« n. pr. se postavlja z vso ogorčenostjo proti vsakemu radikalnemu gibanju, dasl nas časi silijo izpre-meniti marsikatero smer naše preteklosti. Mladino so prezrli. Naši narodni nasprotniki polagajo največjo važnost na mladino. Oni dobro vedo. da brez mladine ni bodočnosti naroda. Zato skrbijo za njo. zato Jo organizirajo in pripravljajo, oziroma usposobljajo za boi proti nasprotnikom. Treba nam samo pogledati v italijanski tabor. Posebno pa delujejo v tem oziru Nemci. Ti nat od' se hočejo razvijati, hočejo napredovati. — Pri nas na Slovenskem se briga za mladino najbolj klerikalna stranka; povsod ustanavlja mladiu-ska društva. Njen namen je pač ta. da zavlada povsod Škodljivi klerikalizem. Zaradi tega vzgaja mladino v strogo hlapčevskem, klerikalnem duhu. — Socialno-demokratič-na stranka na Slovenskem tudi organizira mladino. Prepričana je o tem, da je njen razvoj in napredek zasiguran le v slučaju, da ne zanemarja naraščaja. — Slovenska mladina v Trstu je bila do danes popolnoma zanemarjena, bila je prepuščena sama sebi. Poizgubljafa se je v italijanskem morju, duševno in telesno ie propadala, a nihče se ni zavzet za njo. Oni, ki bi morali vedeti, da brez mladine ni bodočnosti našega naroda, niso videli propadajoče slovenske mladine. In to »narodno« politično društvo, ki se ni zavzelo za najvažnejšo stvar, ki se ni pobrigalo za slovensko mladino, dasiravno je videlo, kako se širi re-negatstvo med njo. ima sedaj pogum nastopati proti mladinski organizaciji. ki si jo je slovenska mladina sama ustanovila, proti organizaciji, ki ima nalogo na podlagi vsestranske izobrazbe ustvarjati prave narodne in socialne bojevnike. — Ali ni to žalostno? Ali se ne pravi takemu delu — uničevalno in škodljivo delo. škodljivo za naš slovenski narod? — To delovanje jih kaže v pravi luči. S tem pokažejo, da bi jim bilo ljubše, ako bi se valjala slovenska mladina v Trstu še nadalje v tem blatu nezavednosti, ako bi se še nadalje širilo med slovensko mladino v Trstu renegatstvo. Sedaj pa nastane vprašanje, ali so ljudje, ki počenjajo kaj takega, res narodni? — V Trstu je zelo veliko delavske mladine. Vso to mladino je treba združiti v mladinsko organizacijo, treba jo je izobraževati in navduševati za nared, treba jo je pa tudi braniti, ako se ji pripeti na delu kaka krivica. Ali ni tako delo plemenito? — Da, plemenito je tako delo za vse one, ki so resnično narodni, ki čutijo v svojem srcu ljubezen do tega ubogega slovenskega naraščaja. — Ta delavski naraščaj ni imel prilike zahajati v višje šole, poprijeti se je moral težkega dela. Zato mora bit* ljubezen do njega tem večja. Ker si niso mogli ti mladeniči priboriti zadosti znanja, ker jih ubogi stariši niso mogli šolati, zato je treba gledati, da se izobrazijo v mladinski organizaciji. — Odkritosrčno povedano, oni, ki toliko kriče o slogi in narodnosti, niso narodni, ker ne privoščijo delavski mladini izobrazbe. — Nar. soc. mladinska organizacija je že večkrat prosila slovensko javnost za knjige. In ravno od tiste strani, kjer se vedno premleva neskončna ljubezen do slovenskega naroda, ravno od tiste strani ni prišlo niti ene knjige. Tista stran vodi boj proti mladinski organizaciji, ker b>' hotela, da bi delavska mladina imela na večne čase zaprte oči. Končamo s sledečimi besedami: Slovenska mladina ]e začela spoznavati vašo narodnost, vaše hinavske in zlobne namene, denuncliante slovenske mladine!! Ali se nahajamo pred Kristusovim rojstvom? »Edinost« slovesno izjavlja, da za one, ki niso »edinja-škega« mišljenja, ni kruha v Trstu. Pravi, da njej — »Edinosti« — ni drugega treba, kakor pa pokazati s prstom na vse one. ki se z njo ne strinjajo. in narod jih na njen migljaj kar požene, odvzame kruh. Ali ni to najgnusnejši terorizem?! Ali ima »Edinost« tržaške Slovence res za tako nerazsodne, da storijo na njen migljaj vse, kar se ji poljubi. To pa ie že prevelika predrznost, kar si ta list dovoljuje! Kupujte in naročajte -X>AN“! | Društva. Novomeška sokolska župa ima svoj občni zbor v nedeljo dne 23. svečana 1913 ob polu 12. uri dopoldne v sokolski telovadnici v Novem mestu z običajnim dnevnim redom. III. redni občni zbor slov. akad. društva »Adrije« je v sredo 19. februarja ob b. zvečer v restavraciji »U divadla« pri Grafu, s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo odbora. 2. Spremenitev poslovnika. 3. Slučajnosti. Gostje dobrodšoli. Kolesarsko društvo »Danica« v Gorici je imelo preteklo nedeljo svoj V. redni letni občni zbor, kateri se je vršil ob veliki udeležbi. O odbor so bili enoglasno izvoljeni sledeči Kg.: Fran Batjel, predsednik, Vinko Valič, podpredsednik, Izidor Namut, tajnik, Ivan Simoneti, namestnik. Alojzij Schivitz, blagajnik. Karol Ku-lot, namestnik, Alojzij Slamič, rednik, Janko Žvanut, namestnik. Razsodišče: Andi ej Fajt, Gašpar Hvalič, Jožef Delpin. Ivan Krek, Jožef Rebek, Anton Troukar. Pregledovalca računov: Anton'Černigoj, ml. in Aleksander Spilisjoj. Po občnem zboru v spomin petletnice je slikal g. Weiss društvo, ter pri dobri kapljici v gostilni g. Kreka na Tržaški ulici se je nabralo za družbo sv. Cirila in Metoda K 5.60, kateri denar se je vrglo v nabiralnik. Iz poročil na občnem zboru je bilo razvidno, da društvo napreduje. Imetja in denarja v gotovini ima v vrednosti čez 601) K. Spomladi priredi društvo za obstanek petletnice veselico v večjem obsegu združeno z dirko. Kolesarsko društvo »Danica« v Gorici opozarja vse one gg. člane, ki še nimajo podpisanih legitimacij za prosti prehod čez italijansko mejo. da naj blagovole podpisati pri predsedniku društva. Najnovejša telefonska in brzojavna poročila. POŽAR V CARIGRADU. Carigrad, 17. februarja. V okraju Sultan Ahmed je izbruhnil velik požar, ki grozi zavzeti velike dimenzije. BOLGARSKI GLAS O SITUACIJI. Sofija, 17. februarja. Glede razmerja med Bolgarijo in Rumunijo piše bolgarski »Mir«, da pade odločitev v najkrajšem času; bodisi da pride do popolnega sporazuma, ali pa do sovražnosti. »Mir« in ž njim bolgarska javnost pa upa, da se slednje ne zgodi. Kajti absurdno bi bilo da bi se dvoje narodov, dvoje držav. ki imajo iste gospodarske interese in katere vežejo dolgotrajne prijateljske vezi razdvojilo vsled teritorialnih zahtev, ki prihajajo od Rumunije še v zelo neprimernem času. Upa se, da se bratstvo, ki je potrjeno v zgodovini ne spremeni v obojestransko sovraštvo, ki bi prinašalo obema narodoma le pro-kletstvo. URADNA POROČILA. Carigrad, 17. februarja. Včerajšnji dan je pred Drinopoljcm mirno potekel. Sovražnik je odal na mesto 1500 strelov. Položaj pri Bulairju se ni izpremenil. IZPRFD SKADRA IN TARABOŠA. TURSKA GROZOVITOST. Cetinje, 17. februarja. Črnogorska artilerija je celi dan obstreljevala Skader. Varuje se pa pred razdejanjem mesta, to zato, ker iz mnogih hiš vise beli prapori. Turki uporabljajo dum-dum patrone, kar je Črnogorcem pod Tarabošem povzročilo velikih škod. Zdravniki »Rdečega križa« so na mnogih slučajih dognali vporabo teh patron. PRIPRAVE V RUMUNIJI. BukareŠt. 17. februarja. Zbornica je danes sprejela spremembo želez-ničnega zakona, po kateri se ves železniški personal v slučaju vojne mobilizira. SMRT ENVER BEJA? Carigrad, J7 februarja. Poroča se, da je Enver bej umorjen. London, 17. februarja. Iz Carigrada se poroča, da je bil na Enver beja napravljen atentat, in da je bil Enver ranjen. Po drugem zatrdilu je bil ubit. Berlin, 17. februarja. Atentat Je bil čin maščevanja In se je Izvršil na neki ladiji. CESARSKI NAMESTNIK BOBIN-SKI ODSTOPI. Lvov, 17. februarja. Bobinski demisiomra in sicer ker se je zameril najvišjim dvornim krogom. Princ Hohenlohe je prinesel s svojega potovanja v Petrograd več želja ruskega carja domov, katerih izpolni-' tev naj bi omogočila boljše odnošaje med državama. Ena je, da preneha s protiruskimi agitacijami v Galiciji. Bobinskega so o tem obvestili, ta je pa odgovoril, da on napram temu ne Yc\ rabil nobenih represalij; in sicer le to povedal v tako odločni obliki, da je demisija neizogibna. AVIATfK SE UBIL. Dunaj, 17. februarja. Nadporočnik Mittner, ki je preletel Semering-Ljubljnna-Gorica, je danes padel pri Fischamend pri Dunaju z višene več sto metrov in se ubil. LISTNICA UREDNIŠTVA. Radi izjavljamo, da g. Fr. Pirc ni v nikaki zvezi z zadnjim dopisom iz novomeške okolice. — G. R. R. R. Veliko Albanijo prejeli. Skušali bomo prinesti čim preje. Od^vorni urednik Radivo’ Korene. Last in tisk »Učiteljske tiskarne«. Mali oglasi. Beseda 5 vinarjev. Najmanjši znesek 50 vinarjev. Pismenim vprašanjem je priloži« znamko 20 vinarjev. — Pri malih ORlasIh ni nič popusta in se plačujejo vnaprel; zunanji Inseren« v znamkah. Zaključek malih ^_____ oglasov ob & uri zvečer. Glasovirje, planine, avtomate, gramofone, plošče prodaja, uglaš-ije, popravlja solidno Josip Obla«, Ljub-Ijana-Glincc 92. Išče se prijazno stanovanje s sobo m kuhinjo za takoj. — Kdo, pove »Prva anončna pisarna«. Zaradi opustitve ribiškega lova iščem podzakupnika za d >bo 4 let Obenem prodam komplet'.o k ribištvu spadajočo opravo, kakd čoln, devet novih mrež, eno 24 m dolgo 2 in pol m visoko, 8 mrež različne doližne in visokosti z raželini itd. Vpraša se Krakovska ulica 29. Jako dober pianino sc ceno proda na Radeckega cesti št. 2/1. Inštrukciie Išče sedmošolec. Ponudbe pod Sedmošolec na »Prvo anončno pisarno«. Proda se skoraj nov otroški voziček z gumijevimi kolesi in zelo dobro ohranjeno moško kolo. Naslov: Poljanska cesta 73, I. nadstr. desno. Spominjajte se dijaškega društva „ Domovina" / wwmr?wm 1/ sedaj samo K 1*95. >!/> Velikanska zaloga r> ^ O gramofonov! (j ““ Zahtevajte cenike. 25 cm velike, dvo- H ^ stranske, priznano r, —. najboljših znamk prodajani radi velike Jjjj, zaloge pod last. ceno , ^ navarna vVodprt* celo Oostilna^^-^Kr«r Florijanska ulica St 8. Danes dne 18. februarja ob 0 dop. se vrši v Ljubljani, Rimska c. 19 v trgovini Vinkota Sušina javna razprodaja vsakovrstnega špecerijskega blaga. Sam & kratek fes •* pn>4»tejo pri Sodna allca it 4 Ul. nt&lr. platenina, sutf.no, t«pibi, zagrinjala, obleke za gospode iD dečke, perilo in damski plašči nizko pod nakapno ceno. Gostilna »Triglav4 v Kranju, Savsko predmestje št. 10. Interesenti dobe natančnejša pojasnila pri Valjie-nem mlinu v Kranju. K«; saaBBgsBEBE Delavci za premogokop V Avstriji, ne čez 34 let stari se bodo sprejemali od rudniškega oskrbnika, v petek dne 21. februarja od 8—1 ure popoldne v hotelu Južni kolodvor v Ljubljani. Vožnja bode od rudniškega ravnatelja plačana. Kdor se hoče podati na pot in v dotični premo* gokop, naj se zglasi na zgoraj označenem kraju in dnevu, z delavsko knjižico in za potovanje popolnoma pripravljen. Trajno delo, akordni zaslužek do K 5 25 in više na dan. Za obleko po meri dobite edino nadomestilo „v Angleškem skladišču oblek* kjer so ravnokar dospeli najmodernejši kostumi, paletoji, blute in krila za dame in deklice kakor tudi oblek«, raglani in klobuki za gospode in dečke v vseh barvah in kakovostih. Vsakdo si lahko ogleda blago. Postrežba točna in solidna. Cene priznano nizke. V O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg št. 5 j Del. glavnica: K 8,000.000. Rez. fond nad K 800.000. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. Stritarjeva ulica »štev. S, (laelna lii£n) Podružnice v Spijeta, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju. Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po "‘tih 4 VI. K* ! ¥><■ H Učiteljska tiskarna : Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 6 ^ *» se priporoča slavnemu občinstvu za izvršitev vsakovrstnih tiskovin. Vsled najmodernejše uredbe izvršuje naročila najokusnejše in v najkrajšem času. — V zalogi in razprodaji ima najnovejše izborne mladinske spise, kakor tudi vse šolske, županijske in druge tiskovine. —— Notni stavek. Litografija. Cene najnižje! '~rmSr.