Pr S a Í 6 Û -ooo^ooo- Meščanske pravila za ^aê ^ût^get « 5agnte, in ber Serpfíic^tung jnr (grijnítung ber 9)íauern, ©raben unb Srncfen ber @tabí, jnr 53eforgung ber ®ac^en u. bgí. ■Samit bíe Surger fowo^í rûcf(ïc^tii4) ber Díec^te, oíé and) riicffïc^tfic^ ber SSerpflic^itnngen burc^ einen feierlic^en 2íft »erbunbeti ttjurben, mufiten fïe beim ©intrítte in bie ®iirgerfíaffe fc^robren einen (5ib, ber SBiirgereib genannt war. Diefe aSorfc^irift erfc^ien im 3aí)re 1599 unter ©rjljerjog binanb, beffen eigen()anbig untérfc^riebene Urfnnbe noc^ tm ma« gijíratíic^en 3lrc^i»e befinbet. Osnova meščanskih pravil, sestavil in predlagal nieslni župan Miliael Ambrož v seji mestnega zbora 27. novembra 1863. Ko se nova meščanska pravila sestavljajo, utegnilo bi prilično biti, omeniti razmer ali okoliščin, v kterih so bili v preteklih časih meščani ljubljanskega našega mesta. Od starodavnih časov so bili prebivavci tega mesta na tri vrste razdeljeni, namreč na plemenitnike, meščane in preproste prebivavce. Meščani so bili tisti, ki so v lasti imeli meščanske hiše, in meščanske obrtnijske pravice. Vživali so posebne prednosti, imeli so pa tudi posebne dolžnosti. Prvim so prištevali pravico, meščanske posestva pridobivati si, z meščanskimi obrt-nijami pečati se, meščansld vojaščini pristopljati, oproščenje nekterih davkov in vojaščine, pravico odbornike notranjega in vnenjegazbora voliti, pravico do meščanskih zavodov (štifteng) in do meščansldh posestev, n, pr. mestnega loga, paše i. t. d. Dolžnosti pa so bile: Plačevati meščanske takse, v streljiščino denarnico, za gasilne naprave in za mestno tovaršijo ali kompanijo, da se v dobrem stanu obdržé ali popravijo mestna ozidja, grabni ali nasipi, mostovi, in da se preskrbe straže i. t. d. V potrjenje sprejetih meščanskih pravic in dolžnosti je vsak meščan o svojem pristopu v meščanstvo slovesno prisegel, in ta njegova pnsega se je imenovala meščanska prisega. To pravilo je bilo dano 1599. leta in dotično pismo, z lastnoročnim podpisom nadvojvoda Ferdinanda se v magistralnem arhivu še hrani. 3eber, wcíctier baê SSiirgcrreclit ju eri)aiten mûnfc^tc, muÇte mífteífl eincé ©cfuc^cè um baêfelfae eínfcíjrcítcu unb wurbe cr(l banu jur SBeetbtgung jugeíafiTen, wcnu er bic Siirgcrtare unb ůbrigeu ©ebù^reit bei ber ©tabtfaffe cntric^jtct l)at. f4)ten bcmnnd^ biè jur jmeitctt ^âiftc bcè »origen Sfl^r^ ^unoertê tu bem freicn aCilien ber S3ett)ol)ncr gclcgcn ju feiit, um baé 53urgerreci)t ctnjufommeit, wenn (Te ouc^ bie erforbetlic^eu Gua^ (ifttationen baju befeflfeit fatten. SBeil jeboc^ n)aí)rf4)einíidí) bte $lf)eíínaf)me au btcfem Snjîttutc abiial)m unb mit berfeiben aud^ bie ©rtrâgnife bcr betrefenben Dîu« brifeti, fo ^ot mon jld^ »erania^t gefuuben, ben SSeítritt aHen 3enen jur ^flictit JU erfíáreu, weí^je jïc^ im SSejT^e ber burgeríi4)en ^âufer befanbeu ober burgeríic^e ©cwerbe betriebeu. Saut eineê mogijlrcitiic^en S8ef4)Îuffeê »om 17. gebruor 1786 ifl bevnnac^ ber Seitritt jum S3itrgerin(îitute beu obett bejeic^neten iPemol)tterii ber Stabt jur ^fitc^t gemad^t unb fie (ïnb aufgeforbert morben, jur Dîealifïrung biefeê »or bie ©tabtreci^teij ^lers fonlid) ju erfc^einen. X3aé erfîe ©tabtred^t tjï abgef)aiten worbeu am 6. SOîârj 1786 in ©cgenwart beê bamaiigen Siirgermeijîerê Sofef^otoj^nif, bann ber 9îât^e uub Sluêfultanten. 3iac{)bem baé »or^er »erlautbartc @bift »ou bem Dîat^éfefretâr ttorgciefeu worben, meibete er bie SSitrgerret^têmerber namentiic^ mit bem SeifaÇe an, ba^ (te itjre Requisita probuciren werben. :çierauf ijî mit Sefc^eib ber ílag befîimmt morben, au »eic^em biefe SBemerber mit i^ren Se()eifen ^lerfonitc^ ju crfc^eiuen »orgeiaben tourben. 2tu bem belîimmten ^^age (ïnb »or bem ganjen Dîcc^têgremio biefe Urfunbeu gejsríift unb bei ®tattf)aftigfeit ber (SrforberniíTe beťt ®erbcrn baê Siirgerrcc^t ert^eiít worben, gegeu (Sutrid^tung ber befïimmten ítaxen. Sei ben »orbenannten er(îcn ©tabtred^teu i(î baé S3ûrgerrc(i)t an 17 Sewerber »eriieben unb babure^ 308 fl. an Sûrgerrec^têtaren, 43 fl. fitr bie ^euerfaffe unb 4l fl. jur ©tabtcompagnic »orges fc^rieben worben. Sie a5urgerre4)têtaien »ariirten jwif^ien 3 biê 40 fl. berart, ba^ brei ÏÏOerber ju 3 fl., jwei ju 12 fl., einer ju 14 fl., jwei ju 15 fl., einer ju 16 fl., brei ju 20 fl., einer ju 25 fl., brei ju 30 fl. Sleherni, ki je hotel meščanstvo zadobiti, moral ga je pismeno prositi, in je še le potem za meščana prisegel, ko je takso in drugo davščino v mestno denarnico plačal. Tako je bilo do druge polovice preteklega stoletja torej vsacemu, če je tudi imel postavne lastnosti za meščanstvo, na izvoljo dano, prositi ali ne prositi meščanstva. Ker je pa vdeleževanje meščanstva pojemalo, in so tako dotične denarnice premalo dohodkov dobivale, bilo je ukazano, da je mogel meščanstvu pristopiti vsak, ki je kako meščansko hišo v lasti imel ali se pečal z meščanskimi obrtnijami. Vsled magistratnega sklepa 17. februarja 1786 so bili torej vsi mestni prebivavci, ki so bili sposobni za meščanstvo, k mestni gosposki poklicani, in so se morali meščanstva vdeležiti. Pervo posvetovanje mestne gosposke v tej zadevi je bilo 6. marca 1786 pričo tadajšnjega župana Jožefa Potočnika, svetovavcev in avškultantov. Po razglašenem in potem očitno prebranem dotionem oznanilu, je tajnik mestnega odbora tiste, ki so imeli za meščanstvo prositi, po imenu naznanil, ter jih opomnil, da morajo svoje pripomočke v zadobitev meščanstva predložiti. Potem so se prosivci k mestni gosposki povabili z odlokom, s kterim se jim je naročilo, da svoje pisma sabo prinesó. Odločeni dan so se dotična pisma v zboru pi-egledala, in določilo se je, tistim, ki so bili sposobni spoznani, meščanstvo podeliti, samo da plačajo določene takse. V tadajšnjem prvem zboru se je 17 prosivcem meščanstvo podelilo; vsled tega je bilo plačanih 308 gld. meščanskih taks, 43 gld. za gasilnice, in 41 gld. za meščansko tovaršijo ali kompanijo. Meščanske takse so bile od 3 do 40 gld., in bile so razmeijene za 3 prosivce po 3 gld., za 2 po 12 gld., za enega 14 gld., za dva po 15 gld., za enega 16 gld., za tri po 20 gld-, uttb eiiier ju 40 ff. Siirgertare befiimmf iBorben |ïiil). X'ie ùbrigen beíbeii @e()uř)ren wurbett mít 2 uni) ttiít 3 fl gffjaítcn. Síe aSerpflicíitiiťS J"i« ®eítrťtte t(í fo genau gfljaíten worben, ba^ nac^ Slb^aítung ber erfleit ©tabtrcd^ten ber baniafíge Étnbtí »»acíjtmeijler (šafpar ©^aiiba ben Sliiftrag erl)ielt, ein getrcucô SBerjcí4)níg offer bevjentgen, bie auf (lnbttfcí)em 53obeit Surgerges roerbe betreíben unb nodp feine ®urger fínb, mít S3eífc§ung beé ïïîomené unb ©ewerbeê ju »erfaflen unb »orjuíegcn. î'ie in biefeê Serjeíc^níg Slufgenommeuen cr^íeíten ben Slufí trag, um baê 58urgerrec()t nujuíangen, wíbrígené ířjnfn ber S3etríeb beô ©evuerbeá uuterfagt werbc. 3ngleíc|en wurben bie SBejïger ber bitrgerííc^en ^aufer C^attbenf^âufer) mit ©eíbfírafen ttcrf)ûiten, um fiir bie Umfc^reibung biefer 3ïealitâten auf i^re Síamen einjufc^reiteu. S8cí biefer ®elegenl)ett bůrfte am ^ía§e fein, íiber bie S3ejci(^nung „^atibenff)âufer" eine ©rorterung beijufiigen. î)aê SBort „spatibenf" i|í baž ottbeufc^e ©ort „^acíjtgebing" unb bejetcfinct jene ^lâufer, weíc^e wegen ber tapfern ^aítung ber Sitrger M)a[)renb ber Seíogerung Saibací)^ burc^) 5llbrecl)t unb bie ©rafen tton Éiííi im Sa^rc 1440 in g^oíge ^rioilegiumê ^aifer g r i e b r i cti é IV. »ou ber flanbifcbeu Î)âufer(îeuer unb »om Çaubcmium befreit rourben unb nur eineu ^reujer jât)rlicl) alé 3ři4)en ber \liu tert^auigfeit an bie aïiagifîratêfaffe ju bejaljíen (jatten. Sié jnm Sa^re 1580 wurbe biefer tribut immer in ber SSíliU íernac^téfíunbe beg 30. September^ in feierlict)em Slufjuge auf baá 3îat()^aué gebrac^t unb in ber 9îat^é[)aKe eutricfitet. î)ie auf bie »orbejeid^nete Slrt jum S3itrgerrecl;te gelaugten SSurger finb in ein eigeneé ^rotofoff eingetrageu worbeu, weic^eê fïci) nodĚ) beim îOîagifîrate beftnbet unb bíé jum Sa^rc 1809 íauft — folgli^) biž jur fraujofífcfien Snwafïon. 53iê JU biefer 3eít bejîauben feine eigentlidpeu SSurgerfiatuteu unb man ^at jtc^ lebiglic^) na^) ber ^erfômmli^en ©ewo^nljeit be^ uommen. ÍBeií feit ber franjô|ïf(^eit Dccu^iotion baô S3iirgerred^t on Síiemanben oeríie^eu wurbe, fo í(í audfi bie Siirgermatrifeí gef^iloffen geniefen. Um jeboc() bie Siirgerrec^te »viebcr iné Ceben ju rufen, bat im 3al)rc 1823 ber @tnbtmagi(írat mittelfí SSeric^teë ddo. 17. Sl^jril an baé f. f. ^reiěamt um bie ®ieberer6jfnuug ber Siir^ za enega 25 gld., za 3 po 30 gld. in za enega 40 gld. Drugi dve davščini ste bile določeni po 2 iii 3 goldinarje. Po sklepu prvega zbora mestne gosposke se je na spol-novanje te dolžnosti tako natanko gledalo, da je tedajšnji mestni nadstražar dobil povelje, sestaviti in predložiti natančen zapisnik vseh prebivavcev, ki so se z meščanskimi obrtnijami pečali, pa se le niso meščanstva vdeližili. Vsi v ta zapisnik vpisani so potem sprejeli povelje, za meščanske pravice prositi, sicer se jim bo prepovedalo, z obert-nijo na dalje pečati se. Enako se je posestnikom meščanskih hiš pod kaznijo za-povedalo, ta posestva dati na svoje imena prepisati. Te hiše so imenovali z nemško besedo „patidenkhauser." Ta staronemška beseda pomeni nekaki dedni zakup (Pachtgeding), in zaznamuje tiste hiše, ki so bile vsled privilegije cesarja Fridrika IV. zavoljo junaštva meščanov, s kterim so ljubljansko mesto, ktero so leta 1440 Albrecht in celjski grofje ob-sedali, branili, stanovske hišne davščine in lavdemije oproščene, in so njihovi posestniki v znamnje podložnosti le po krajcarji na leto v mestno denarnico plačevali. Te davščine so se do leta 1580 o polnoči 30. septembra Y slovesnem prevodu v mestno hišo donašale in plačevale. Meščani, ki so si tako meščanstvo pridobili, so bili v zapisnik vpisani, ki se še zdaj pri mestni gosposki hranjuje, in do leta 1809 séga, to je do francoskega gospodarstva na Kranjskem. Do tiste dobe ni bilo posebnih meščanskih pravil, in obnašali so se le po starih navadah. Ker se pa ob francoskem gospodarstvu meščanstvo ni nikomur podelilo, je bil dotični zapisnik sklenjen. Da bi se pa meščanske pravice vnovič oživele, je mestna gosposka s poročilom 17. aprila 1823 pri kresiji prosila, naj se vpisovanje meščanov spet prične, in to po starih mestnih pravicah, sama ôerniûtrifel gebeten unb jwar iioc^ ben oiteii 9îc4)ten beï ©tobt mit SInwenbuiig ber burc() bte SSeranbenuig ber 3eítt)fr{)aíínijTe noti)'-wenbíg geworbeneit 9Kobífífa(íonen. 2luf bíefeii SBetícIit erfjíeít ber ÍUíagíjlrat worn f. f. ^reíéamte bie ©rmteberung, ba^ na4> ber fraitj6(ïf(i)eit Occupation jïc{) bíe SSer^âitnijTe bureci bie Síenberung ber ^joiitifc^eit SBerfaffuiig beé ^Oí nigreid^eè Sííprien geânbert Ijaben, baljer benii auc() bie »ort»e(lani bene Dbferttanj ber SBurgerilatuteu eiuer Slenberung bebûrfe. ®er 5Ragi|lrat f(()Iug bem ju goige feinem Seric^jte ttom 25. Suii 1823 foigenbe aJîobijtfotionen »or; 1. ®er ©runbfaÇ: „bag jeber, ber eine biirgerlic^e b. i. ber inagíjiratíic^ altjîdbtifc^en ©iilt unter(îe^enbe Dîeaiitât befag ober befigen woIKte, baô Sûrgerrectit anjufuc^en »erpflic^tet war/' foil ba^in obgeânberi merben, „bag Sebermann, ber jum Sefïge einer ber niagífíratli4)en @ult ûber^aupt unterlle^enben Dîeolitât gelangf, fur ben gaU baé S3iirgerre4)t ju nef)men »erbunben fein foli, twenn biefelbe Ijinfïciitltci) ber S3etrâ(^tli(i)ieit jur mittieren ©attung ge^ort unb njenigfîenô mit 20 ^î. ©teuer befegt @ine 5luéna^me war jebocl» in ber Slrt be(îimmt, bag 5lbelige »on biefer S3erpjïi4itung befreit waren. 2. £)er ©runbfa^: „bag baê S3iirgerreci)t jum SSetriebe eineê biirgerlic^en ©ewerbeê unerlâgtic^ fei," wurbe bal)in bericiitiget, „bag jene ©ewerbe namentli^) beftimmt worben fïnb, beren S3e(ï§er jum aSeitritte »erpflicbtet waren." 9îebfîbei wurbe beftimmt, bog auc^ anbere obgebaciiterntageH nic^t quaíiftcírte3nbi»ibuen in augergewë^nlic^en gâlien alé SSiirger oufjune^men fïnb, fo wie bagegen wirflici) mit obigen @igenf4)aften Berfel)enen SJibioibuen baê Siirgerrec^t aué befonbern ©riinben ju »erfagen fei. Die îaften foHen nur in bcr @ntric^t«ng ber Siirgevtajren, tm Seitritte jum Siirgercorpô, im goalie beflfen Sejïanbeê, ober jur ©c^iiÇengefeHfc^aft an ber burgerlicíjen ©c^ieglîdtte befïe^en. Xiie @ntricf)tung einer Xare an ben geuerlêfc^tfonb folle unterbleiben, weii berfelbe in ber 2)otirung ané ber ©tabtfoffe fejnt (Srljaltung fïnbe. 3tt biefem ©inné jïnb bie neuen ©totuten entworfen unb in bcr mit bem 23urgerauéj^ci)uffe »erjîârften 3ïat^é(ï§ung »om 14. Se* jember 1829 gepriift, fobann aber mit 33eri4)t »om 23. Suni 1830, 3- 1059, jur (Srwirfung ber l)of)ern @fnel)migung bem f, f. .ffreiê« amte »orgelegt worben. da bi se prenaredilo, kar se s spremenjenimi okolšinami ne vjema. Kresija je vsled tega poročila mestni gosposki odgovorila, da so se okolščine v ilirski kraljevini po francoski obsedi spremenile, torej tudi stara navada o meščanstvu prenaredbe zahteva. Mestna gosposka je potem s poročilom 25. julija 1823 nasvetovala sledeče prenaredbe: 1. Vodilo: „da se mora slehmi, ki ima kako meščansko posest, to je, kako posest, ki je podložna mestni gruntni gosposki, meščanstva vdeležiti," naj se tako prenaredi: „da so le tisti zavezani, meščanstvo si pridobiti, ki imajo srednje meščanske posesti, in sajpo20gld. davka plačujejo; da pata dolžnost plemstva ne veže." 2. Vodilo: „da je meščanstvo potrebno, ako se kdo hoče s kako meščansko obrtnijo pečati," naj se tako prenaredi: „da se po imenu določijo obrtnije, ki zahtevajo, da si tisti, ki se hočejo ž njimi pečati, morajo meščanstvo pridobiti." Ob enem se je določilo, da se tudi druge osebe, razun gori omenjenih, smejo kot meščani sprejemati, kakor tudi da se tistim, ki imajo gori omenjene lastnosti, iz posebnih vzrokov meščanstvo sme odreči. Dolžnosti naj se tako vredijo, da se imajo le meščanske takse plačevati, in da pristopijo dotični mestni vojaščini, ako je vpeljana, ali pa meščanski streljišni družbi. Poklade v dnarnico za gasilne naprave, ki se iz mestnih dohodkov vzdržujejo, naj se odpravijo. V tem smislu so se nova meščanska pravila osnovala, ter so se v po mestnem odboru pomnoženem magistratnem zboru 14. decembra 1829 pretresale in potem s poročilom 23. julija 1830, št. 1059, v višje potrjenje kresiji predložile. îte ()of)e í*offaiijIci l)at tit ^oíge ber »on ber SaiibeêjitcIÎe iiiUerm 13. îKarj 1831, 3-4461, jur ®ciiel)mígmig »orgelegten ©tn:= tuten foígenbeé erroiebert: Sa bie ©tabt Saíbac^ iii 2liifeí)iiiig i^rer ©lirgerrec^téDcrljáíťí nijTe fluc^ friií)er ittcijt etgene ©tatuten l)atte, foiiberii 04» inimcr nur na4) ber alígemetnen Dbferuanj bena^in, tute bícfeé auc^ bet ben iibrígen ©tâbten gieid^er 2lrt ber i(l, fo fet jt^i auc^ fcrner^tn íebigíic^ í)iernac^ jtt beneíjmen. ^ín|ící)tííc{i ber Sůrgerrec^tétare werbe eá um aíigemeflfenfíeit era4)tet, bag bie ©tabt ?oíbai$ burc^ouê bie námlíc^e Sare rait 16 fí., weíc^e miř Jpoffanjícíbefret uoni 5. ípormiitg 1824, 3. 3568, fůr bie ©tabt ^íagcnfiirt fefígefegt wurbe, bcjteí)e. Diefe Xaren haben alíer S)rten, alfo ouc^ ju SaibadJ), in bie (lâbtifc^e ^aflfe ciiijufíiegen unb feiiten befonbern ^onb ju bilben. SOíit biefer ©ríebiguitg i|í bie hJol)ígemeinte Sefírebung beé bamoligeit 55ûrgermeiiîerê 3íep. ^rabejf^ gefct)íofl"eit »»orben, unb bie ©tabt Íaibai^ bejïçt nocí) immer fein formii^icê 33itrger(latnt, fonbern eê wirb jtc^ immer nnc^) ber liblic^ien ©emo^n^eit benommen. Siefe @ctt)ol)ní)fitcn biíben jebod^ feine |t4)ere ©runbíage, unb fê (íeCít (íc^ baé Sebiirfnig jiir 3u|íanbebríngung beftnitiuer ©ta« tuten um fo bringenber f)eroué, aíé in ben íegttíerfíoffencn 12 Sadren »erf4)iebcne fBeranberungen fowo^í in bfcnomifc^er aíé ^olitifd^er S3ejieí|ung »or fíc^ gegangen fínb. ©ineê ber wicíitiglíen 55)íoti»e, baé Siirgerrec^t aufre^t ju er« l)alten, í(i baô materielíe Snterejfe. í>aé freunbf4)oftíic^e 3ufammen()aíten unferer SSorfa^ren ^nt ben guten ©inn ber SSurger biefer ©tabt fo fel)r beíebř, bag jïe nicfit nur ju Çebéjeiten aKe gemeinnů^en biirgerfic^en 3ln(íalten un» terfîiiçt, fonbern aucí) getrac^tet řjaben, ber Síadjjweít bie Díefuítate eineé cblen Surgerfínncé ju »ererben, bie jïe burcí) burgerlic^je ©tif= tungen »erwirfíic^t f)a6en. Siefen ebíen SBejírebungen l)at bie ©tabt Saibac^ cine bebeutenbe Slnja^í bťirgeríicí)er ©tiftungen ju »erbanfen, roeíc^e t()eiíé an arme 35itrger unb IBiirgcrêfrauen, tí)eiíé an Siir» gerêfôfyne, bie ben ©tubien obíiegen, unb an íBiirgerétocíiter »eríie^en werben. (Siiieê ber tt)í4)tig(íen Snfřitute biefer 3lrt iíl bie SSitrgerfpitaíéí ©tiftuiig in řaibadp, unb um fo' mc^r ber befonberen 53eac^tung Visoka dvorna pisarnica je o teh po deželnemu poglavarstvu s poročilom 13. marca 1831, št. ^4461, ji predloženih pravilih določila: naj ljubljansko mesto, ki tudi poprej ni posebnih meščanskih pravil imelo, tudi vprihodnje po stari navadi ravná, kar je tudi v druzih enakih mestih navadno. Zastran meščanske takse bi bilo naj priličniše, da jo ljubljansko mesto prejema po 16 gld. po zgledu celovškega mesta, kjer je bila ravno ta taksa po ukazu dvorne pisarnice 5. februarja 1824, št. 3568, vpeljana. Takse naj povsod, tedaj tudi v Ljubljani v mestno kaso dohajajo, in ne v posebne zaloge ali matice. S tem določenjem se je v tej zadevi trud tadajšnjega mestnega župana Janeza Nep. Hradecki-ta ustavil, in ljubljansko mesto še doslej nima pristojnih meščanskih pravil, ampak vedno se še ravná po stari navadi. Te navade pa nimajo trdnega stala, in potreba je, da se stanovitna pravila vstanové, ker se je v preteklih 12 letih marsikaj spremenilo v denarstvenem (gospodarskem, ekonomičnem) in političnem obziru. I. V gospodarskih ali ekonomičnih zadevah: Materialne okolščine nar bolj tiijajo, da obdržé meščanske pravice svojo veljavo. Prijatelska edinost naših prednikov je zdravo zavest tukajšnjih meščanov tako oživila, da niso samo, dokler so živeli, meščanske naprave, kar je bilo mogoče podpirali, temuč prizadevali so si tudi, naslednikom zapustiti spomin nekdanjô meščanske zavesti po vstanovljenih štipendijah ali vstanovah (štiftengah). Ljubljansko mesto naj bo posebno hvaležno, da se je veliko število štipendij vstanovilo, ki se delé deloma revnim meščanom m meščankam, deloma pa tudi meščanskim hčeram in meščanskim sinovam, ki v šolo hodijo. Ena naj imenitniših tukajšnjih naprav je pa ustanova meščanske hiše ljubljanske (meščanskega špitala), in to tem lâ - TOřrt^, ûfè ber Urfprutig íl)rer ©ruiibung beweifet, f4)on iit aíten 3eite« bte regterenbeii j;áupter baê SBûrgertIjum iintřvllii^t fjabeii. Í!iefe ©Hftung murbe »on Síífabctf), ^onigín »011 Ungarn, ím 3aí)re 1345 erric^tet. Íítefelbe war mit .^arl SKobert, ^oníg »on Ungarit, »enna()ít, wcíc^er etn ©o^n .farí Sïîarteiê, ^^ôiugô »on Tuapel, aué bent franj&jířd^en ^anfe „3lniou" war. ®ie t(l ím Sa^re 1342 ffiítroe genjorben — unb »»a^rfcíietnlící» bcm Umjíanbe, bag )ïe nací) bem ílobe i{)rfô ®emaí)íé jn feíner Slnvernjanbtfc^aft nac^3řeapeí gcreífí tfí, »crbanfcn bíe SSiirger biefcr ©tabt bie @n-icí)tnug ber in Díebe fie^enben ©tiftung, 2)ie urfprůngliví)e ©rinibung bcfíanb in bem fogenannten SSúr* gerfpitalégebánbe; ím ?aufe berSfit cr^ieít ieboc{) biefe ©tiftnng burcf) ®4)eHfung unb Segate bcbcutenbe SufíitiT?/ >BeIcí)e tl)eilê in ja^ríícíien aSerabretcjjungen, t^eííé in 3íealítdtcn unb ^runbfliicfcn beflanben. SlKc ber ©tiftnng eígcnt^nmíicí)en 9îea[itâten, -mit 31uêna^me ber ©ebâube, bann bíe gejíífteten Sf^ente »»urben ím Sa^re 1770 inn ben ^auffcíiílíing »on 51.250 fí. »erfauft unb l)te»on 44.100 fl. t^eíté beí bet Saubfc^aft, tt)eílé beí '])rí»atcn angeíegt, berOícfl »on 7150 fl. wurbe aber jur Xtígung ber ^affi»a »ernjenbet. 3m Sa^re 1773 wurbe jur Srmeiterung unb Díegulirung beé SBiirgerfpitaíé gefc^ritten, unb eê jïnb fánimtíic^e t^eiíé burc^ íe^t? n)iílige Sluorbnung jugefallene, tí)eilé angefaufte au baé urfřriingíidtie ©tíftégebáube ongránjenbe ©ebâube ju eínem orbentíic^en ©tiftéř gebánbe umgejiaítet worben. X>et ganje ÎJibapttrungêbau fojícte 19.479 fl. 37 fr., »»oju »on ber ^aiferín aJíariaíl^erefía ber SBeitrag »on 2000 fí. aná eigener ěljotouííle beigefïenert morben íjí. 3« biefem auêgebe^nten ©ebâube wurben biè jum Safjre 1787 bie »erarmten unb iiber^anpt erroerbêunfàijigen SSiirger ber Stabt Saibocii, bereit SBitmen unb ^inber, »on einer eigenen SBermogené? abminifiration mít ottem ©rforberíidjen »erfe^en; ùbrigenô aile »eg« gelegten ářinber in baêfelbe oufgenommen unb auf .ffofien ber ©tif» tung »on anžmártigen 2lmmen »erforgt; augerbem au4i aubere burcí» Ungliicřéfálle ín augenbticflic^e 3íot^ geratíjene Sitrger jeítwcife mít UnteriliiÇnugen bettjeilt. bolj, ker njeno ustanovljenje jasno dokazuje, kako so tudi nekdanji vladarji meščanstvo podpirali. To ustanovo je ustanovila ogerska kraljica Elizabeta leta 1345, ki je bila zaročena s Karolom Robertom, kraljem ogrskem,, sinom Karola Martela, kralj a neapolitanskega iz hiše ali rodovine francoske „Anjou." Téj kraljici je leta 1342 mož umrl — in skoro da so ljubljanski meščani dolžni zahvalo, da se je omenjena ustanova vstanovila, ravno primerljeju, da je imenovana kraljica po smrti svojega moža leta 1345 skoz Ljubljano k svoji rodovini ali žlahti v Napol potovala. Prvotna utemeljitev je obsegala samo omenjeno meščansko hišo, sčasoma si je pa pridobila ta štiftenga po darilih in volilih znamenite dohodke, deloma letne doneske, deloma pa posestva in zemljišča. Vsê tej ustanovi lastne posestva, razun poslopij, kakor tudi vstanovljene desetine so se leta 1770 za 51.250 gld. prodale, in se je 44.100 gld. tega skupila deloma deželi, deloma pa privatnim ljudem posodilo, z ostalimi 7150 gld. so se pa dolgovi poplačali. Leta 1773 se je pričelo povekšanje in vredjenje meščanske hiše, in v ta namen so se vse sosedna poslopja, ki so bile podedovane ali pa nakupljene, v pravo ustanovino hišo predelale. Dotični stroški, za ktere je cesarica M a r i j a T e r e z i j a 2000 gld. iz svojega lastnega premoženja darovala, so znašali 19.479 gld. 37 kraje. V tej prostorni hiši so se do leta 1787 z vsim potrebnim preskrbovali obožani in sploh taki ljubljanski meščani, ki si niso mogli nič več sami prislužiti, njihove udove in sirote, tudi so se v oskrbovanje v to hišo jemali popuščeni otroci, ktere so vnanje dojivke na ustanovine stroške preskrbovale. Dotične naprave je oskrbovala posebna oskrbnija, v ta namen vpeljana. Razun tega so se semtrtje po, tej ustanovitvi podpirali tudi taki meščani, ki so po kakošni nesreči obožali ali v ka-košno silno stisko prišli. 3Wit ^ofaerorbnung »om 31. ïOîâri 1787 wurbe bíe ^rríc^tung beé ^aiiptarmenfonbeé angcorbnct, wnb in goíge beflfeii bíe gánjíícije SBerpflíegung ber S3ûrger iin SBůrgerfpitaíégebaube aufge^cben, bie? felbeit er^ieítřn jeboc^ freie SBo^nuttg im ©ebaube u«b wurben mít ber bantůíé f^fíemífčríeit portion »on tcglícíten 7 ^reujer đn bte •Çiûnb bet^cíít. 21íé jeboc^ tm Sa^re 1789 tm Sůrgerfptíaíe eíite @ebâran(îait errícíitct wurbe, mugten bie ^fritnbner ouéjte^en, fuc^ten fï't' bie Untcrfunft in ber Stabt unb bejogen ť^re ^ortionen. 3m Sû^re 1811 i(l jebo(í) bie ©ebar? unb ginbelanfíaít aué bem ?3ůrgerfpttaíe tn baè gí»tífí3itaí ûbertrflgcn, mib gleic^jettig finb aui^ bte biirgerltcíien ^frňnbner ba[)in aufgenommeu trorben; baè SSûrgerfpitaiêgebâube l)ôrte aiê SBerforgungê^aiiô gânjlici) auf unb tourbe ju .®un|len beë ÎSurgerfpitalëfonbeô on part^eicn »er^ mietijet. S)te SBerwaÎtung biefeé ©ebaubeê fii^rte bte gtBtifpitalžiSBeri hjaítung unter ber Sberaufiïc^t ber ^o^en řanbeéjlelíe. ť(l jebod^ aué ben ©rtrâgniffen biefer 53urgcr|itftung etne ^onorírung ber StoilfpitaÎê^aSerwaimng tm já^rítc^en S3etrage wou 479 fl. 2G. fr. unb an ben gtnbelfonb eťn 53eitrag mit }at)r(ic^en 375 jí. entric^tet worben. 3m 3al)re 1834 fatten noc^) 17 arme ^friinbner im Siiíiífpítale bie ffio^nung. ©íe ^aben |Ï4) í^re íWa^rung felb|í bereitet unb (íe^en Bon t^ren tâgti(^en ^ortionen '/2 ^«»i« fwr baë S3rennf)o(5 jurûcf, ben Díejl er()telten (te monatíí4) an bie §anb. 2llé jebocí) mit ber Suna^me ber ®tabtbe»6íferung au4i bie ^ranfen »ermeí)rt ^aben, mu^te auf bie ©rweiterung beé éíbí[í fpitaígebáubeg gebac^it werben unb fo gefc^a^ eë, bag im 3«^re 1836 ~ beim Sluêbrud^ie ber S^oíera — bie biirgerlic^eu ^fritnbner il)re jwet SOBo^njtmmer tm Siwiífpitale râumen mupten. Síací) me^rfeitigen S3emii()nngen beé ©tabtmogifírateé ifl eé bcmfelben geíungen, bie SSerwaltung biefer S3itrgcr(íiftung, fomiť audj) bie îlbminijîration beô Siirgerfpitaíé mit 1. Slottember 1854 JU er^aíteit, waê eine 3Sermel)ruug ber reinen @infitnfte, fomit cine groÇere S8etl)eiíung ber 93itrger begroegen jur goíge í)aben fonnte, TOcií bie beiben »orbenannten Díeic^ungen an bie Sitíilfpitalábeamten unb an ba6 ginbeífjaué aufgefjčrt ^aben. Vsleđ dvornega ukaza 31. marca 1787 se je pa splošen zavod (denarnica) v preskrbovanje ubogih vpeljal, in zategadel je popolnoma preskrbovanje meščanov v meščanski hiši jenjalo, imeli so pa še vedno stanovanje v tej hiši, in dobivali so po 7 kr. na dan. Ko so pa leta 1789 v meščanski hiši porodnišnico napravili, so se mogli preskrbovanci umakniti, ter so si drugod stanovanje najeli, svoje deleže pa iz meščanskega- zaloga dobivali. Leta 1811 se je porodnišnica in naprava za najdence spet v civilno ali splošno bolnišnico prestavila in ob enem so bili tudi meščanski preskrbovanci ondi sprejeti, tako je meščanska hisa nehala oskrbnišnica biti, in njene stanovališča so se za meščansko zalogo v najem dale. Oskrbništvo splošne bolnišnice pod nadzorništvom deželnega poglavarstva bilo je tudi oskrbništvo meščanske hiše. Zavoljo tega oskrbovanja se je iz dohodkov te meščanske ustanove oskrbništvu bolnišničnemu 479 gld. 26 kr., in v zalogo za najdence 375 gld. plačevalo. Leta 1834 je še 17 pre-skrbovancev vživalo stanovanje v bolnišnici. Hrano so si sami preskrbovali; za drva si je pa oskrbništvo pol krajcarja na dan od vsacega pridrževalo; ostanek pa je na mesec izplačevalo preskrbovancem. Ko so se pa z mestnimi prebivavci tudi bolniki množili, se je moglo skrbeti, da se je bolnišnica razširjala, in tako so mogli ob koleri leta 1836, tudi preskrbovanci iz dveh svojih sob iz bolnišnice umakniti se. Po mnogih prizadevah je mestna gosposka 1. novembra leta 1854 oskerbovanje meščanske vstanove in meščanske hiše zopet v svoje roke dobila, čisti meščanski dohodki so se pomnožili in bilo je mogoče, veči pomoč deliti meščanom, ker ni bilo več treba plačevati bolnišničnih uradnikov in ne več podpirati najdenišnice. ©cit bícfer 3fít wťrb nun baé Súrgerfpitníégebáiibc tiom íKaí gíflratc abmínífírírt unb ci flclít (ïcti in břr SSct^rifung ber airmen foígenbřé aScrl)áítntg t)craué: Sor ber Ucberna^me »itrbfit bct^eiít 20 ^friinbncr mit tâgiic^en 15 fr. d. OK. ^^ ff n It iř n Giegenwârtig wcrben bctí)etít 21 ^fritnbner mit tágíicí)en 26®«/... fr. i). S®. f, „ tt IV""/— n ft fomit Wfrben je^t 11 ^friinbner me^r betí)ciít. Í)ic Sínfungcn bcô SSiirgcrfpitntgcbáubřé bctragen 5124 fl. 70 fr. ÍSie Siitercffcn »on ben Dbíigdtionen im ©tamm^ ffl)3itaí pt. 58.070 fl.......... 1526 „ 90 „ SBeitrag oné bem Sammeralfonbc...... 60 „ 90 „ aBiefen>3a(í)tfc^ilfi«g.......... . 83 ,, 30 ,, ©wmma 6795 fí. 80 fr. Sííe Sluéíagcn bejiffer« fï4> tu 1861 fotgenber OKa^en : 3íuf ©tempeí............ 7 fl. 81 fr. 35crf4iiebcne Sínéíagen.........101 „ 4Va „ Saureparaturcn......... . 8 „ 50 „ ©tcucrn unb ®abcn.......... 1599 „ 4572 ,, 2Iuf ^frunbner à 26V2 fr.........1915 „ 90 „ à 17% fr........ . 2613 „ 97'/, ,, ©umma 6246 fí. 68'/j fř. CDÍit ©corgi 1864 íoufen bie meiflen auf mc^rcre 3aí|re gp fc^íoffencn ^ac^tocrtrâge auě, bcn iibrigen '})art()eien fann in ber l)icr ůblicíjfn Jrifi aufgefiinbřt werben, unb eě fann jtc^ mít biefřm 3eítputifte bie (Seíegen^eit crgeben, bie Sinfe inôbefonbere bei bem Umflanbe '^u er^ó^en, aíé man íOíitteí in .^anben ^aben wirb, bie n0tf)n3enbřgen Umgelïaltungcn jur beffern SBerjinfung worjune^men. ©ei biefem ©ad^wer^aíte erfc^eint eé nngemejifen, menn bie bfonomifc^e SBerwaítung biefeé ©ebâubeè einem S3ůrgerattéfct)uflc aué immatrifulirten SSiirgern, unter ber Seitung beé SOíagifiroteé unb Snmgiíirung beé ©emeinberat^eé onwertraut werben witrbe. ^tt pplťtťfd^ct SSejtel^utto. 3n bem »erfiojfenen So^rjf^nte Ijoben fïct) bnrc^ bie (Sinfii^rung ber neuen ©emeinbeorbnung foic^e Sienberungen ergeben, welci^e baé Sefîe^en ber biêi)erigen Dbferwanj nic()t gcflatten. 'Í Od tedaj mestna gosposka oskrbuje meščansko hišo. In uboge takole dnarno podpira : Preden je mestna gosposka oskrbništvo prevzela, je bilo obdarovanih : 20 preskerbovancev z vsakdanjimi 15 kr. star. dn. „ „ 10 „ „ „ zdaj pa dobiva 21 preskrbovancev po 26®®/— kr. a. v. 42 „ 17^»/... „ „ tedaj se milošina zdaj 11 ubožcem več deli. a) Najemnina v meščanski hiši zdaj znaša 6124 gld. 70 kr. b) obresti zajemnih pisem ali obligacij z glavnico 58.070 gld........ 1526 „ 90 „ c) donesek državne dnamice..... 60 „ 90 „ d) najemnina enega travnika..... 83 „ 30 „ skupej torej 6795 gld. 80 kr. Stroški znašajo: a) za štempeljne......... 7 gld. 81 kr. b) za razne reči.........101 „ 4Yj „ c) za poprave.......... 8 „ 50 „ d) za davščine.......... 1599 „ 45'/g „ e) za preskibovance po 26 kr.....1915 „ 90 „ f) za „ » 17 „ • . . 2613 „ 97% „ skupej 6246 gld. 68'/» kr. O sv. Jurji leta 1864 prestanejo' vse na več let sklenjene najemne pogodbe, razun Janez Več-eve, in ob tem času bo prilika nanesla, po okolščinah najemnino povekšati, kar se bo lahko zgodilo, ako se tu in tam kaj popravi. Pri teh okolšinah bi bilo tedaj prilično, ako se oskrbovanje tega poslopja odboru vpisanih meščanov pod vodstvom magistratnem in nadzornijo mestnega zbora izroči. IL V političnih zadevah se je v preteklih 10 letih po vpeljani občinski postavi tudi toliko spremenilo, da dozdaj veljavna stara navada ne more več obstati. 9Sor Sllícn ifl au bíe ©telíc beè friU)ereit bi'trgeríic()eit Sluê? fc^iiffeá etn ©emeinberat^ getreten, bem bíe autonome SSerwaltung ber ©emetubeangeíegen^eíten uiib auc| beê Slrmenwcfenê ju(iel)t. î>en tmmatrífuíírten SSiirgeru t(l etn neueé SHec^t, namítcíi baè active uub pnfTitte 2Bat;ired;t jugewac{ifen, melc^jeë etiieu befonberu Sinflug auf bíe @ígeiifií)aft ber SSiirgerfd^aft auêûbt. ííe 2Iufl)ebuug beé »ortgen Uutertl)àut'gfeitêBcrbanbeè uub ber Saubemien i(î bie S^arafteri|îtf beé SSejT^eé eineé ter aiu iiàbtifc|eu ®uit bienflbaren ^aufeê »erfc^wunben, uub burc^ bie ©in« fii^rung ber ©ewerbefreifjeit ilî baë @rforberni|i beë SSitrgerrecÎjteê îunt SSetriebe eiiteê ^oíijeíř ober commerjieaen ©ewerbeê «nnot^» »enbig geworben. Unter foíc^eit Unifîâuben founěn bie aíten @en)oí)n[)eitcn níd^t me^r ©eítung ^aben unb man íanft Oefaljr, ba^ baô S3ûrgerre4)t nur fet)r físarfam angefpřo^ieu wirb, nac^tbem manile SSefiimmungen ber biê^erigen SDbferoanjen gánjíicí) auger A\aft getreten fTub. fanu ftc() naci) ben gegenwârtigen SSer^aítniffen itur um poIitif4;e ober mnterieííe Díec^te, bie burc^) baê sSiirgerred^t evmorben werben, ^anbeín, worůbcr bie ©runbfá^e bereité iu ber ©emeinbeí orbnung fejígefíeíít wjorben jïnb. 3Beií jeboc^ biefe ©runbfage jící) ""f eiujeíuen ©efc^áfte unb om al(ern)enigfîenaufben6fonomif4)en2;[)eiibed@efci)dftêgaugeê erflrecfen, fo i|í eé uot^menbig bafiir einige Síícgeín oufjulíetteu. am 21. Síovember 1864. JMidiací ^ntbrofd) m. p. Siirgermetfler. Pred vsem je namest nekdanjega meščanskega odbora zdaj mestni zbor, kteremu gré pravica, samovladno oskrbovati občinske svoje reči, tedaj tudi ubožne zadeve. Vpisani meščani so dosegli novo pravico, to je pravico djavne in trpivne volitve, kar posebno zadeva meščanske okolnosti. Po odpravi poprejšnje posestne odvisnosti in lavdemij^ so se okolnosti posest, poprej mestni gruntni gosposki podložnih, tudi spremenile, in nimajo nobenega pomena več, in po vpeljani novi obrtnijski postavi, je slehmemu dopuščeno, z različnimi obrtnijami pečati se, če si tudi meščanstvo ne pridobi. V takih okolščinah ne morejo stare navade več veljati, in utegne se pi-imeriti, da se jih bo malo meščanstva poprijelo, ker je marsiktera stara navada popolnama svojo veljavo zgubila. Zdaj gre v tem obziru le za politične in materialne prednosti ali pravice, ki se jih je mogoče po meščanstvu vdeležiti, kar občinski i-ed določuje. Ker pa ta vodila le v malem gospodarstveni del opravilstva zadevajo, je treba, da se v ta namen posebna pravila vstanovijo. V Ljubljani 24. novembra 1862. Uliliaei Ambrož m. p., mestni župao. Jttflrttctintt íiBer bie ^miríitng beá ©cuicínbeBurgerrec^tá unb ^Jcrmalíung beê iBiirgcruermiigcn^ in ^ûibat^» I. ^bfdmitt: §. 1. ©cmetnbeburger jïiib jene, »řícfje bermalen taè ítíiiví gem4)t ber @tabt Çntbaci) be(ï$en. 3« ber g^oíge «jtrb baê SSurger* rec^t jiur burd^ auébritcflic^e SKerÎei^ung oon Seite ber ©emeinbe CSenteinberat^eê) erworben. barf jeboci) nur foic^en ojîerretc^tfc^en Díeíd^ábůrgertt baé SSûrgerrec^t »eritetjen njcrbeit, i»clc|ie jïc^ fammt t^rer gamílíe etneê unbefcíjoítenen 3îufeé erfreuett, ben QJejT^ etiieê ben Unter^alt ber gamíííe jïc^ernben SSermogená ober ïîoijriingêjtreigeê nac^weífen, unb weicfiem feiner ber tm §. 29 ber (Semeínbeorbnung entljaítenen Slité« na^méí ober 2(nêf4)Itegitngégrûnbe entgegen(îe^t. (vide §. 12 b. §. 2. ^raitenêperfonen fënnen fcibiîfîànbtg baé Sitrgerrec^t ni^t erwerben; jïe uberne^men jeboc^ burc^ iBerefjelt^iung tnít etnem ©enteinbeburger ober ber Sínbnrgerung ' i^reê S^egatten aíte mít bem aSiirgerrecíite »erbunbenen S8ortf)eííe unb řojíen, tn fo ferne bie ©emetubeorbnung feine nnbcrwetttgcti !8e|límmungen entt)aít. 2>tefeâ SSer^aíínig bauert auc^) wâ^renb beë SOBitmenlïanbeê fort, eríífc^t bagegen im galíe ber Ungiiítigerfíarung ober ber 2lufí lófung ber wenn bie íeljtere uíc^t burc^ ben Slob beê S^einanneé erfoígt. (vide §, 13 b. S.) §:-3. Seber neu oufjunef)menbe Sitrger ^at jur ©emeínbefaffe bie »on ber ©emcínbé fe(ljufe§enbe Slufna^métaxe ju entric^itcn. Sluê befonberë rucfjTc^têwiirbtgen ©ritnben fann »on ©ntric^tung biefer ílare befrett werben. (vide §. 14 b. ©. S.) §. 4. ®er ©emeinbebitrger »erííert bnê S3itrgerrec()t: a) tt)ennerauf^ôrtô(îerreic^if4)cr9îeiciiêbiirgeriufetn, oberwenn er b) JU etner Strafe »erurtfteíít wirb, «jotnít bte ©trafgefe^e ben SSerínfl ber Stuèûbung ber politífdpen Díec^jte »erfnupfen; bťé jum (Srfc^eínen foícíier ©efeÇe aber, wenn er wegen eíneé SSer» brec^jené ober eíneá nué ©ewínufuc^t l)er»orgegangenen, ober Poduk (instrukcija) kako se v Ljubljani pridobiva meščanska pravica, in kako oskrbuje meščansko premoženje? Pervo poglavje: Kako se meščanska pravica pridobiva? §. 1. Občinski meščani so tisti, ki imajo zdej meščanske pravice v mestu ljubljanskem. V prihodnje se pa meščanstvo le pridobi po določnem dovoljenji mestnega odbora. Meščanstvo se pa smé podeliti le tistim avstrijanskem "de-želanom, ki so s svojo rodovino v dobrem slovesu, ki skažejo toliko posestvo, da morejo ž njim svojo rodovino pošteno pre-živiti, in zoper ktere ne govori noben izjemavnih ali izklepivnih-vzrokov, ki jih §. 29 srenjske postave našteva. (Glej §, 12 srenj ske postave.) §. 2. Ženske si ne morejo samostojnega meščanstva pridobiti ; po možitvi s kakim meščanom pa, ali, ako se njih mož pozneje vmeščani, vse z meščanstvom sklenjene dobrote (koristi) in dolžnosti sprejmejo, ako občinski rod (postava) kaj drugači ne določuje. Ta razmera trpi tudi v vdovskem stanu, neha pa, ako zakon veljavnost zgubi, ali se kakor drugače razveže, kakor z moževo smrtjo. §. 3. Vsak, ki meščanske pravice pridobi, mora v mestno občinsko denarnico plačati sprejemnino, ki mu jo odmeri občinski zbor; i? posebnih uzrokov se pa smejo meščani pre-jemnine tudi oprostiti. (Grlej §. 14 občinske postave.) §. 4. Méščan meščanske pravice zgubi: a) Kadar neha avstrijanski državljan biti, ali b) kadar jev kazen obsojen, vsled ktere po kazenski postavi zgubi politične pravice; dokler da takih postav nimamo pa tudi če je bil obsojen zavoljo hudodelstva, ali pregreškov, ki iz dobičkarije izvira, ali pa javno pohujšanje daje, ali bic ofentíícije ®íttíid;fcít »crte^enbcrt aScrge^enë, ober etiter foíc^eit Uebertretiing fd^uíbig erflôrt, ober eittcr anbcren ©efeëeêi iibertretung jit ctner minbe|îeiiê ^albiâ()ngen g^rei^eitéilrofe »er« iirt^eiít WDvben t(i; c) weitn er iit Soncuré gerat^cn unb fetne (Si^ulblofígfcit iiic^t »oHfîànbig nac^gewiefeit worbcn í(í. trcffeit bíe mi)t\)tu lígen ^oígen biefeá SScríufieé nur t^n alíetn, foíglí(^ webcr feiite @^egottín nod^ bíe »or bťcfem erjcugten ^inbcr. (vide §. 15 b. £).) §. 5. í)te ©emetnbe t(í bercdĚittget, auégcjeid^ncten îoîâmicrii, ttjeíc^c (ïc^ um baê 9íeíc^, um baé Sanb, ober um bíe ©tabt »erbícnt gemac^t ^oben, oíjne Díůcřjícíit auf beren 3Co^n(tÇ, baé (S^renburger« rcdjt ju »eríei()ett, wcíc^eá bie Xf)eíína^me on aíícit Díec^ten ber ©e« nieínbebuvgcr begrúnbet, o^ne bie SOeripflíc^tungen benfeíben aufjuíegeti. (vide §. 16 b. DO §. 6. Ueber alíe ©emeftibeburger n)itb eíne ÍOíatrífeí gefùf)rt in alí)f)abettfc()erSrbnung. 2)íefcíbe ^atfoígenbeDîubrifeit'ju entrai» ten : Ílaufí unb 3wn<»nř, SBefc^aftigung, Exhib.-Nr. beé ©efuc^ieé ober 3Îmtêt)ortrageê jur aSeríet^ung, Saturn ber aSeríeí^ung, Slnmerfung. §. 7. 2)íe (ilígemetnen SSerpfltc^tungen unb DÍed^tc ber meínbeburger fïnb: a) ®te SSefoígung ber »on ber ©emeínbe innerf)alb beé iř)r ge« fe^ítc^ ju|íeř)enben ffitrfungéfreífeé getroffenen Slnorbnungen; b) bie »er^aítnigmafige íl^etínň^me an ben @emeínbcla(íen; c) bflé acti»e unb )3aflrí»e ®a^írecí)t in ber (Stabtgemeinbe; d) baè Dîec^t auf Senitgung beé ©emeinbeguteé nad^ ben befle^enben eínríd^tungen, baé Díecíit auf bíe biirgerlid^en ©tiftungen unb ípfriinben, unb im galle ber eíngetretencn žBerarmung auf Un» terfiii^ung ouë ben (Semeinbemitteln, naiíi SKafígabc ber fůr bie Slrmenwerforgung befíe^enben ©ínricíttungen ; e) baê 9íccí)t jur S;ř)eilnař|me an ber SOcrwaltung beé búrgerlic^en ©tíftungéttermogené, im %aUe er baju beflimmt wirb. §. 8. Uic ^flic^ten ber ©emeinbebiirger befle^en iibrigené tm SlUgcmeínen in jenen Sbtiegen^eiten, weíc|)e ben ©ěmeínbcgíiebern nad^ ber ©emeinbcorbnung jufommen. §. 9. aUer baê SBûrgcrred^t ju cr^aítcn wiinfd^t, t)at cin @efuc^ an ben SJJagifïrat ju itberreidíien ober folcjieé raiinbltcí) ju ^rotofoH ju geben, worin bie Swfíánbtgřett in bie ©emeinbc Çaibac^ unb bic tm §. 1 ent^altcnen SSebingungcn nad^gewtcfen werben follen. pa kakega tacega prestopka kriv spoznan, ali zavolj kake druge postave naj manj za pol leta v ječo obsojen; c) kadar na kant pride, in svoje nedolžnosti popolnama ne dokaže. Toda ti hudi nasledki zadenejo samo njega, torej ne njegove žene in tudi ne njegovih otrok pred tem časom rojenih. (§. 15 obč. postave.) §. 6. Srenja ali občina smé izvrstnim možem, ki so si ali za državo, ali za deželo ali mesto posebne zasluge pridobili, ne oziraje se na njihove stanovanje, podeliti častno meščanstvo, po kterem vživajo vse meščanske pravice, dotične dolžnosti pa jih ne vežejo. (§. 16 obč. postave.) §. 6. Vsi meščani se vpisujejo po abecednem redu v zapisnik , ki ima sledeče predala ali rubrike : krstno ime in priimek, delo, s kterim se peča^ številka prošnje, s ktero za meščanstvo prosi, ali številka lu'adnega nasveta, s kterim se meščanstvo podeli, dan podeljenja, opomba. §. 7. Splošne dolžnosti in pravice meščanske so téle: a) spolnovati ukaze, ki jih občina dá vsled pravic nji dovoljenih ; b) primerno vdeleževati se občinskih dolžnosti; c) pravica v mestni srenji voliti in voljen biti; d) pravica rabiti srenjska posestva po veljavnih naredbah, pravica do meščanskih ustanov (štifteng) in preskrbovav-nic, in če oboža, da se podpira iz srenjskega premoženja popravilih, ki veljajo za pi'eskrbovanje mestnih siromakov; e) pravica do oskrbovanja meščanskega premoženja, kadar je v to izvoljen. §. 8. Dolžnosti meščanske so sploh tiste, ki jih občinska postava naklada občanom ali srenjčanom. §. 9. Kdor želi meščanstvo pridobiti si, mora mestni gosposki ali spisano prošnjo predložiti, ali pa ustmeno v zapisnik narekovati jo, in dokazati, da se šteje v ljubljansko mestno srenjo ali občino, in da je spolnil pogoje, ktere §. 1 zahteva. §. 10. Eícfeé ©cfucfi TOÍrt) in ber 3Wagi|ïrotëfïêuiig »orer(î Borgctragen unb bíirtit bie ju eiitrí4)třitbe SSurgerrcc^têtaxe beantrngt. Dîucfftd^tit4) ber îlaxe tjî fïd^ folgeitbcr ÇOîûgeit ju !)aften: Die SSûrgcrrec^têtoïe be|ífř)et in bem S3etrđgc pr, 50 jï. 5.5EB. 2lué rit(fjï(^têtt)ijrbtgen ©rûnbcn fann biefelbe »crminbert wcrben, jeboc^ ittc{)t unter 25 fi. — Seber Slufgenommeite ja^it iibcrbieg jum bůrgeríic^en iSd^iiigenuereitt eincn »om ®emcinberatí)e beflimmtett Seitrog, »eid^ier ^oc^fîetté n«f 25 fï. ô. SOB. jïc^ beiaufett barf. §. 11. î)er in ber S[Magi(îraté(ïÇung Û6er baé Oefud^ gefaÇte Scfdpfug iil fobann in ber nâc^lïen ©emeinberat^êjïgung an bie geêorbnung ju bringen. §. 12. T)er SSefd^iuÇ beê ©emeinberat^eè wtrb bem SSewerber nebft bem SSetroge ber QSiirgerred^têtare unb beé ©c^ûgenbeitragcô fd^riftliii) mit bem Seifa^e mitget^eiit, bog er bie ©ebiî^ren bet ber ©tabtfajfe ju entric^ten unb mit ber bier cr[)aítenen Slmtèquittung jt^i bet bem gemeinberátt)íiiii^en @c^riftfuí)rer jur Slngeíobung ju meíben t)abe. SSon ber 58eríci^ung wirb ber ©tabtfaffier wegen ber (řmpfangna^me ber Zaxe »erfîânbigei. §. 13. Dîadp gefcí)et)ener SOíeíbung jur 3Ingeíobung wirb ber Slag befiimmt unb ber Sewerber baju mit 53e(îimmung ber ©tunbe eingeíaben. ®ie Slngeíobung gefcfjie^t mitteí|í ^anbfcídageé an ben S3itrgermei(îcr in ©egenwart beê Oemeiuberat^eê, unb wirb in ber SKatrifeí angemerft. §. 14. Slíací) gefc^te^ener SJngeíobung »irb boê SSiirgerbipíom auêgefertiget, woju ber Sewerber ben worgefc^riebenen ©tempet beú jubrtngen ^ot. Daè Siplom roirb »om Surgermeijïer unb »on jmci gcmeinbcrátí)ítcí)en SOiagi|îratérât{)en unb bem gcmeinberâtl)Iic^en ©c^riftfíi^rer unterfertiget. §. 15. (Sí)rcnbnrger unb !?)erfónlicíifciten, bencn baô S3iirger:< redjit o^ne 2lnfucí)en »erlie^en wirb, jïnb »on ber 3IngcIob«n3 entíjoben. II. ^bfdimtt: ^evtvaítung 3?ttt:0eťt)etrmpoett@* §, 16. 3ur befonbern UebenwadĚiung beé Siirgcr»crmogené, ju weIdĚ)em inébefonbere baê Surgerfííitaíégcbáube gcl)ort, wirb ein ofo? nomifc^eê Ueberwactiungêcomite eingefegt. §. 10. Ta prošnja se potem pretresa v magistratni seji, v kteri se tudi meščanska sprejemščina ali taksa nasvetuje. Ozir sprejemščine veljajo tale pravila: Meščanska sprejemščina znaša 50 gld. av. v.; iz uzrokov posebnega ozira vrednih, se pa smé zmanjšati, toda nikoli ne pod 25 gld. av. v. Vrh te sprejemnine vsaki, ki je bil sprejet v meščanstvo, še v denarnico meščanske streljiščne družbe toliko plača, kolikor mu določi srenjski odbor, toda nikoli čez 25 gld. av. v. ne. §. 11. Sklep, ki ga je o kaki dotični prošnji sklenil magistratni zbor, se v prvi prihodnji seji mestnemu odboru v končno določenje predloži. §. 12. Sklep občinskega zbora se dá prosivcu pismeno na znanje in ob enem- se mu tudi pové, koliko sprejemščine da ima v mestno in koliko da v strelišno denarnico plačati, tudi se -mu naznani, da ima dotični plačilni list zapisovavcu zapisnikov občinskega zbora predložiti, kteri prisego ali obljubo oskrbi. Sleherna podelitev meščanstva se mestnemu denarničarju naznani, da ve sprejemščino sprejeti. §. 13. Kadar se kdo oglasi zavoljo slovesne prisege ali obljube, se mu napove dan in ura, kdaj ima to obljubo storiti. Obljuba se stori s tem, da sprejeti meščan v pričo občinskih odbornikov županu v roko seže. Vsaka taka obljuba se v meščanski zapisnik vpiše. §. 14. Po dani obljubi se napravi diplom in se izroči novemu meščanu, ki mora kolek ali štempelj za diplom plačati. Diplom podpišejo: župan, dva občinska svetovavca, ki sta tudi magistratna svetovavca, in zapisovavca obravnav občinskega zbora. Častnim meščanom, in tistim, ki se jim meščanstvo po uradnem nasvetu podeli, ni treba gori omenjene obljube delati. Drugo poglavje: Kako se oskrbuje meščansko premoženje? §. 16. V posebno varstvo meščanskega premoženja, kte-remu se zlasti nekdajna meščanska bolnišnica prišteva, se osnuje gospodarski nadzorni odbor. ÎÎ^nddjuil? Der ĎúrgcrfícOcn 8tiftungen unh pfríínben. ©tiftungen: 1. £)eè gěbcrer granj SgwûJ/ ©tíftbrícfeé »om 3. ©eíJtember 1781, fůr arme 3ln»ertronbtc; bet Slbgang bcrfcíben, fůr eínen ormeit ©tubenten »on burgerlic^eit @ítent aué Saibod^, blé ber ©tipenbíjl ju fctnem ©tanbe řommt, ím jatjriid^ien SBetrage tton 87 flí. 22 fr. č, SOB. 2. Í)eé í a n f e I í t e ^ r t |í o f, ímit Xefíameitteě »om 24. Slprtí 1621, fůr 4 53ůrgeréfóř)tie »on ©tetn, in beren ©rmangíung, »on Catbac^, auf 5 So^rc, »om círeícfiten 12. bté jum iurňcfgelegten 17. Safjreéflíter, bermaí befíe^enb aiié 3 ©tiftung^ijiagen ju 31 fl. 50 fr. 0. 2C. 3. 2)eé ©ontner 3lbam, íaut ílejlnmenteé »om 21. 2)?ârj 1631, fůr jv»ei Serwanbtc beê©tifterê; in beren 5Jbgang, fůr S8ůr-geréfo^ne »on Saíbac^, jebodp nur auf 5 btê 6 Sfl^re, im jářjrlic^en S3etrage »on 31 fl. 50 fr. 5. 20. 4. î)eêaBogner3oi)annSûi) t., laut SOíflbriefeé »om 26. Síu^ gujl 1772, fůr etnen SPurgerôfo^n, ober tn ^rmanglung beffen, cínem drainer, ber mittelíoě, aber íalentirt unb tugenbř)aft i(í unb bie flíofoftfcíien ©tubien ontritt, ťm jd^ríťc^en Setrcige »on 105fl. ô. 2B. 5. Deê Sffieber So^onn 5ob(i, íaut ©tíftbriefeé »om-13. aWat 1654, fůr eínen armen 53ůrgeréfoí)n aué íaíbad^ bíé jur SÍÍietoríf, ím jáí)rfídpen S3etrage »on 71 fí. 40 fr. 5. 28. 6. Deé Díaňb Slnton, íaut Xelíamenteé »om 12. g^ebruar-1740> unb jwar: a) jwet ^lôge mít iář)rtíct)en 102 fí. 90 fr. o, 2B. fůr »ůrgeré^ foíjne aué řaíbadí), »on ber 4. bíé SBoKenbung ber 6. ©c^uíe; b) eín ^lag mít jáíjrlíc^en 206 fl. 85 fr. fůr eínen (íubíerenben Sůngííng aué feíuer Sefreunbfcbaft unb in ©rmnngluiig beffen, jur ^aífte fůr eíne Sůrgerémítme, unb jur .Çjâffte eíner žBůr« gerétod[;ter ín SSrautftanben. Razgled meščanskih vstanov (štipendij, štiftung) in podpore iz meščanske ubožnice ali preskrbovavnice (btlrger-liche Spitalspfrůnden). Vstanovili so: 1. Foderer Franc Ignacij z vstanovilnim pismom 3. septembra 1781 za revne iz svoje rodovine; kadar tacih ni^ za revne učence ljubljanskih meščanskih staršev. Letni donesek je 87 gld. 22 kr. av. v. 2. Plankelli Krištof z vstanovilnim pismom 24. aprila 1621 za 4 sinove kamniških meščanov, kadar tacih ni, za 4 ljubljanske. Vživa se ta vstanova le 5 let in sicer od spolnjeniga 12. do dovršenega 17. leta. Letni donesek je 31 gld. 50 kr. a. v. zdaj za 3 učence. 3. Sontner Adam z oporoko 21. marca 1631 dvema iz svoje rodovine, kader jih ni, pa za sinove ljubljanskih meščanov, toda le na 5 ali 6 let. Letni donesek je 31 gld. 50 kr. a. v. 4. Wagner Janez Kerst, z vstanovilnim pismom 26. avgusta 1772 za ljubljanskega meščanskega sina, in ako tacega ni, sploh za Kranjca, ki je ubožen, pa dobre glave in pobožnega zadržanja in je nastopil 7. šolo. Letui donesek je 105 gld. a. v. 5. ' Veber Janez Jošt z vstanovilnim pismom 15. maja 1654 za revnega sina ljubljanskega meščana ; vživa se do 6. šole. Letni donesek je 71 gld. 40 kr. a. v. 6. KaabAntonz oporoko 12. februarja 1740 a) za dva sinova ljubljanskih meščanov, se vživa od začetka 4. do 6. šole; letni donesek po 102 gld. 90 kr. a. v.; b) za revnega mladenča iz svoje rodovine; letni donesek je 206 gld. 85 kr. a. v. ; — ino ako bi kterega tacega ne bilo, gre polovica doneska meščanski vdovi, polovica pa meščanski hčeri, ki se ravno moži. 7. Scág^anjoi 3nfob Slntoit, íaiit Îlcjîanicnteê »om 2. bruar 1795, fůr nrme ©tubíercnbe beé S8ůrger= ober beè Sauertti lînnbeê tu .Ř\atn, mit jáíjríicíien 39 fí. 90 fr. 6. 2B. 8. Seg tiirDii Sliibreaé, faut ©tiftbnefeè »om 28 3ňnnfr 1628, fůr (lubtcrenbe ®6l)ue armer S3urgcr »on řaíbacb, ^raíuburg, Dberburg, »orjugiicfi SSermanbte; mít brei ©tiftpfdÇen, jeber iáí)rlí4> mít 81 90 fr. 6. ffi. 9. Der ©H}3aHtf4)itf4) ítWarta, laut Xeflamenteê »om 7. Sejember 1802, fíir arme ©tubenteu ber ©tabtpfarre ©t. 3afob in řaibact), in beren Ěrmangíung, fiir eíue im SBrautfíanbe bejtubli^te arme Siirgerétocí)ter iu 2aibac{) mit iâl)rli(^en 36 fí. 75 fr. 5. 28. 10. Seê ©chilling Sûfob, lautffîiCbriefeê»om 12. 3ípril 1786, fitr brci e^rbore SSûrgerêmitwen, jweí won Saíbací», eiue »on .Řrainburg, im jči^ríiclfcn 55etrage »on 126 fl. 6. 11. Deê 3B e b e r « n é 3 o í» (I/ ©tiftbriefeê »om 15. OKai 1654, aiê Sluêfîeuer fiir eine e^rbare SSiirgerêtoc^iter aué ?aibac(), im jâ^ritciieu Setrage »on 84 fï. 91 fr. ô. Sffi. 12. Seô Xtiaimetner @eorg, iaut ÍBiCíbríefe^ »om 12. 3wfil786, aiê jQeirat^éauêjîeuer fůr eine eijrbare S3ùrgerèto^ter auè Saibacii, im jâ^rlic^en 53etragc »on 66 fl 89 fr. 6. 5G. 13. ®er OBarnuffin, trtnt aDiBbviefeé »om 10. Sejember 1784, fur jmeí îKâbi^en aué ber SSefreuubfc^aft, iu 3ibgang beren, fiir jwet S3ttrgcrétô(i)ter aiè Srjieijungêbeitrag, im iâ[)riici)en Setrage »on 126 fl. 0. as. 14. îieè «'raf(^o»ij Sîtflaë Soljann, faut 2Gi«briefeô »om 20. 3mÍí 1786, fiir eine SSurgeré? ober 33auernto({)ter in S3raut? jlânben, mît jôfjrlid^eu 63 fl. 58. jebeé jweite ju »erlei^en. 15. Î)e6 Sernarbirti 3o^flnn, laut ffiitlbriefeô »om 6. í)ornun9 1796, fiir eiue SBurgerëtod^ter iu SSrautjîônben, jâljrlic^ mit 66 fl. 31 fr. Ď. 503. 16. ©drilling So^ann Safob, lautffiittbriefei »om 12. 3lpríl 1786, jur 2iuê(leuer einer armen SSûrgerëtoc^ter, mit iàtiv^ líť^en 68 fl. 78 Va fr. b. 17. î)eé ganjoi 3afob Sluton, lant Xejlamenteá »om 2. februar 1795, jur Sluôjîeuer einer armen ©ůrgeréto(í>ter ober auťf) anbern ©tanbeô, mit jâl)rlic^en 39 fl. 6 fr. îier Caiba4)er S!Kagi(îrat Ijat aber ûberbief bad ^rňfentatíoníí Dtec^t iu folgeuben ©tiftuugen: 7. Fancoj Jakob Anton z oporoko 2. februarja 1795 za uboge učence meščanskega ali kmetijskega stanu v kranjski deželi. Letni donesek je 39 gld. 90 kr. a. v. 8. Kron Andrej z vstanovilnim pismom 28. januarja 1628 za tri učence ubogih meščanov iz Ljubljane, Kranja, Gor-niga grada — posebno iz svoje rodovine; za vsacega je letni donesek 81 gld. 90 kr. a. v. 9. Supančič Marija z oporoko 7. decembra 1802 za uboge učence iz fare sv. Jakopa v Ljubljani, in ako ga ni, za meščansko hčer o možitvi. Letni donesek je 36 gld. 75 kr. a. v. 10. Šiling Janez Jakop z vstanovilnim pismom 12. aprila 1786 za tri poštene meščanske vdove, in sicer dve vsta-novi za ljubljanske vdove, eno za kako vdovo iz Kranja po 126 gld. a. v. 11. VoberJanezJoštz vstanovilnim pismom 15. maja 1654 pošteni meščanski hčeri za doto o možitvi. Letni donesek je 84 gld. 91 kr. a. v. 12. Thalmajner Juri z vstanovilnim pismom 12. julija 1786 za pošteno meščansko hčer o možitvi. Letni donesek je 66 gld. 89 kr. a. v. 13. Varnusin z vstanovilnim pismom 10.decembra 1784 za dvé dekleti iz svoje rodovine, kader bi tacih ne bilo, dvema meščanskima hčerama v pomoč, da se dobro izredite. Letni donesek je 126 gld. a. v. 14. Krašovic Miklavž Janez z vstanovilnim pismom 20. julija 1786 za meščansko ali kmetiško hčer o možitvi; na vsako drugo leto — donesek 63 gld. a. v. 15. Bernardini Janez z vstanovilnim pismom 6. februarja 1796 za meščansko hčer o možitvi. Letni donesek je 66 gld. 31 kr. a. v. 16. Šiling Janez Jakop z vstanovilnim pismom 12. aprila 1786 za revno meščansko hčer o možitvi. Letni donesek je 68 gld. 78 Va kr. a. v. 17. Fancoj Jakop Anton z oporoko 2. februarja 1795 za revno meščansko hčer ali kterega druzega stanu o možitvi. Letni donesek je 39 gld. 6 kr. a. v. Ljubljanska mestna gosposka ima pravico nasvetyati prejemnike za sledeče vstanove: 1, Dř. 3Waï ®er6eÇ, laut ©tiftbrtefeô »om 24. Olprií 1773, fiir SSemanbte, bann fůr ©tubierenbe aué bev ^farvc ©t. SSeit bet ©ittíc^, îwet ©tíftpíafee ju 90 fl. 30 řr. 2. 2)eô íeopoíb ©c^eer, faut ©tiftbriefcá »om 6. Slugufl 1713, fiir arme e^cítc^ gcborcne ©tubiereiibe auô .fratii, »on ber 7. ©çmnajïalftaffe angefongeit, jwei ^iage mit jâ^rlicfiett 168 p. unb mit 52 fl. 50 fr. ë. SB. Ueberbieg (îe^t bem Sitrgermeijler »on Saibac^ baé Dîed[)t ju, ûber »ter ©tiftungen ju 50 fl. jafirli^, weic^e S3iirti)eÎmâ í)íinit Síe^). Rosmann 1814. 3oí)ann Síep, Hradeczky 1820. 3oí)anit Fischer 1847. Dr. î!Jîati)iaè Burger 1851. îfKtc^ûcI Ambrosch 1861. 3tnmcríung. 3n «euerer 3eit t)aben 5Rad[)fief)cnbe btcfcè Slnit prooifortfc^ »erfe^en: Opomba. V poslednjih časih so mestno županstvo začasno opravljali sledeči: granj 36. Langer 1846. 3oí)ann Guttmann »om ÍWári 1848 bié dnbe 1849. Slntojt Salomon »om 2. Sâitncr 1850 bié ©nbe îlprti 1851. 3ol)attn Guttmann »om ïiRârj 1858 biè Suni 1861.