H5

Gasilski koledar

za prestopno leto 1912.

Sestavil

Franc Ks. Trošt,

zvezni tajnik.

Cena 50 vinarjev.

Čisti dohodek je namenjen „Cesarja Franc Jožefa i.
jubilejni ustanovi" za v službi ponesrečene gasilce,
oziroma njihove vdove in sirote.

02>00M5V|

Založil odbor Zveze prostovoljnih gasilnih društev.
Natisnila Učiteljska tiskarna v Ljubljani.

Cesarja Franc Jožefa I. jubilejna
ustanova za v službi ponesrečene
gasilce, oziroma njihove vdove in
sirote.

Do sedaj se je nabralo za usta¬
novo 6754 K 38 h. Podelilo se je
ustanovo že osmim gasilcem oziroma
vdovam po 60 K. Nabirajte še na-
daljne prispevke in nabrani zneski
naj se pošiljajo zveznemu poslovodji
Fr. Ks. Troštu na Igu, ki vlaga denar
sproti v hranilnico.

Gasilci! razpečujte koledar, do¬
hodek je za ustanovo.

Na pomoč!

Zvezno vodstvo.

Koledar in beležke.

Za jubilejno ustanovo. j.

Zalepne znamke, ki naj
bi jih gasilci prilepljali na
svoja pisma, ter s tem do-
prinašali majhen dar za
jubilejsko ustanovo. Te
znamke se dobe pri zvez¬
nem odboru v polah po
50 komadov. Pojasnila
daje in znamke razpošilja zvezni tajnik.
Tovariši rabite pridno te znamke pri vsaki *
priliki, posebno pri gasilskih prireditvah,
za šaljivo pošto itd.

Gasilski znaki,

ki se nosijo lahko na navadni opravi, ►
pripravni tudi za podporne elane, se
dobe pri zveznem poslovodji kos po
50 h. Cisti dohodek je za ustanovo.

Januar. 1912 Prosinec,

Hrvatsko-srbsko: Si ječanj. Češko: Leden.


Februar. 1912 Svečan

Hrvatsko - srbsko: Veljača. Češko: Unor.

Beležke.

Marec. 1912 Sušeč.

Hrvatsko - srbsko: Ožujak. Češko: Brezen.

April. 1912 Mali traven.

Hrvatsko - srbsko: Travanj. Češko: Duben.

Maj. 1912 Veliki traven.

Hrvatsko - srbsko : Svibanj. Češko: Kveten.

Jun ‘J- 1912 Rožnik.

Hrvatsko-srbsko : Lipanj. Češko: Červen.

Beležke.

Julij. 1912 Mali srpan.

Hrvatsko - srbsko : Srpanj. Češko: Červenec.

Avgust. 1912 Veliki srpan

Hrvatsko - srbsko: Kolovoz. Češko: Srpen.

Beležke.

September. 1912 Kimavec.

Hrvatsko - srbsko: Rujan. Češko: Žari.

Oktober. 1912 Vinotok.

Hrvatsko-srbsko : Listopad. Češko: ltijen.

November. 1912 Listopad.

Hrvatsko - srbsko: Studeni. Češko: Listopad.

December. 1912 Gruden.

Hrvatsko - srbsko : Prosinac. Češko: Prosinec.

Kolkovne lestvice.

'

Tf co oo Tj- co CO O

—< CN CO CO CN 00  LO

MII

'CtiONOCNL

OOOOOOOOO
CN^COOOOOOO
rnCNCO-f CO(M

O o
o o

CD O

O O
O O
^ CN
CN CO

oooooooooooo

CN^rcDOOOOOOOOO
CN co ^ OO CM CD O

r— —. CN CN

o> _

> ° o
o < — >

^O^

00  r* .

uo r 5  ><J

N ^2 <V

y o w >

o^-n

S

5  o*-g^

« 0 ^ 0 ^
«5 oo JS

> o.

«3  O ,

N T 3  ..

<U

< CN CO CD CN 00 lO

'(MiONOC^iO

^OOOOOOOOOOOO
rfCOCNOOOOOOOOO
•—'(N^CDCOCDrriMOOO
t—  CM CO '-f

OOOOOOOOOOOO
OOOCMOOOOOOOO
r—(MOCDCOCDOCNO
-h CN CO O

> O O
V-og

V- N ■“ >
( 1 > TO

o>U g-C
O „ o

^P. 3 ^

in ec ra

> " 1  C.

3 -o.sž.

I I I

ooooooooooooo
CQ oooooooooooo

COtDDCnOCO^^NOO 3
r—<r-<.—' CN CN CN CO CO O

c/d C 3
> N >o

N *CJ (jj

O C/D JU

<D

<U

OOOOOOOOOOOO
lOOOOOOOOOOOO
rHCODOlOUOCO^^NOO
’—' r—i .—i CN CN CN CO CO

•'Mg s

_ o

"-■o

o a

S  CO

2

Poštni tarifi.

2 *

*) Za vs. = za vsakih.

Splošne določbe.

S pismeno pošto se pošiljajo navadna pisma, pri¬
poročena ali bolje vpisana, ekspresna pisma, dopisnice,
tiskovine, vzorci blaga, poštne nakaznice, poštni na¬
logi, časniki in vpisane pošiljatve s povzetjem.

Pisma in pisemski zavoji

ne smejo v Avstro-Ogrski, Bosni in Hercegovini biti
težji nego 200 g ter na Nemškem 250 g; pismom, ki se
pošiljajo v inozemstvo, ni radi teže postavljena meja.
Presega pismo 250 g, potem se mora oddajati pri to¬
vorni pošti. Uradni poštni pisemski paketi pa smejo
v Avstriji tehtati 2 J /3  kg, iz Avstrije na Ogrsko pa
1 kg. Črez pismeno znamko se sme pisati naslov. Ako
se pa nanjo pritisne privatna štampilja,, ali se jo pre¬
križa, izgubi svojo veljavo. S pismenih kuvertov iz¬
rezane znamke niso dovoljene! Priporočena pisma se
morajo frankirati, izvzemši v Nemčiji, kamor se lahko
pošiljajo tudi nefrankirano. Povpraševalna pisma na¬
pravijo se lahko za vsako tudi nepriporočeno pisemsko
poštno pošiljatev, ki ni prišla na določeni kraj.

Dopisnice se smejo pošiljati nefrankirano, ako se
ne vpišejo (rekomandirajo). Privatnim potom naprav¬
ljene dopisnice (razglednice) morajo, kar se tiče veli¬
kosti in moči papirja biti popolnoma enake uradnim;
ni pa predpisano, da morajo imeti naslov .Dopisnica”,
„Korrespondenzkarte' ali „Carte postale". Dopisnice
(razglednice) brez tega napisa se lahko pošiljajo kot
tiskovina s 3 h, a na zadnji strani ne sme biti dru-
zega pisano kot datum, podpis in značaj odpošiljavca.

Tiskovine se morajo frankirati in se tudi lahko
priporočajo. Pošiljatve vezanih in broširanih knjig ne

smejo biti nad 1 kg težke; v svetovnem poštnem
prometu dovoljene pošiljatve tiskovin do 2 kg teže
ne smejo meriti na nobeno stran več kakor 45 cm.
Razen naslova, datuma in podpisa na tiskovinah ne
sme biti ničesar pisanega ter nikakih dostatkov. Iz¬
vzete so korekturne pole, — katerim se smejo pride-
vati dotični rokopisi, poprave in rokopisne opomnje,
tičoče se tiska, — dalje kurzni listi, trgovski cirkularji
in ceniki, knjigotržni naročilni listi, razna naznanila itd.
Dalje je tudi še določeno, da se sme na tiskanih vi-
zitnicah napisati pet besed, kakor tudi natančni naslov
in značaj pošiljavca.

Brzojavni cenik.

Lokalne brzojavke v Avstrijsko-Ogrski, Bosni in
Hercegovini, Nemčiji in v Lichtensteinu za vsako be¬
sedo do 15 črk ali 5 številk 6 h, najmanj pa 60 h.

Eventualna dostavnina je po tarifu dotičnega pošt¬
nega urada.

Dohodninski davek.

Davka prosta je skupna vsota dohodkov, ki znaša
manj kot 1200 K. Če ima obdačenec pri svojem do¬
hodku do 4000 K razun žene še vzdrževati več kot
2 rodbinski osebi, tedaj se mu za vsako osebo več
odtegne pri določitvi davka ena dvajsetina. Drugi od¬
bitki pri sestavi priznanja dohodkov so: službena taksa,
koleki za pobotnice, obresti dolgov, zavarovalnina,
stroški za dalnjo izobraževanje, ki je potrebno za iz¬
vrševanje poklica, stroški prisilne izselitve, šolnina
otrok i. dr.

Za izmero davka je 65 razredov. Navedemo pa
le prvih 20 stopinj, ker z višjimi bo le malokdo med
učiteljstvom imel opraviti.

Zveza prostovoljnih gasilnih
društev Kranjske.

(Ustanovljena 1888.)

Odbor.

Načelnik : Ces. svetnik Franc Doberlet, Ljubljana.
Podnaeelnik: Matija Petrič, Postojna.

Odborniki: Josip Turk, Ljubljana; Ignac Merhar,
Dolenjavas p. Rib.; Ivan Debelak, Škofja Loka;
Ivan Rus, Bled; Janko Toman, Moravče; Aloj¬
zij Hude, Mirna peč; Vinko Ogorelec, Škofljica;
Josip Tratar, Mokronog; Karl Mayer, Vrhnika;
Josip Smole, Dolenji Logatec.

Tajnik in poslovodja : Franc Ks. Trošt, Studenee-Ig.

Okrajne zveze (žiipe).

Ljubljana št. 1.

Načelnik:  Josip Turk, Ljubljana.

Društva:

1. Ljubljana:  1870, Lud. Stricelj ... 76

2. Brezovica:  1898, Franc Klemen . . 28

3. Bizovik:  1884, Josip Verbinc ... 33

4. Kašelj-Zalog:  1908, Franc Grad . . 37

5. Moste:  1897, Franc Zupan.31

6. Štefanjavas:  1899, Anton Anžič . 21

Skupaj . . 226

24

Spodnja Šiška št. 2.

Načelnik: Franc Lavtižar, Spodnja Šiška.
Društva:

1. Dobrova:  1898, Ivan Janc.39

2. Dravlje:  1905, Ivan Kregar. . . .33

3. Ježica:  1902, Vinko Ahlin.53

4. S t o ž i c e : 1907, Ivan Ramovž ....  24

5. Spodnja Šiška:  1888, Vilko Mavrer . 30

6. Zgornja Šiška:  1905, Ivan Pavšič . . 45

7. Vič-Glince:  1874, Ivan Gašperin . _._34

Skupaj . . 258

Št. Vid nad Ljubljano št. 3.

Načelnik:  Anton Belec, Št. Vid.

Društva:

1. Gameljni:  1901, Franc Juvan ....  31

2. Pirniče:  1901, Iv. Kralj.§3

3. Podutik-Glince:  1909, Franc Kunaver 28

4. Tacen:  1899, Franc Medved.34

5. Š t. V i d : 1888, Anton Belec.48

6. Vižmarje:  1904, Josip Arhar . . . __18

Skupaj . . 192

Studenec-Ig št. 4.

Načelnik:  Franc Ks. Trošt, Ig.

Društva:

1. Iška loka:  1908, Anton Žnidaršič . . 28

2. Št. Jur j e: 1906, Josip Remic ....  30

3. Pijavagorica:  1906, Josip Jamnik. _._17

Odnos . . 75

-J 05 Ol ^

Vrhnika št. 5.

Načelnik:  Karl Mayer, Vrhnika.

Društva:

1. Borovnica:  1885, Anton Drašler

2. Horjul:  1883, Ivan Stanonik . .

3. Polhovgradec:  1889, Franc Rihar

4. Stara Vrhnikaj  1908, Ivan Mesec

5. Vrd:  1878, Ivan Šušteršič . . .

6. Vrhnika:  1878, Karl Mayer . .

Skupaj

Kamnik št. 6.-

Načelnik:  Janko Grašek, Kamnik.

Društva:

1. Kamnik:  1882, Janko Grašek ....  40

2. Komenda:  1894, Andrej Mejač ... 30

3. Mengeš:  1890, Ivan Srčnik.30

4. Motnik:  1900, Ivan Avbelj.25

5. Perovo:  1911, Josip Krahl.15

6. Šmartno v Tuhinju:  1909, Viktor

Engelman.24

7. Vodice:  1903, Julij Slapšak . . 28

Skupaj . . 192

. 34

25
30

. 26
. 32

39

. 186

26

Domžale št. 7.

Načelnik: Mihael Kremžar, Domžale.

Društva:

1. Dob:  1890, Ferdinand Stare.27

2. Dol:  1892, Frane Šimenc.27

3. Dolsko:  1896, Josip Zupančič ... 12

4. Domžale:  1880, Matevž Janežič ... 28

5 Lukovica:  1888, Jurij Petek ....  25

6. Moravče:  1900, Janko Toman ....  25

7. St ob: 1906, Josip Jezernik.26

8. Trojane:  1911, Franc Kralj.27

9. Trzin:  1906, Josip Kralj._._24

Skupaj . . 221

Kranj št. 8.

Načelnik:  Janko Sajovic, Kranj.

Društva:

1. Cerklje:  1898, Matevž Kern ....  24

2. Duplje:  1906, Mihael Koselj ....  39

3. Št. Jurij:  1899, Fran Kuralt . . 32

4. Kranj:  1879, Janko Sajovic . ... 55

5. Mavčiče:  1908, Jeraj Matija ....  25

6. Naklo:  1910, Anton Voglar . ... 30

7. Preddvor:  1897, Artur dr. pl. Wurzbach 28

8. Predoslje:  1905, Ivan Zabret ....  21

9. Stražišče:  1902, Jakob Bajželj ... 31

10. Tržič:  1884, Josip Dornik.44

11. Voglje:  1899, Mihael Globočnik . . 21

12. Zgor. Bernik:  J908, Josip Burger . _._38

Skupaj . . 388

27

Škofja Loka št. 9.

Načelnik: Ivan Debelak, Škofja Loka.

Društva:

1. Godešič  e:  19 1, Jakob Starman . . 32

2. Poljane:  1895, Josip Jesenko . . 31

3. Selce:  1897, Anton Hajnrihar ... 30

4. Sora:  1905, Ivan Dobre ......  37

5. Sorica:  1906, Mihael Windischman . 26

6. Stara Loka:  1900, Ivan Tušek . . 41

7. Škofja Loka:  1876, Ivan Debelak . . 55

8. Trata-Gorenjavas:  1900, Vojislav

Paleček.27

9. Žabnica:  1906, Josip Logonder ... 40

10. Železniki:  1898, Franc Košmelj . . 48

Skupaj . . 367

Bled št. 10.

Načelnik:  Ivan Rus, Bled.

Društva:

1. Bled:  1885, Ivan Rus.41

2. Bohinj ska Bela:  1898, Mihael Ravnik 30

3. Bohinjska Bistrica:  1885, Ivan Markež 32

4. Blejska Dobrava:  1909, Franc Čop . 23

5. Gorje:  1894, Jakob Jan.59

6. Rečica:  1910, Josip Burja.20

7. Rib no: 1902, Franc Golmajer ....  22

8. Stara Fužina:  1911, Iv. Gašperin . . 34

9. Selo:  1911, Ivan Pangerc.21

10. Srednjavas:  1901, Anton Grm ... 27

11. Zasip:  1909, Anton Zupan ....  _._27

Skupaj . . 336

28

Radovljica št. 11.

Načelnik: Florijan Janc, Radovljica.

Društva:

1. Begunje:  1882, Anton Stroj ....  88

2. Brezni  ca:  1895, Ivan Finžgar ....  32

3. Kamna gorica:  1899, Josip Svetina . 30

4. Kropa:  1893, Franc Šolar ....  39

5. Lese:  1900, Anton Bohinc.19

6. Ljubno:  1903, Josip Ambrožič ....  27

7. Mošnje:  1898, Franc Resman ... 35

8. Radovljica:  1883, Florijan Janc . _._30

Skupaj . . 250

Kranjska gora št. 12.

Načelnik:  Franc Jakelj, Dovje.

Društva:

1. Dovje:  1890, Franc Jakelj . ... 55

2. Hrušica:  1905, Matija Kobentar ... 20

3. Jesenice:  1893, Lovro Baloh ....  28

4. Koroška Bela:  1897, Josip Mulej . . 63

5. Kranjska gora:  1892, Josip Lavtižar 30

6. Mojstrana:  1894, Josip Košir ....  32

7. Podkoren:  1908, Ivan Petraš ....  36

8. Rateče:  1898, Andrej Kerštajn . . 36

Skupaj . . 245

Dolenji Logatec št. 13.

Načelnik:  Josip Smole, Dolenji Logatec.

Društva:

1. Hotederšica:  1905, Ivan Korče . . . 33

2. Dolenji Logatec:  1879, Josip Smole . 38

3. Gorenji Logatec:  1897, Ivan Rihar . 26

4. Planina:  1888, Alois Gartner ... 41

5. Rovte:  1899, Franc Kogovšek ....  43

Skupaj . . 179

29

Idrija št. 14. I‘M'2-

Načelnik: Engelbert Dermelj, Idrija.

Društva:

1. Črni vrh:  1894, Josip Blašič ....  32

2. Dobračeva:  1902, Ivan Jež ....  34

3. Godovič:  1907, Hinko Gruden . . 30

4. Ledine;  1902, Ivan Vehar.26

5. Idrija:  1890, Engelman Dermelj ... 48

6. Spodnja Idrija:  1905, Ivan Lapajne . 26

7. Žiri:  1892, Gregor Kopač _._27

Skupaj . . 233

Postojna št. 15.

Načelnik:  Matija Petrič, Postojna.

Društva:

1. Hrušuje:  1896, Anton Milharčič ... 22

2. Ilirska Bistrica:  1894, Josip'Batista . 28

3. Št. Peter:  1893, Peter Žele.21

4. Knežak:  1910, Dragotin Česnik ... 42

5. Postojna:  1880, Matija Petrič ....  61

6. Razdrto:  1899, Ludvig Michielli ... 25

7. Senožeče:  1895, Jernej Mahnič . . 26

8. Slavina:  1903, Andrej^Penko ....  30

9. Studeno:  1902, Ivan Štrukelj ....  26

10. Št. Vid nad Vipavo:  1892, Anton Žvanut 17

11. Vipava:  1881, Edmund Pavlin ....  25

12. Zagorje na Pivki:  1890, Matija Fatur_20

Skupaj . . 333.

30

Rudolfovo št. 16.

Načelnik:---.

Društva:

1. Ambrus: 1908, Anton Hrovat ....  22

2. Bela cerkev: 1907, Janez Poglajen . 27

3. Mirna peč: 1902, Alojzij Hude ... 35

4. Št. Peter pri Rudolfovem: 1907,

Jožef Bojane.28

5. Ponikve: 1910, Josip Glavan ....  25

6. Rudolfovo: 1876, Avgust Luser ... 48

7. Toplice: 1881, Josip Župane ....  36

8. Trebnje: 1884, Josip Zupančič ... 26

9. Vavtavas: 1907, Ivan Kulavic ... 32

10. Velka Loka: 1907, Alojzij Šlajpah . . 38

11. Žuženberk: 1888, Anton Škerbe . __24

Skupaj . . 341

Ribnica št. 17.

Načelnik: Ignac Merher, Dolenja vas.

Društva:

1. Dobrepolje: 1901, Ivan Čelofiga . . 40

2. Dolenjavas priRibnici: 1880, Ignac

Merher.32

3. Sv. Gregor: 1900, Jurij Perovšek . . 32

4. Jurjeviča: 1909, Anton Lovšin ... 40

5. Loški potok: 1898, Ivan Lavrič ... 50

6. Ribnica: 1894, Anton Rudesch ... 33

7. Sodražica: 1898, Alojzij Ambrožič . . 60

8. Sušje: 1908, Ivan Lovšin.38

9. Velke Lašče: 1896, Ferdo Doganoc . 32

10. Velke Poljane: 1908, Fortunat Peterlin_35

Skupaj . . 392

31

Kostanjevica št. 18.

Načelnik: Lavoslav Bučar, Kostanjevica.
Društva:

1. Cirklje:  1903, Alojzij Marinček ... 26

2. Sv. Jernej:  1881, Josip Hudoklin . . 31

3. Kostanjevica:  1904, Lavoslav Bučar 36

4. Sv. Križ pri Kostanjevici:  1901,

Josip Kodrič.20

5. Krško:  1871, Franc Zesser ....  36

6. Leskovec:  1893, Franc Butkovič . - 24

7. Orehovica:  1901, Franc Potočar . . 26

8. Vrhpolje:  1909, Josip Kos ....  30

Skupaj . . 229

Mokronog št. 19.

Načelnik:  Josip Tratar, Mokronog.

Društva:

1. Št. Janž:  1910, Vinko Berce ....  34

2. Mokronog:  1882: Josip Tratar . . 31

3. Mirna:  1908, Ivan Bulc.27

4. Št. Rupert:  1899, Josip Frelih ... 30

5. Škocjan:  1900, Pavel Zupet . . . _._24

Skupaj . . 146

Litija št. 20.

Načelnik:  Franc Lajovic, Litija.

Društva:

1. Krka:  1896, Ivan Bregar.27

2. Litija:  1888, Hinko Brilli ....  34

3. Šmartno pri Litiji:  1885, Ivan Robavs 47

4. Radeče:  1872, Jurij Kos.25

5. Vače:  1907, Anton Zarnik ... 16

6. Št. Vid pri Zatičini:  1886, Josip Lavrič 31

7. Višnja gora:  1885, Ivan Perko . . _._50

Skupaj . . 230

32

Črnomelj št. 21.

Načelnik: — — — — — —
Društva:

1. Črnomelj: 1882, Karl Muller ....  52

2. Dobliče: 1908, Franc Vrtin . 13

3.  Dragatuš:  1911, Mihael Kosec ... 16

4. Gradac:  1890, Julij Mazelle . : . . . 40

5. Metlika:  1872, Josip Fleišman ... 69

6. Semič:  1899, Josip Mihelčič ....  20

7. Vinica:  1898, Franc Lovšin .... __32

Skupaj . . 242

Cerknica št. 22.

Načelnik:  Jakob Marolt, Žirovnica.

Društva:

1. Bloke:  1895, Franc Lužar.40

2. Cerknica:  1877, Matija Obreza ... 34

3. Dolenjavas pri Cerknici:  1893,

Matija Stražišar ....   18

4. Stari trg pri Rakeku:  1888, Ivan

Štritof ...  36

5. Žirovnica:  1909, Jakob Marolt . . 28

Skupaj . . 156

Skupno:

22 okrajnih zvez (žup) s 176 društvi in 5576 člani.

Zveza slovenskih
gasilnih društev na Štajerskem

s sedežem v Žalcu.

Zvezino vodstvo.

Načelnik: Dr. Rihard Bergmann, zdravnik v Žalcu.
Podnačelnik: Edvard Kukec, veleposestnik v Žalcu.
Tajnik: Albin Mikuš, obč. tajnik v Žalcu.
Blagajnik: Miroslav Košir, zasebnik v Žalcu.

Društva:

1. A r j a v a s : 1903, Anton Puncer ....  20

2. Bočna: 1905, Ivan Pevec.31

3. Braslovče: 1900, Josip Omladič ... 35

4. Dol: 1 901, Franc Laznik.31

5. Dragotinci: 1903, Radoslav Nemec . 18

6. Družimirje: 1908, Ivan Dvornik . . 30

7. Sv. Frančišek Ksav.-

8 Gomilsko: 1904, Anton Virant ... 28

9. Gornji grad: 1884, Ignac Rup ... 36

10. Go to vi j e: 1 903, Andrej Antloga ... 30

11. Grajska vas: 905, Biaž Mazil ... 22

12. Hardek: 896, Franc Hanzelič ....  45

13. Hrastnik. — — — — — —. •

14. Imeno: 1908, Albin Pečar.19

15. Ivanjkovci: 1909, Lovro Petovar . . 34

16. Št. Janž na Dr.polju.--.

17. Št. Jurij ob juž. žel.--.

18. Št. Jurij ob Tabru. —-— —.

19. Kaplja vas: i900, Josip Turnšek . . 15

3

34

20. Kozje:--- —.

21. Latkova vas: — — — — — —.

22. Ljubno: 885, Franc Šerbela  . . . .

23.  Loka: — — — — — —.

24. Mozirje: 1888, Martin Schuster  . . .

25.  Možganjci: — — .

26. Noršinci: — — — — — —.

27. Ojstriškavas: — - — — --.

28. Okoslavci: '903, Franc Domanjko  . .

29.  Orehovavas; 905, Franc Klasinc  . .

30.  Pišeee:-— — — — —.

31. Podsreda: 1909, Avguštin Preskar  . .

32.  Polzela:-.

33. Prekopa: - 906, Franc Turnšek  . . .

34.  Pristova: —-— — —.

35. Rajhenburg: 1893, Anton Kunej  . .

36.  Rečica: 1882, Zdravko Deleja  . . . .

37.  Sikole:---.

38. Sv. Lovrenc na Drav. polju: 1904,

Josip Planinšek

39.  Središče:-— — - —.

40. Šmarje pri Jelšah: 905, Mihael Skale

41.  Šmartno ob Dreti: 1907, Franc Sever

42  Šmartno pri Slov. Gradcu:--.

43. Sv. Martin ob Paki: 1903, Jožef Za-

gradiščik .

44.  Sv.  Peter v Sav. dolini: 878, Šribar

Alojz . .

45.  Trbovlje: 1887, Ivan Kramer  . .

46.  Trgovišče: 1895, Ivan Posavec  . . .

47.  Veržej: —-— —.

48. Vransko:— — - — —.

49. Žalec: 1880, Josip Širca.

26

42

18

20

23
34

24
29

31

30

24

25

41

30

31

Slovanska gasilska zveza.

Zveza je bila ustanovljena 24. julija 1901 v
Pferovi. Prvi občni zbor se je vršil v Bohniji 27. ju¬
lija 1902, a prvi slovanski gasilski shod v Pragi
15. avgusta 1 903. Za tem so bili občni zbori 12. ju¬
lija 1904 v Krakovem, 12. junija 1905 v Luhačo-
vicih, 8. septembra 906 na Dunaju, 9. avgusta
1908 v Pragi in drugi slovanski gasilski shod 14.
in 15. avgusta 1910 v Ljubljani.

Prvi predsednik slovanski gasilski zvezi je bil
dr. Ludvik Cwiklicer, drugi Matija Mayer, a zdaj
ji predseduje cesarski svetnik Karel Vozab Načel¬
stvo je sestavljeno sledeče: Načelnik: cesarski
svetnik Karel Vozab v Brnu (Moravsko); namestnik:
dr. Zigmund N. Miczynski v Velički; tajnik Franc
Ks. Trošt z Iga. V zvezi je šest slovanskih gasilskih
zvez:

L Z e m s k a u st r e d n i h a s l' č s k a j e d -
nota kraljestva Češkega.  Ustanovljena dne
2. februarija J891 in šteje: 1 37 žup z 3856 društvi
in 110.741 člani; poleg tega je še 21 društev z
807 člani in dve poklicni društvi v Pragi in Pilznu
z 212 člani.

Zvezni odbor: Starosta: Matija Mayer, Horaz-
dovice; I. namestnik: Jos. B. Hubalek, Češka Tre-
bova; II. namestnik: Ferdo Kuklich, Smihov;
tajnik; Adolf L. Seidel, Nachod; blagajnik: Vaclav
Matouš; Albrechtiee n. Osi.; računovodja: Bohumir
Kfečan v Trhovem Štepanove. Odborniki: Josip
Brazda v Nabzi u Železnem Brodu; Franc Brousek
v V61. Pritočne; ces. svet. Hugo Demartini v Kar¬
linu; Raf. Englman v Pecce; Vaclav Hanek v Jindr.
Hradci; Vratislav Hromadko v Nem. Brode; Vacl.

3 *

36

Kovarik v Dnesicich, Jožef Machaček v Javornici
na Knez. Eduard Mužak v Piepeiich; Vaclav Pa-
leček v Rožmitale; Jos. Rada v Dobro vici; Jos.
Skala v Stumkovicich; Ed. Šebor v Podebradech;
Jan Teply v Holicich, Karel F. Topinka v Knerevsi,
Fr. Valašek v Blatne, Jak. Al. Veger v Radimovicich
in Fr. Waclav v Holoubkove.

Zvezni organ je: »Hasičske Rozhledy“ s pri¬
logo »Zpravy“; urednik Matija Mayer. Poleg tega
izdaja žepni koledar, urednik Josip Machaček.

2. Češka Ust redni Jednota Hasičska
Markrabstvi Moravskeho.  Ustanovljena leta
1883 ima 46 žup s 1315 društvi in 35.637 člani.

Starosta: cesarski svetnik Karol Vozab v Brnu
I. namestnik: Fr. Vilim v Rozsochy : II. namestnik:
Rudolf Kalovsky v Kojetinu; tajnik Arnošt Šeha,
Zbraslav in 25 odbornikov.

Zvezno glasilo »Ochrana Hasicska“ s prilogo
»Vestnik poj isto vaci“ in »Žepni koledar" urejuje
starosta cesarski svetnik Vozab.

3. Zemska hasičska jednota v e v o d -
stvi Slezskeho  ustanovljena 1. 1895 ima 8 žup
z 88 društvi in 3143 člani. Starosta: Rud. Gudrich
v Raduni; namestnik Gabr. Stalmach v Vel. Kun-
čicich; tajnik Bohumir Stypa v Raduni; blagajnik
Ludvik Šimoš v Male Lhote in 5 odbornikov.

Zvezno glasilo je „Šlezsky Vestnik" s prilogo
»Hasičstvi", urednik Rudolf Gudrich.

4. Krajowy Zwiazek ochotniezych
stražy požarnych w kr<51ewstwie Gali-
eyi i Lodomeryi z Wielkiem Ksiestwem
Krakovvskiem.  Ustanovljena je zveza leta 1875
ter šteje 3 7 Zwiazkowych stražy s 7925 člani in
333 Stražy Kolek volniczych z 8325 člani, skupaj
16.250 članov.

Starosta: dr. Alfred Zgorski Lwow, namestnik :
Feliks Nowotny in 10 odbornikov.

37

Zvezno glasilo je': „Przewodnik Požarniczy“.

5. Zveza prostovoljnih gasilnih dru¬
štev Kranjske.  (Opis posebej.)

6. Zveza slovenskih požarnih hramb
na Štajerskem s sedežem v Žalcu. (Opis
posebej)

Slovenska gasilna društva
v Primorju.

1 Bovec:) 905, Leopold Jonko ....  57

2. Cerkno: 19*0, Franc Obid . 30

3.  Kanal: 1872, A d. Ivančič . 17

4.  Kobarid: 1905, Ferd. Volarič  . . . 32

5.  Materija:  1908, Božid. Kastelic ... 32

6. Plužnja:  >909, Jak Kafol.25

7. Sežana:  1894, M. Škrinjar.32

8. Tolmin:  1899, Henrik vitez pl. Ziernfeld 34

9. Voloska:  ,909, A. Vahtar.38

Hrvatsko-slavonska vatrogasna
zajednica

ustanovljena 1. 1876.

Predsjednik: Aleksander Maruzzi; podpred¬

sednik: Ivan Domitrovič: tajnik: Mirko Kolarič;
blagajnik: Žiga Krauth, vsi v Zagrebu Odborniki:
Avgust Radinič v Brodu; Stjepan Barlovič v Dja-
kovu; Josip Absac v Karlovcu; dr. Stjepan pl.
Pomper v Križevcih; Marko grof Pejačevič v Na-
šicih; Ilija Vurdelja v Ogulinu; dr. Ed. Kiirschner

38

v Požegi; Gjuro Lesac v Samoboru in Bogdan
Svoboda v Varaždinu.

V zvezi je 130 vatrogasnih društev, Zvezno
glasilo „Vatrogasni Vjestnik“ urejuje Mirko Kolarič,
koji izdaje tudi Vatrogasni koledar s sotrudništvom
Bogumil Toni-ja.

Dubrovnik 1907, Kotor 1897, Split 1883, Šibenik
1893, Trogir 1903.

Mostar 1884, Sarajevo 1883, Dolnja Tuzla 1883,
Zenica 1904.

Dalmacija.

Bosna in Hercegovina.

Odlikovani gasilci.

Avgusta meseca 1910 je bilo v spomin 80letnice
presvitlega cesarja več oseb, ki delujejo na polju
humanitete odlikovanih. Poleg očeta Doberleta,
ki je dobil naslov cesarskega svetnika,  od¬
likovana sta bila tudi tovariša Ignacij Merher
in Fran Barle  in uredniku je v veselje, da pri¬
obči kratek življenjepis teh dveh odlikovancev, ko¬
likor je mogel zaslediti.

Ignac Merher.

Med zaslužne gasilce v naši domovini, prište¬
vati nam je Ignac Merherja v Prigorici pri Ribnici.
Mož je bil eden prvakov, ki je začel med prostim
narodom zbujati ljubezen do gasilstva, držeč se
vedno navodil očeta Doberleta. Vcepil je ljudstvu,
med kojim živi, pomen in korist gasilnih društev,
katero društvo je pač imel za vzvišeno.

Ignac Merher se je rodil kot sin imovitega po¬
sestnika in župana v Prigorici, občina Dolenja vas
pri Ribnici, leta 1857. Dovršivši spodnjo gimnazijo
je moral ostati doma, kot edinec v pripomoč svo¬
jemu očetu, kjer je pomagal od 876. do 1886. leta
očetu pri županskih poslih. Ker so občani spoznali
Naceta kot skrbnega vodjo občine, so ga izvolili
leta 1887 v občinski odbor, a leta 1890 županom,
katero mesto še dandanes nepretrgoma zavzema.

Poleg tega je član cestnega odbora že 18 let,
in predsednik krajnega šolskega sveta 4. leto, ter
načelnik zdravstvenega sveta 3 leta. Ustanovil je
zadrugo za domačo živino- in prašičjerejo za ko-

41

čevski okraj, kateri tudi načeluje. Mož ima toraj ve¬
liko javnih funkcij, ki pa niso samo na papirju,
ampak jih tudi dejansko in vestno izpolnjuje.

Leta 1879 je ustanovil za občino Dolenja vas
pri Ribnici prostovoljno gasilno društvo, in uvedel
prvi slovensko poveljevanje.  Leta 1887
je izdal »Vadbeni pravilnik za slovenske prosto¬
voljne požarne brambe“, kateri je prvi v slovenskem
jeziku na gasilskem polju.

Leta 1906 podeljena mu je bila gasilska ko¬
lajna za 25 letno službovanje, a leta 1910 odlikovan
je bil z zlatim zaslužnim križcem, odliko, katero
je mož pač v polni meri zaslužil.

Merher je načelnik svojemu gasilnemu društvu,
odbornik deželne gasilske zveze in načelnik krajne
gasilske zveze Ribnica.

Mož velike impozantne postave, prikupljivega
stasa, se ti vsled svojega obnašanja takoj priljubi
in moraš ga nehote rad imeti.

Doma v Prigorici ima lepo posestvo in njegova
hiša kaže že na vnanje dobrega imovitega gospo¬
darja.

Dasiravno muči Merharja skoro vsako leto pu¬
tika in je navezan velikokrat po več tednov na
dom, vendar je poln ribniškega pravega humorja.

Mili Bog, čuvaj vnetega gasilca še dolgo dobo let!

Franc Barle.

t Mirno, enolično življenje, vedno v pisarni pri

delu, izpolnjujoč svojo uradniško dolžnost, bi človek
menil, da ima pred seboj pravega filistra, ki živi le
za svoj stan. In vendar temu ni tako. Barle ne de¬
luje kričeče, ampak deluje tiho, a tembolj plodovito
in blagor društvu, ki ima tako delujoče odbornike,

43

kakor je Barle. Zato je pa tudi Barle duša v ljub¬
ljanskem prostovoljnem in reševalnem društvu, in
društveniki so res s polno zavestjo ponosni na svo¬
jega blagajnika, ponosni na njegovo delo za dobrobit
društva.

Fran Barle se je rodil leta 1864 v Cerkljah na
Gorenjskem, kot sin posestnika. Dovršivši ljudsko
šolo doma in v Kranju, je bil deloma odličen dijak
v ljubljanski gimnaziji, katere študije pa je moral
vsled bolezni z dovršit vij o četrte šole prekiniti.

Do leta 1884 je bil odvetniški uradnik v Kranju,
in 1. oktobra 1884 je oblekel vojaško suknjo, katero
je nosil do 3. novembra 893. Pri vojakih je bil
prideljen v polkovo pisarno kot računski podčastnik
I. razreda in potem kot pisarniški pristav. 3. no¬
vembra 1893 pa je bil imenovan kanclistom pri
magistratu v Ljubljani, kjer je napredoval po raznih
poslih do vojaškega referenta in vodje mestnega
vojaškega urada v IX. činovnem razredu.

K ljubljanskemu prostovoljnemu gasilnemu in
reševalnemu društvu je Barle pristopil 9. maja
1899. leta. Poverjen mu je bil posel društvenega
blagajnika, on pa opravlja največ tudi tajniške
posle, sploh je duša delovanja.

Njegove zasluge je dobro ocenil občinski mestni
odbor, imenoval ga je meščanom" ljubljanskim, a
presvitli cesar ga je odlikoval z zlatim zaslužnim
križcem.

Barič je spisal veliko sestavkov za „Gasilca“
in „Redovne vaje“ za slovensko gasilstvo. Vrlemu
sobojevniku želimo še nadaljne vztrajnosti v korist
gasilstva, kojemu je posvetil svoje moči Omenimo,
da je Barič bil prvi, ki je predlagal združenje s
»Slovansko gasilsko zvezo in proponent za gasilske
župe, ki stopijo leta 1912 v delovanje.

L

Pravila

zveze prostovoljnega slovanskega
gasilstva.

§ ! -

Ime in sedež.

Zvezo prostovoljnega slovanskega gasilstva tvo¬
rijo deželne gasilne zveze s slovanskim občevalnim
jezikom kraljestev in dežel, zastopanih v državnem
zboru, in sicer s sedežem v bivališču vsakokratnega
predsednika.

§ 2 .

Namen in sredstva zveze.

Namen Zveze je gojiti in povzdigniti gasilstvo
sploh in prostovoljno posebej v strokovno-gasilskein,
reševalnem, družabnem in narodnem oziru.

8  3 .

Ta namen izkuša doseči Zveza

a)  z vzajemnimi stiki deželnih gasilnih zvez,

b)  z zleti in javnimi gasilnimi vajami, gasil¬
nimi razstavami v okrožju države in z udeležbo na
gasilskih prireditvah v inozemstvu,

c)  s shodi in posvetovanji, ki se tičejo gasil¬
stva, in ki jih tvorijo zastopniki, odposlani od po¬
sameznih društev (občni zbori),

č)  z vpeljavo enotnega vadilnega sestava in
enotnega nastopanja pri javnih nastopih,

45

d)  z izdajanjem spisov, časopisov in tiskovin
o gasilstvu, gasilski in zavarovalni statistiki,

e)  s podpiranjem zaslužnih narodnih podjetij,
nepolitičnih, ki so z gasilstvom v zvezi,

f)  s tem, da daje svete in predloge deželnim
gasilskim zvezam v gasilskih stvareh in podpira
njih stremljenja,

g)  s tem, da podaja predloge in izvedenska,
mnenja avtonomnim in vladnim uradom v stvareh,
ki se tičejo gasilstva,

h)  s stiki z drugimi inozemskimi zvezami ali
društvi v mednarodno-gasilskih stvareh, v ta namen
lahko Zveza stopi z drugimi gasilnimi zvezami, ki
zasledujejo enake gasilske cilje v inozemstvu, v
skupno zvezo,

i) z  uporabo vseh zakonitih sredstev, s kate¬
rimi bi se moglo gasilstvo povzdigniti in razširiti.

§ 4.

Dohodki in premoženje Zveze.

Premoženje in dohodki Zveze sestajajo iz letnih
prispevkov, ki jih določajo pravila, darov, podpor
sploh in posebej onih od udeleženih deželnih ga¬
silnih zvez. Prispevke zvez določajo na svoji seji
zastopniki zvez, in ta določitev je za vse združene
zveze obvezna.

§ 5.

Uprava Zveze.

Zvezo upravljajo: 1. zastopniki gasilnih zvez
na svojih sejah, 2. odbor.

Ad 1. Pravice sej zastopnikov zvez: Te seje
(občni zbori), sklicane vsled sklepa odbora po pred¬
sedniku ali njegovem namestniku (§ 9):

a)  volijo odbor Zveze (§ 5 ad 2),

b)  določajo letne prispevke zvez (§ 4),

c)  presojajo poročilo o delovanju odbora in
blagajniško poročilo, pretresajo ga in podeljujejo
absolutorij,

46

č)  odločajo o pristopu Zveze k inozemskim ga¬
silnim zvezam (§ 3, h).

d)  sklepajo o vpeljavi enotnega vadilnega se¬
stava in enotnega nastopanja pri javnih nastopih
(§ 3, č)  in § 8),

e)  posvetujejo se in razpravljajo o vseh za¬
devah, ki se tičejo gasilstva in ki jih jim v pretres
predloži odbor,

f)  sklepajo o izpremembi pravil in o razpu¬
stitvi Zveze (§ 12 in 13).

V svrho izvrševanja nalog, ki jih jim nakla¬
dajo pravila, se vrše posvetovanja zastopnikov zvez
(občni zbori) najmanj enkrat na leto. Vsaka zveza,
ki se je v Zvezo priglasila, pošilja na svoje stroške
na posvetovanje po tri svoje zastopnike. Povabiti
se morajo na sejo štiri tedne prej z navedbo dnev¬
nega reda.

Ad 2. Za urejevanje poslovnega dela si izvolijo
zastopniki zvez iz svoje srede v prvi seji na tri
leta odbor, ki sestoji iz predsednika, njegovega
namestnika, ki je obenem blagajnik, in tajnika.
Odbor Zveze naj se voli menjaje iz posameznih
društev tako, da se sedež Zveze menja v posa¬
meznih deželnih zvezah. Odborova dela oskrbuje
predsednik s tajnikom po poslovnem redu. Če med
triletnim uradovanjem kak član odbora iz odbora
odide, naj se dopolnilna volitev izvrši na najbližji
seji zastopnikov zvez Do tega čas? oskrbujejo dela
ostali člani odbora.

Naloge in pravice odbora so :

a)  sklicevati seje zastopnikov zvez (občne zbore),

b)  predlagati seji zastopnikov zvez letni pri¬
spevek (§ 4),

c)  določati čas in kraj zletov, javnih vaj in
razstav (§ 3, b),

č)  izdajati spise, časopise itd., kakor določa
odst. dj  § 3 pravil,

d)  sprejemati člane (osrednje deželne zveze),
ki se priglase po ustanovitvi Zveze,

47

e)  dajati nasvete in izvedenska mnenja uradom
(§ 3, g),

f)  predlagati zastopnikom zvez (§ 5, 1) v pre¬
tres in posvetovanje zadeve, ki se tičejo gasilstva,

g)  skrbeti z vsemi zakonitimi sredstvi, da se
gasilstvo dviga in širi (§ 3, i).

h)  podpirati v okvirju pravil zaslužna narodna
podjetja, nepolitična, ki so v zvezi z gasilstvom
(§ 3, e).

§ 6 .

Pravice in dolžnosti članov.

Vsaka gasilska zveza, ki je član Zveze, ima
pravico voliti svoje zastopnike, po svojih zastop¬
nikih stavljati predloge in izražati želje za povzdigo
gasilstva, v ta namen ima na sejah zastopnikov
zvez tri glasove, ki jih zastopajo trije zastopniki
ali pa tudi samo eden.

Če prideta na posvetovanje dva zastopnika
zveze, ima dva glasova oni od obeh, ki ga je v to
pooblastila dotična zveza.

§ 7 .

Posvetovanja in seje zastopnikov društva in
odbora

se vrše v kateremkoli kraju kraljestev in dežel,
zastopanih v državnem zboru, in lahko sklepajo,
če je zastopana nadpolovična večina zvez ali od¬
bornikov. Poleg ustmenih posvetovanj se morejo
vršiti posvetovanja in glasovanja tudi pismeno.
Glasuje se z nadpolovično večino na sejah zastop¬
nikov zvez in odbornikov. Volitve se vrše z na¬
vadno večino

Če je enakost glasov, je predlog odklonjen.

§ 8 .

Sklep zastopnikov zvez

(občnega zbora) je obvezen za vse združene zveze,
če proti sklepu ne poda osrednji odbor te ali one

48

zveze tekom 4 dni od dneva, ko je bil sklep storjen,
nobenega ugovora.

V slučaju ugovora ni dotični sklep za ono zvezo
obvezen, izvzemsi določitev prispevkov (§ 4).

§ 9.

Zastopstvo Zveze.

Proti tretjim osebam, uradom, zastopa Zvezo
predsednik, ki tudi sprejema, rešuje ali v rešitev
izroča, vse dopise, spise in razglase, vodi seje za¬
stopnikov zvez (občne zbore) in odbora ter jim
predgeduje.

Če ni navzoč, če je odstopil ali je trajno za¬
poslen, ga zastopa njegov namestnik. On zastopa
predsednika tudi, če ga je ta v kakem gotovem
slučaju poveril v to. Tajnik vodi društvene pisme¬
nosti in sopodpisuje listine.

§ 10 .

Poslovni jezik.

Poslovni jezik Zveze je poslovni jezik one
zveze, iz katere je bil izvoljen odbor.

Odbor izdaja vse listine v svojem poslovnem
jeziku, zveze so dolžne jih sprejemati in imajo pra¬
vico reševati jih v svojem poslovnem jeziku. Zveza
ima pravico rabiti pečat ali štampilijo s svojim
imenom.

Razsodišče.

Spore, ki so nastali med zastopniki zvez, od¬
borom ali odborniki, rešuje razsodišče, ki obstoji
iz treh članov. Vsaka sporna stranka si izbere po
enega, v sporu neudeleženega zastopnika, ki si iz-
bero potem načelnika. Če bi se stranke ne mogle
glede načelnika zediniti, odloča žreb. Proti raz¬
sodbi razsodišča ni priziva.

Razsodišče se sestaja pri posvetovanjih zastop¬
nikov društev.

49

§ 12 .

Izprememba pravil.

Pravila se lahko izpremene, Se so na seji za¬
stopane 3 /4 vseh glasov združenih zvez, ti pa odlo¬
čajo s tričetrtinsko večino in če je bila izprememba
pravil postavljena na dnevni red.

§ 13 .

Ustanovitev, razpust in izstop iz Zveze.

Zveza se ustanovi, kakor hitro se priglase vsaj
tri gasilne zveze in se razide, če sta v njej zasto¬
pani samo še dve gasilni zvezi, ali pa, Se to skle¬
neta dve tretjini zvez po svojih zastopnikih z dve-
tretjinsko večino na seji, nalašč v ta namen sklicani.

V tem slučaju se premoženje razdeli med zveze
v razmerju, v katerem so prispevala v Zvezo

Izstop iz Zveze se izvrši pismenim potom. Iz-
stopivša zveza mora zadostiti svojim plačilnim
dolžnostim, ki so se tekom leta sklenile, nima pa
nobenih pravic do Zveznega premoženja.

4

4 *

L.

■ " "" . — .  E

Mestni cesarja Franca Jožefa I. jubi¬
lejni zavod za življenjsko in rentno
zavarovanje. Glavno zastopstvo v
Ljubljani, Sodnijska ulica št. 1.

Ustanovila dunajska občina v trajen spo¬
min 50Ietnega vladanja Njegovega Veličan¬
stva cesarja Franca Jožefa I.

Zavod je pod upravo dunajske občine in je zagotovljena
zavarovancu popolna varnost.

Tozadevna pojasnila daje glavno zastopstvo mestnega
cesarja Franca Jožeta I. jubilejnega zavoda za življen-
sko in rentno zavarovanje v Ljubljani, Sodnijska ulica
št. 1, kakor tudi „Prvi kranjski pogrebni zavod* Fr. Do-
berlet, Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 10.

Prvi kranjski pogrebni zavod

Fr. Doberlet v Ljubljani

Frančiškanska ulica 10

v zastopstvu

občine Dunaj - mestni pogrebni
zavod na Dunaju.

Vpeljava pogrebnega zavarovanja v avstr, kronovinah

Uvedba pogrebnega zavarovanja v deželnih glavnih
mestih in večjih krajih province omogoča izvršitev za¬
varovanega pogreba v vseh večjih krajih, v katerih se
nahaja kak pogrebni zavod. Kategorije zavarovanih po¬
grebov so za Dunaj kakor tudi za deželna glavna mesta
enako veljavne ter se izvrši vsak pogreb po krajevnih
običajih.

! ! Najnovejša iznajdba ! !

T eliki požar

Smekalovimi brizgalnicami

s 40°/o delavske sile pomanjšanim ravno¬
težen! nove sestave, koje z desne na leve
strani vlečejo in mečejo vodo. — V vsakem
položaju delujoče, kretanje brizgalnic nepo-
—,-.T=r^  trebno. —■■

R. A. SMEKAL

-~= ZAGREB. '

Skladišče vseh gasilskih predmetov,
brizgalnic, cevi, pasov, sekiric, se-
kalk in gospodarskih strojev ter
motormlinov.

Izdelujem najmoderneje vse sokolske
oprave.

: : : Obročno odplačevanje. : : :
.  140 odlikovanj. ZZZZZZI

Učiteljska •
/. tiskarna /.

v Ljubljani,

Frančiškanska ulica št. 8
lllliiliiiiiiiiiu v lastni hiši. nililllllllilllll
Telefon štev. 118.

Poštnohranilnični račun štev. 76.307.

Učiteljska tiskarna je najmoder¬
nejše urejena in izvršuje vsa
tiskarniška dela od najpreprostej¬
šega do najmodernejšega. V za¬
logi ima tudi vse šolske in druge
tiskovine. Enobarvni kakor tudi
večbarvni tisk. Stereotipija. Lito¬
grafija. Delo točno, solidno in
elegantno. Gosp. skladateljem
vljudno naznanjamo, da je Uči¬
teljska tiskarna preskrbljena z
novimi notami, torej izvršuje tudi
muzikalije s prav ličnim in raz¬
ločnim tiskom.

= Cene zmerne. =

Svoji k svojim! -— ..  —^ Svoji k svojim!

k.

Največja in najvarnejša slovenska

— hranilnica. —

Denarnega prometa do 31. dec. 1910

— 565'5 milijonov kron. —

Stanje hranilnih vlog nad 40 milijonov kron.
Rezervni zaklad nad 1,200.000 kron.

M__N

(

Mestna hranilnica

— ljubljanska —

v Ljubljani, v lastni hiši, v
Prešernovi ulici štev. 3

sprejema vloge vsak delavnik in jih

1 01

obrestuje po 4 0 brez odbitka -

Za vloge jamči rezervni zaklad in mestna
občina ljubljanska z vsem svojim premože¬
njem in z vso davčno močjo. Poslovanje nad¬
zoruje c. kr. deželna vlada.

Posoja na zemljišča in poslopja proti 5°/o
obrestim in najmanj 1 / 2 °/ 0  amortizacije.

Vpeljane ima domače hranilnike
in Kreditno društvo.

Posoja tudi na menice in vrednostne papirje.

■ . — , ,, J

I

/


Fr. Stupica

v Ljubljani

Marije Terezije cesta št. 1

priporoča svojo ZALOGO  najbolje
priznanih

slamoreznic, mlatilnic,
vratil, čistilnic, strojev za
košnjo in obračanje sena,
blagajne in motorje.

Dalje kuhinjsko posodo, železno po¬
hištvo, omarice za led, pumpe in cevi
za vodo, vino in gnojnico; pluge in
brane, peči, štedilnike in poljedelsko
orodje, trpežne ročke za prenašanje
in prevažanje mleka, traverze, že¬
lezniške šine, vedno svež cement,
strešna lepenka, štorja za strope,
pločevina, nagrobni križi ter vse
ključavničarsko, kovaško, kleparsko,
stavbinsko, zidarsko, tesarsko in mi¬
zarsko orodje vedno v zalogi.

3E

3E

3E

i

/

C. kr. priv.

zavarovalna družba

Avstrijski Feniks na Dunaju.

Vplačana delniška glavnica: 8,000.000 K.

Družba zavaruje:

a)  proti škodam, povzročenim po požaru, po streli, po parni
ali plinovi razstrelbi, kakor tudi povzročenim po gašenju in
podiranju poslopij, izpraznenju na stanovanjih in gospodarskih
poslopjih, tovarnah, strojih in premakljivih stvareh vsake vrste,
trgovskih zalog, živine, gospodarskega orodja in gospodarskih
zalog;

b)  proti požarnim škodam in streli med žetvijo na polju in
travnikih, na kupih ali skednjih;

c)  proti škodam vsled slučajnega ubitja šip in zrcal;

c) proti škodam vsled prevažanja blaga po suhem in po vodi;

d)  proti škodam, povzročenim vsled tatinskega uloma in
tatvine v zaprtih in odprtih prostorih ali enakih prigodkih.

C. kr. priv. zavarovalna družba za življenje

Avstrijski Feniks na Dunaju.

Vplačana delniška glavnica: 6,000.000 K.

Rezervne zavarovalnine. 56,000.000 kron.

Stanje zavarovanih vsot. 218,000.000 „

Letni dohodki na premijah ....  10,000.000 „

Družba zavaruje:

Zavarovanja za življenje, katera so plačilna precej po smrti
dedičem ali pa v smislu določila umrlega: zavarovanja za slučaj
smrti in mešana zavarovanja z oproščen jem premijskega plačila,
oziroma s priznanjem dosmrtne rente ob nastali onemoglosti, za¬
varovanje za slučaj doživetja, starostno zavarovanje, zavarovanje
otroških dot (glavnica plačilna ob doživetju določeno starosti),
zavarovanje dosmrtnih ret, pokojnin za vdove in vzgojevalnih
rent po najcenejših premijah in pod najugodnejšimi pogoji, kakor:
heovržnost in nezapadlost polic: jamstveno tudi za slučaj vojske
brez posebne premijske doklade, dalje dovoljenjem potovanja
Po celem svetu in spremembe v poklicu brez vsakega doplačila.

Pojasnila daje: Generalni zastop za Kranjsko v
Ljubljani, Sodnijska ulica št. 1.

Vodja generalnega zastopa : JOSIP PROSENC.

Providencija

občna zavarovalna družba na Dunaju.

Družba sklepa:

a) zavarovanja posameznih oseb proti nezgodi;

b)  zavarovanja prostovoljnih gasilnih društev.

V tem zavarovanju so zapopadene vse tiste
nezgode, ki se članom gasilnih društev pripetijo pri
požarih in društvenih vajah. Letna zavarovalnina
za taka zavarovanja je neznatna. Ako obstoji dru¬
štvo iz več nego 25 članov, plačati je za vsacega
člana na leto K 1'20. Ta zavarovalni stavek velja
za naslednja zavarovanja:

Ako se zavarovanje za desetletno dobo z let¬
nim plačilom sklene, je dovoljeno 4°/o popusta,
tako, da znaša letna zavarovalnina samo 1 K 15 v.

Zavarovalna oglasila je pošiljati na naslov:

Generalni zastop „Providencije“
v Ljubljani.

Vodja generalnega zastopa: JOSIP PROSENC.

Pozor!

Pozor!

Kdor

želi imeti 1  dobro uro, naj zahteva
znamko „U n i o n“, ker te ure so
najbolj trpežne in natančne; dobi¬
vajo se pri

v

Fr. Cuden-u

urar in trgovec v Ljubljani

Delničar in zastopnik švicarskih
tovarn ,Union* v Bielu in Genovi,

poštnine prosti.

Posebni ceniki, jako
elegantno in fino iz¬
delani znamke »Uni¬
on" direktno iz Švi¬
ce, se dobe proti
naprej pošiljat vi 30 h
:: v znamkah. ::

Št. 13. Srebrna cil.
: remontoir K 8. :
Srebrna cilinder re¬
montoir na 4 kamne
:: K 10. ::

Ceniki zastonj in

FRANC MEDIC

čevljarski mojster.

Priporoča slavnemu občinstvu in gasilcem
veliko zalogo čevljev vsake vrste: moške,
damske, otročje, telovadne i. t. d. domačega
in tovarniškega izdelka. Po meri naročena dela,
se na.jsolidneje izvršujejo v lastni delavnici.

Ljubljana.

J

Prešernova ulica 48. — Elizabetna cesta 5. f

DuSSCBSaiJ


Gričar & Mejač

Ljubljana, Prešernova ulica št. 9

priporoča v največji izberi in po najnižjih
cenah obleke za gospode in dečke, po¬
vršnike za gospode in dečke, obleke za
otroke, žakete za dame, paleto za dame,
::: plašče za deklice itd. :::

Nepremočljive pelerine iz lodna ali vel-
blodje dlake (Kamelhaar) v vseh velikostih.

3BS2DD1S

vzajemno zavarovalno društvo

proti

požarni škodi

: v Gradcu ——

(ustanovljeno leta 1829.)
zavaruje poslopja, raznovrstno hišno
opravo, stroje, živino, travniške in
poljske pridelke proti požarni škodi
:: in zrcalno steklo proti strtvi. ::
Poljske pridelke tudi proti toči.

Rezervna zaloga dne 31. decembra 1. 1910.
8,371.782 K 11 h.

Podrobna pojasnila daje in sprejema zavaro¬
valne ponudbe

Zastopništvo za Kranjsko

v Ljubljani, v društveni hiši (Marije Tere¬
zije cesta štev. 2) kakor tudi vsak okrajni
komisar.

Tf  • *Y1

J. S. Benedikt

Ljubljana, Prešernova ulica

tvorniška zaloga posamentir-
nega blaga in raznih potreb¬
ščin za gasilna društva.

Naramnice za gasilce docela po
postavnem predpisu. Gasilske
čepice z medenim ali tudi z
zlatovezenim znakom. Signalne
vrvice, rokavne žnorice, roka¬
vice, kravate itd. Dobre konopne
cevi. pasovi za moštvo itd.

Preskrbe se tudi vse druge po¬
trebščine po najnižjih cenah.

Za gasilna društva olajšalni plačilni po¬
goji; pri [skupnem naročilu enakih vrst
primeren popust.


: Ljubljanska :
kreditna banka

v Ljubljani.

Delniški kapital:
K 8,000.000-—.

Rezervni zaklad:
K 800.000-—.

Sprejema vloge na knjižice in na te¬
koči račun, ter jih obrestuje po 4 1 /2°/o
od dne vloge do dne dviga; rentni
davek plača banka sama; eskomptuje
in vnovčuje menice, devize, kupone;
prodaja in kupuje vrednostne papirje,
rente, srečke, delnice, zastavna pisma
po najkulantnejših cenah.
Zavaruje srečke proti kurzni izgubi,
daje predujme na vse vrednote, izdaja
promese za vsa žrebanja, sprejema
vrednote v depot in oskrbo. Dovo¬
ljuje stavbene kredite; izvršuje vsa
borzna naročila najtoeneje, kakor tudi
izplačila na vsa tu- in inozemska mesta.
Priporoča ognjavarne „safe deposits“.

Podružnice: Trst, Celovec, Split, Sa¬
rajevo in Gorica.

Velika zaloga modnega blaga

Feliks Urbanc

—= Ljubljana

Sv. Petra cesta, pri franči-
škanski cerkvi.

Blago za gasilske kroje (uni¬
forme), sukneno in platneno,
različne kakovosti.

Za gasilna društva lahki
v plačilni pogoji, v

Ustanovljena I. 1882. — Telefon štev. 185.
Poštne hranilnice na račun štev. 828.404.
Ogrska poštna hranilnica štev. 19.864.

Kmetska posojilnica
: ljubljanske okolice:

registrovana zadruga z neomejeno zavezo

Ljubljana, Dunajska cesta 18

V lastnem zadružnem domu

je imela koncem leta 1910 denarnega pro¬
meta K 100,0000 000, upravnega premoženja
K 20,500.000 obrestuje hranilne vloge po

brez vsakega odbitka rentnega davka, ka¬
terega plačuje posojilnica sama za vložnike.

Sprejema tudi vloge na tekoči račun v zvezi
s čekovnim prometom in jih obrestuje od
dne vloge do dne dviga.

Stanje hranilnih vlog K 20,000.000. Rezervni
zakladi K  570.000,

Posojuje na zemljišča.
Eskomtuje trgovske menice.

Uradne ure: vsak dan od 8. do 12. in od
3. do 4. izven nedelj in praznikov.

Alojzij Vodnik

kamenar v Ljubljani

Kolodvorska ulica št. 32.

delavnice in kameno-
lomi za vsakovrstna
umetna cerkvena in ka-
: : menarska dela : :

Spomeniki, pohištvene
plošče in stavbni pro-
: : izvodi : :

Nizke cene

z3Z


Ustanovljeno leta 1842. — Telefon št. 154.

Električni obrat.

Brata EBERL

tovarna oljnatih barv, laka in firnežev

Ljubljana, Miklošičeva ulica štev. 6

nasproti hotela „Union“

priporočata se slavnim gasilnim društvom in
njih prijateljem za vsa

slikarska in druga v njiju stroko
spadajoča dela.

_cr^s©@s^j:

IPiS©




Vzajemna zavarovalnica

v Ljubljani

Dunajska cesta 19 (Medjatova hiša)

zavaruje

1. proti požarni škodi vsakovrstna poslopja,
zvonove, premičnine in

2. prelomom zvonov.

Edina domača slovenska zavarovalnica!

Sprejema tudi zavarovanja za življenje,
oziroma doživetje in proti nezgodam za
Nižjeavstrijsko deželno zavarovalnico.



Adalbert Kassig

;up vsakovrstnih koz od divjačine po najvisp ceni.

^7

Ustanovi], L 187».

Aug. Sattlerjevi
sinovi

— prej J. KoHscheva vdova —
Gradec, Landhausgasse 2

priporočajo lestve la¬
stnega izdelka iz naj¬
bolj ega štajerskega
lesa; cevi iz svoje
tkalnice vederca za
©  vodo, baklje in tudi @
vso osebno opremo.

Ceniki brezplačno

Konrad Rosenbauer

■v Linču

večkrat odlikovana tovarna gasil¬
nega orodja.

Dobavitelj c. kr. drž. železnic, uradov itd.
Zastopnik:

Franc Samsa, Zagreb

trg Ivana Mažuranica štev. 18

priporoča svoje lastne izdelke razno¬
vrstnih brizgalnic, ročnih na dveh in
štirih kolesih. Brizgalnice snemalke naj¬
novejše vrste, katero en sam gasilec
razloži in naloži in kjer je vsaka ne¬
zgoda na roki ali nogi izključena; vzbu¬
dila na razstavah v Zagrebu in Sisku
1. 1911. splošno priznanje in zanimanje.
Parne brizgalne, motorne brizgalne na
bencin najnoveje sestave in zajamčene
delavnosti. Vsakovrstne lestve. Gumove
in konopne cevi, cevmi vozički (moto-
vila). Osebna oprema, kakor elegantne
čelade, pasovi in sekirice; čepice in
drugi malenkostni predmeti.
Plačilni pogoji prikladni tudi na obroke
(menice in dolžna pisma se ne zahte¬
vajo). - Cenovniki brezplačno. - Obisk
društev na lastne stroške.

s


f

FR. P. ZAJEC


Ljubljana, Stari trg št. 9.

Velika zaloga ur, zlatnine in srebrnine.

Opozarjam slavno občinstvo kot prvi edini
slovenski opravičeni izvrševati to obrt,
oblastveno izprašani optik in strokovnjak

syoj optični zavod.

V zalogi
imam vedno
vsakovrstne
ščipalnike,
očala, tudi
Roten-
stockove to¬
plomere,
zrakomere,

daljnoglede vseh vrst, kakor Zeis, Goerz, Busch itd.

Vsa popravila izvršujem točno in solidno v svoji
lastni z električnim obratom opremljeni delavnici.


Velika za¬
loga gra¬
mofonov
in plošč.

Zahtevajte
cenike. — Po¬
šiljam jih za-
:: stonj. ::

orodna in univerzitetna
knjižnica

00000510884