»SAVINJSKI OBČAN« izdaja Občinska konferenca SZDL Žalec. Uredniški odbor: Franci Žagar (glavni urednik), Danica Dolinšek, Marjan Drobne, Margit Juteršek, Janko Kos, Cveta Mikuž. Darko Naraglav, Dani Pfeifer, Dora Radišek, Inge Sovine, Marjan Turičnik, Forto Turk. Odgovorni urednik: Janez Kroflič Vodja dopisništva in tajnica : Vladka Cerovšek Lektorica: Anka Krčmar Naslov uredništva: Žalec, Heroja Staneta 1, telefon: 711-433, /I1-451 Grafična priprava: Savinjski občan Tisk: ČGP VEČER Maribor Naklada: 11.000 izvodov Po sklepu RK za informiranje št. 421 -1 /72 je Savinjski občan oproščen temeljnega davka na promet proizvodov. __ v Dobimo se na Smiglovini Letošnji prvomajski prazniki bodo kar male počitnice. Zato se zlasti planinska društva že pripravljajo na sprejem ljubiteljev narave. Dobimo se na Šmiglovini, je najpogosteje slišati v teh dneh, seveda pa bo živo tudi na Gori Oljki, Šmohorju, Mrzlici, Reški koči in še kje. Tradicionalno prvomajsko srečanje na Šmiglovi zidanici se bo tudi tokrat pričelo ob 10. uri, slavnostni govornik bo sekretar Zveze sindikatov Slovenije Rajko Lesjak, kulturni program pa pripravljajo učenci osnovne šole, moški pevski zbor in pihalni orkester iz Prebolda. Najbrž ni odveč želja po lepem vremenu, ljubiteljem narave pa opozorilo o skrbi za čisto okolje. Celje - skladišče D-Per III 5/1989 SRIINJ gyspHH >'.j* -j ! Leto XII Številka 4 April 1989 OBČIN V Domu Svobode na Polzeli je bila svečanost, posvečena dnevu OF, na kateri so podelili srebrne znake OF. Letošnji dobitniki so: Občinska zveza Rdečega križa, Ivan Goričan, Ivan Hrusti, Maks Košenina, Julka Kučer, Darko Naraglav, Dani Pfeifer, Franci Špegel in Miron Trpin. Ivan Hrustel Ivan Goričan Viktor Cilenšek Julka Kučer Franc Špegel Maks Košenina Daniel Pfeifer Miron Terpin Darko Naraglav Dobitniki priznanj UH Priznanja sindikata Na predlog odbora ra organizacijo in kadrovsko politiko ter sindikalna priznanja so letošnji dobitniki: SREBRNEGA ZNAKA SINDIKATA: Lidija Koceli,— OŠ Peter šprajc-Jur Žalec; Srečko Lesjak — DEM TOZD Elektroprenos Podlog; Marija Narberger — KiL Uboje; Mirko Udrih — SIP Šempeter; Marjan Kupec - Kmetijstvo Žalec, TOZD Latkova vas; Sonja Jelen — Juteks Žalec, Miran Krajšek — SO Žalec, Sekretariat za LO; in Vlado Gorišek — SOZD Hmezad PRIZNANJA ZA DELO: Franc Gojzdnik — DO KZ Savinjska dolina, Marija Korun — TT Prebold, Maks Višner — Garant Polzela, Terezija Korelc — KIL Liboje, Terezija Turnšek — Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Žalec, Vi-kica Božič — AERO, TOZD Kemija Šempeter, Stanislav Bališ — Hmezad, TOZD Tovarna krmil, Milan Ožir — IGM Gradnja Žalec, Marjeta Vanovšek — Dom upokojencev Polzela in Franc Škrabar — Hmezad, Strojna, TOZD PKM. RAFKU MLAKARJU ZLATI ZNAK Zlati znak sindikata za leto 1989 pa prejme Rafko Mlakar — Skupščina občine Žalec, na podelitvi v začetku maja v Ljubljani. A Ibin Vipotnik-Strgar Dobitnik zlatega znaka 0F Albin Vipotnik-Strgar, častni občan občine Žalec, in Svobode Griže je letošnji dobitnik zlatega znaka OF. Izhaja iz rudarske, delavske družine in svojega porekla ni nikoli zatajil. V rudniku Zabuko-vica si je pridobil zaupanje rudarjev in je bil že leta 1933 izvoljen za delavskega zaupnika. V tem času so se na bližnji Mrzlici začeli zbirati napredni mladi z obeh strani: Savinjske doline in revirjev. Tod so zorele napredne ideje in Albin Vipotnik-Strgar je bil vselej zraven. Kot aktiven, napreden mladinec, pevec, član dramske skupine ali tamburaškega orkestra. V usodnih dneh 1941 je bil med organizatorji odpora in med prvimi borci Savinjske čete. V NOB je opravljal številne funkcije v KPS, bil je delegat za zbor odposlancev slovenskega naroda in za drugo zasedanje AVNOJ, kamor pa zaradi zasede niso uspeli priti. Skromen, preprost, pošten je ostal tudi po vojni. Pot ga je iz naše doline sicer odpeljala v Ljubljano, vendar je ostal zvest svoji Savinjski dolini, kamor se je vedno rad vračal, če sta mu le zdravje in čas to dopuščala. ------_ Zlato sonce Martin Sedovnik in Jože Kek, ki sta zaposlena v delovni organizaciji Juteks Žalec, sta dobitnika najvišjih jugoslovanskih odlikovanj za varnost pri delu in ekologijo. To visoko priznanje je na priložnostni slovesnosti podelil predsednik zveznega sindikata Marjan Orožen v centru Sava v Beogradu Prav nič težko ni pometati. Če bi vsak storil to pred svojim pragom, bi bilo naše okolje čisto in ne bi se nam bilo treba sramovati malomarnosti, ki izkazuje našo kulturo. Na poti v Evropo 2000, je prvi korak tudi — metla v rokah. Nam bo uspelo vstopiti vanjo in izstopiti iz lastne miselnosti? Skupščina občine Izvršni svet Občinski odbor ZZB NOV Občinska konferenca ZKS Občinska konferenca SZDL Občinski sindikalni svet Občinska konferenca ZSMS Samoupravne interesne skupnosti Uredništvo Savinjski občan čestitajo vsem delovnim ljudem in občanom občine Žalec za 27. april — praznik OF in za 1. maj — praznik dela Ob praznovanju prvega maja Ob praznovanju delavskega praznika smo včasih odpirali nove tovarne, vgrajevali temeljne kamne za nove proizvodnje in zgradbe, optimizem je prevladoval. Bodočnost je izgledala lepa. Življenjski standard je naraščal. Toda hitri prehodi, rast industrije in razvijanje vseh delov Jugoslavije, ne glede na pogoje oziroma možnosti, je naletelo tudi na ovire. Različni interesi, različna razvitost, zgrešene investicije, negospodarno obnašanje in izguba delovnih ter moralnih vrednot so počasi zavrli razvoj našega gospodarstva in družbe. Po treh desetletjih razvoja, ki so nam ga zavidali celo v svetu, je prišlo do stagnacije na vseh ravneh razvoja, posodobitev, hotenj in demokracije. Standard je sicer še vedno rastel, toda le na račun zunanjih dejavnikov, ne pa na zdravih osnovah sodobno usmerjenega in vodenega gospodarstva. Delavci kljub težkim pogojem dela, vendar z voljo in zagnanostjo, niso mogli več slediti sodobnim tehnologijam, stimulaciji dela in inovacijskim dosežkom v razvitem svetu. Na našo veliko žalost pa so začeli nekateri deli Jugoslavije vse svoje sile usmerjati v razdor in naraščanje nacionalizma. Žal so pozabili, da le produktivno delo ustvarja pogoje za boljše življenje, da more le pravilno vodeno gospodarstvo delavcem vrniti pogoje za dobro delo in s tem višji življenjski standard. Prišlo je do stagnacije in nezaupanja. Ali res upravičeno? Letos se bomo ob praznovanju delavskega praznika zamislili in se vprašali, kje je naša prihodnost. Ali smo res toliko zgrešili cilje? Poiščimo več optimizma v tem, kar je ostalo. Tokrat poglejmo delavce za statvami, za stružnicami, na viličarjih, za kmetijskimi stroji, za računalniki. V svojih vsakdanjih hotenjih pa spoštujmo delavca in delo, naj bo delavec cenjen zaradi ustvarjalnosti in prispevka k napredku. Bolj se moramo zopet učiti in naučiti spoštovati delo in moč ustvarjalnosti. Zakaj se dogodki iz daljnega leta 1886 ponavljajo v tem času žal tudi pri nas. Kaj storiti? Premislimo! Podprimo vrednotenje dela, resnice in moralo, da bomo naslednji delavski praznik pričakovali z večjo radostjo in optimizmom. Forto Turk VČERAJ, DANES, JUTRI 45 let ČESTITAMO ZA PRAZNIK DELA IN OF of complete kr tourist 9II service 4Ts KOMPAS JUGOSLAVIJA Poslovalnica Žalec POJDITE Z NAMI: v Avsl od 1 Nemčijo— Liechtenstein maja na Telefon: (063) 714-155 V vašem časopisu ste v marčevski številki objavili tudi nekatere podatke v zvezi z odhodom Vlaka bratstva in enotnosti v Srbijo- Podatki o udeležencih so objektivno drugačni zaradi časovnega zamika med oddajo gradiva v tisk in izidom številke. Popolna dezinformacija pa je podatek v zadnjem stavku, ko pišete, da organizatorji razmišljajo, ali bo vlak sploh peljal. Medobčinska koordinacijska odbora za vlak BIE Slovenije in Srbije sta se še pred pričetkom aktivnosti v zvezi z zbiranjem prijav dogovorila, da Vlak BO poto- val. Ne glede na trenutno dnevno politično situacijo. Menimo namreč, da še tako zaostrena situacija ne more in ne sme okrniti prijateljstva, ustvarjenega v minulih desetletjih. Zato ponovno pozivamo vse udeležence, ki se še niso prijavili za odhod z vlakom BIE, da to čim prej store — z'' Okolje, razvoj kmetijstva in turizem Udeleženci volilne konference mladih Potem, ko so mladi v občini prvič izvedli demokratičnejšo obliko izbire vodstva občinske organizacije, so na volilni konferenci za predsednika izvolili Vojka Zupanca in za sekretarja Grega Vovka. Vojko Zupanc bo dolžnost predsednika opravljal nepoklicno, Grega Vovk pa poklicno. Na konferenci smo najprej poslušali poročilo o opravljenem delu v zadnjih treh letih, ki ga je podal dosedanji sekretar Janko Kos. »V začetku smo si zadali nalogo oživeti delo osnovnih organizacij, posebno skrb pa smo namenili ekonomskemu položaju mladih, štipendiranju, zaposlovanju in stanovanjski politiki. Ko pa smo ugotovili, da je položaj mladih vse težji in da ni pričakovati izboljšanja, pa se je po vzoru mladih v Sloveniji začelo prebujanje tudi v Žalcu. Začelo se je pri štafeti in praznovanju dneva mladosti, lotili pa smo se tudi političnega sistema. To obdobje je bilo razburljivo, problemov in nasprotij ni manjkalo. Problemska konferenca o kmetijstvu je zanetila ustanovitev kmečke zveze, vključili smo se tudi v boj za človekove pravice. V občini smo imeli podporo mladih in tudi občanov, ki niso obremenjeni z institucionalnimi oblikami organiziranja. Imeli smo vedno več somišljenikov in sedaj že lahko trdim, da smo imeli prav. Bitka pa še zdaleč ni dobljena, za to novemu vodstvu želim veliko uspeha, sodelavcem pa se zahvaljujem za sodelovanje,« je dejal Janko Kos. Ker pa ni bilo razprave, so člani konference razrešili dosedanje vodstvo in izvolili novo. Zbranim sta se za zaupanje zahvalila Vojko Zupanc in Grega Vovk in dejala: Vojko Zupanc: »Zavedam se odgovornosti na dolžnosti, ki sem jo prevzel. V kratkem bomo sprejeli konkreten program dela. Najbrž pa sem zadnji predsednik OK ZSMS, saj organizacija, takšna kot je, ne more več dolgo obstajati. Namreč v demokracijo smo šele vstopili, do prave pa je še dolga pot. Naša vrata so odprta za vsakogar, tudi za različno misleče. Politika je garaško delo Vojko Zupanc in tudi privilegij. Skušali bomo narediti kaj pametnega, upam, da se bo za nas še slišalo.« Grega Vovk: »Volitve, ki smo jih opravili, pomenijo nekaj novega. Naša konferenca mora biti skupek politično osveščenih ljudi. Ni pomembno, katere organizacije si član, pomembno je, da imaš svoje mnenje, ki se ga ni treba bati. Moramo pa biti dobro povezani, saj bomo le skupno predstavljali moč v občini, pa tudi v Sloveniji. V tem obdobju bomo še posebej skrbeli za okolje, razvoj kmetijstva in turizma. Pri našem delu se bomo zavzemali za razvoj demokratičnih odnosov.« jk Grega Vovk KAJTI VLAK BO ZANESLJIVO PELJAL. Kristjan Markovič Svet za kulturo predlaga * V Svet za kulturo pri Občinski konferenci SZDL je na zadnji seji obravnaval kadrovsko problematiko Občinske kulturne skupnosti in Zveze kulturnih organizacij. Sprejel je naslednja stališča: • Sporazum za svobodno menjavo dela med Občinsko kulturno skupnostjo in Zvezo kulturnih organizacij do nadaljnjega ostane. Tudi sama organiziranost ostane takšna, kot je opredeljena v dokumentih — aktih ZKO. • Svet za kulturo pri Občinski konferenci SZDL sodi, da je treba poiskati osebo, ki bo poklicno nadomestila sedanjega sekretarja — tajnika OKS—ZKO, ki odhaja v pokoj. • Skupščini OKS predlagamo, naj sprejme sklep, da se takoj ponovno razpiše delovno mesto strokovnega delavca — tajnika; do zasedbe !e-tega pa se naj imenuje vršilec dolžnosti. • Vsi dejavniki v občini, ki so kakorkoli zadolženi za kulturno dejavnost, naj se v najkrajšem času dogovorijo za takšno organiziranost, da bo kultura v občini pridobila na kakovosti, pestrosti in boljši organiziranosti. S skupščinskih klopi Razbremenitev gospodarstva Kdo in kako do delnih nadomestitev stanarin? Na letošnji tretji seji se bodo te dni sestali delegati zborov občinske skupščine in najprej pretresli poročilo o rezultatih gospodarjenja v preteklem letu, tokrat pa bodo obravnavali tudi program razbremenitve gospodarstva. V informaciji, ki jo je pripravil izvršni svet, je zapisano, da so se v preteklem letu zmanjšale vse obveznosti, razen za splošno porabo in obresti. Tako se je delež splošnih družbenih obveznosti gospodarstva lani zmanjšal za štiri odstotke. Kljub temu da so posamezne interesne skupnosti preteklo leto zaključile pozitivno, pa je raven njihovih storitev relativno nizka. Zaskrbljujoča pa je 80-odstotna rast obresti, ki je lani dosegla 10 odstotkov dohodka. Izvršni svet tudi ugotavlja, da je gospodarstvo samo prispevalo k razbremenitvi s prikazovanjem nižjih osnov za obveznosti. Med predlogi, ki jih je v informaciji zapisal izvršni svet, naj omenimo reorganizacijo strokovnih služb samoupravnih interesnih skupnosti in upravnih organov, racionalizacijo družbene nadgradnje in zmanjšanje družbene režije, zmanjšanje obveznosti v interesnih skupnosti, še zlasti skupnosti za varstvo pred požari in stanovanjski skupnosti. Republiškemu izvršnemu svetu tudi predlagajo sprostitev blokiranih sredstev SIS za reševanje težav v šolstvu in zdravstvu. Nevzdržno je namreč, da poravnamo obveznosti za nerazvite v drugih republikah, zase pa ne moremo zagotoviti najnujnejše ravni v šolstvu in zdravstvu. Delegati zborov občinske skupščine bodo v nadaljevanju obravnavali še poročilo o uresničevanju kadrovske politike in zaposlovanja, poročilo družbenega pravobranilca in sklada skupnih rezerv. Obravnavali pa bodo tudi osnutek odloka o nekaterih vprašanjih, s področja obrti, s katerim bi precej zmanjšali dosedanje omejitve opravljanja te dejavnosti. S sprejetjem predloga odloka o razglasitvi naselij Braslovče, Petrovče, Vransko in Žalec za kulturni spomenik bodo dani pogoji za ohranitev njihove zgodovinske vrednosti. Do delnih nadomestitev stanarin so upravičeni imetniki stanovanjske pravice, in sicer, če ne oddajajo stanovanja ali dela stanovanja v podnajem, ga ne uporabljajo za poslovne prostore ali obrtno dejavnost, izjeme so invalidi, ki opravljajo delo na domu, prav tako pa tudi ne smejo biti lastniki stanovanja ali stanovanjske hiše (tudi v gradnji), počitniške hiše in osebnega avtomobi-las boljše znamke in novejšega letnika. V tem primeru se namreč sodi po 9. členu samoupravnega sporazuma o uresničevanju soci-alno-varstvenih pravic, da kljub izkazanemu nizkemu dohodku, ni ogrožena socialna varnost občana oz. družine. Delna nadomestitev stanarine temelji na socialnih razmerah družine in je odvisna od števila družinskih članov, od stvarnega mesečnega dohodka na družinskega člana v preteklem letu in od visine stanarine, izražene v deležu od dohodka družine. Upravičenec do delne nadomestitve stanarine tudi ne sme presegati dogovorjene ravni socialne varnosti, ki znaša za leto 1989 za enočlansko gospodinjstvo z erfim zaposlenim ali enim upokojencem do 500.000 dinarjev, pri čemer se za upokojence upošteva pokojnina za december 1988, povišana za 10-odstotni poračun v januarju 1989 in za 9,4-odstotni poračun v februarju 1989. Za dvočlansko gospodinjstvo z dvema zaposlenima ali upokojencema oz. enim zaposlenim in enim upokojencem sme biti na člana do 395.750 dinarjev, v dvočlanskem gospodinjstvu z enim zaposlenim in enim otrokom brez preživnine ali enim zaposlenim in enim nezaposlenim, za katerega se upošteva, kot da je prejemal 20 odstotkov poprečnega OD v SRS v preteklem letu, kar znaša 143.910 din, je lahko na družin- Neplačevalcem stanarin grozi javna predstavitev Odbor za gospodarjenje s stanovanjskim skladom pri Samoupravni stanovanjski skupnosti Žalec je pred dnevi na svoji osmi seji obravnaval problem neplačevanja stanarin in sklenil, da bodo vse neplačevalce, če ne bodo dolgov poravnali v najkrajšem času, objavili v naslednji številki našega časopisa. Na ta način želijo ohraniti čimbolj realne vrednosti že tako razpolovljenih sredstev za prepotrebno vzdrževanje stanovanj in stanovanjskih objektov. skega člana do 388.550 dinarjev. Pri enem zaposlenem in enem otroku, za katerega se prejema preživnina, pa sme na člana znašati do 341.780 dinarjev. V tričlanskem gospodinjstvu z dvema zaposlenima in enim otrokom sme biti na člana do 366.970 dinarjev, z enim zaposlenim in dvema otrokoma pa do 338.190 dinarjev. V štiričlanski družini z dvema zaposlenima in 'dvema otrokoma sme biti na člana do 352.580 dinarjev, pri enem zaposlenem in enem nezaposlenem ter pri dveh otrocih pa do 330.990 din. V petčlanskem gospodinjstvu z dvema zaposlenima in tremi otroci sme biti na člana do 343.940 dinarjev, pri treh zaposlenih in dveh otrocih pa do 361.210 dinarjev. Raven socialne varnosti za nenavedene tipe družin si imetniki lahko izračunajo sami, če za vsakega zaposlenega člana ali upokojenca upoštevajo 55 odstotkov, za nezaposlene, otroke, dijake in študente pa 43 odstotkov poprečnega OD v SRS v letu 1988, ki je znašal 719.544 dinarjev. Če imetniki stanovanjske pravice izpolnjujejo pogoje, lahko vlo-že zahtevek za priznanje delne nadomestitve stanarine z obrazcem SPN-1, kateremu pridajo potrdilo o premoženjskem stanju in skupnem gospodinjstvu, in sicer pri strokovni službi samoupravne stanovanjske skupnosti občine Žalec, Pečnikova 1, ki bo po preverjanju podatkov in veljavni tabeli znosnih stanarin odmerila delno nadomestitev stanarine ter izdala ustrezno odločbo. V primeru, da imajo imetniki stanovanjske pravice, hišni sveti ali kdorkoli pripombe na že odobrene subvencije, lahko vlože pisne pripombe z utemeljitvami, anonimnih pripomb pa ne bodo upoštevali. Večina za Janeza Drnovška Že samo podatek, da se je referenduma za člana predsedstva SFRJ udeležilo 92 odstotkov občanov, potrjuje upravičenost odločitve za referendum. Demokratičnost volilnega postopka tako ni samo beseda, ampak tudi dejanje. Občinska konferenca SZDL in občinska volilna komisija se zahvaljujeta številnim aktivistom in članom volilnih odborov za vestno opravljeno delo. Hkrati pa sta sprejela nekatera stališča za izboljšanje izvajanja volitev, pri čemer sta še zlasti opozorila na neažurnost volilnih imenikov. Predno se je Mojca Ježovnik odločila za kandidata, je dobro premislila, najbrž pa je imela v mislih tudi bodočnost svojih malčkov. jk Razvejana prometna vzgoja Svet je po statutu SO poblaščen kot posebno telo, da skrbi in sodeluje z vsemi ustreznimi inštitucijami, ustanovami, organizacijami, ki so po svoji dejavnosti odgovorni za čimvečjo varnost v cestnem prometu, za čim hitrejše in pravilno izvajanje tovrstnih nalog. Vsi smo dolžni skrbeti za razvoj humanih, solidarnih odnosov ter dvig moralne in kulturne odgovornosti v cestnem prometu. Aktivnosti sveta so bile v preteklem letu predvsem usmerjene v prometno vzgojo za voznike motornih vozil, voznike koles in koles z motorjem ter pešce. Posebna pozornost pa je bila posvečena vzgoji mladih. O prometni vzgoji in varnosti so se učili že v vrtcih od 3. leta dalje. Teoretični del je bil predstavljen s filmi, risanjem in postavljanjem prometnih znakov, na prometnih površinah s praktično izdelanimi pripomočki. Na skupnih sprehodih pa malčki to znanje utrjujejo v praksi. Tudi za prvošolčke je bilo poskrbljeno, saj so ob akciji »Varno na poti v šolo«, ki je potekala v začetku šolskega leta, vsi malčki nosili rumene rutice. Škoda, da jih ne nosijo vse leto, tako bi voznike bolj opozarjali nase. Na vseh šolah so bila predavanja o promefno-vzgojni varnosti. Saj jim je omogočeno, da že v nižjih razredih opravijo izpit za kolo, v višjih pa za kolo z motorjem. Tako je tudi prav, da sp že od mladega seznanjeni s pravilnim znanjem o cestno-prometnih predpisih v današnjem vse večjem in gostejšem prometu. Svoje znanje pa preverjajo v razrednih šolskih in občinskih tekmovanjih na temo: »Kaj veš o prometu?« Vsako leto pa so tudi izvedene akcije: »Brezhibno kolo je varno kolo«. Posebna komisija pregleda vsa kolesa, s katerimi se vozijo učenci. Rezultati so včasih porazni, čeprav tudi vemo, da je težko za rezervne dele, pa še dragi so. Starši, obvarujte svoje otroke in ne pustite, da se vozijo z oporečnimi kolesi oz. kolesi z motorjem. Zahtevajte od njih, da bodo ob prvem mraku nosili kresničke, tako boste tudi vi prispevali k zmanjšanju nesreč, jih obvarovali težkih poškodb in mnogokrat celo smrti, ki v prometu vse prepogosto kosi tudi med otroki. Tudi za vzgojo in obnavljanje znanja odraslih je poskrbljeno s prometno preventivnimi predavanji in s predvajanjem filmov po KS in DO. Posebna predavanja pa so bila za poklicne voznike motornih vozil in za voznike traktorjev pri Avtoprevozu Šempeter, Garant Polzela, Hmezad Agrina — TOZD Transport Vrbje in Hmezad Mlekarna Arja vas Po krajevnih skupnostih pa so bile s sodelovanjem komisij za promet v KS, osnovnih šolah, avto šolo ZŠAM Žalec, DPM, Hmezad DO Strojna Žalec, PM Žalec in PPM Celje izvedene prometne preventivne akcije na teme: teden kolesarjenja, pešec in kolesar v prometu, brezhibno vozilo je varno vozilo, varnostna razdalja in varčuj z gorivom, varnostni pas in alkohol. Ob dnevu šoferjev in avtomehanikov so bile na avtopoligonu v Ločici pri Polzeli slavnostno podeljene tri plakete »Vzorni voznik«. To je dokaz, da so še šoferji, ki vestno upoštevajo varnostne prometne predpise. Koštomaj J. Krvodajalstvo AKCIJE: VRANSKO 5. maja 1989 od 7 do 12. ure in ne 26. aprila, kot je bilo prvotno objavljeno. GRIZE 26. aprila 1989 od 7. do 11. ure v prostorih doma Svobode Griže . ŠEMPETER 12. maja 1989 od 6.30 do 13. ure v osnovni šoli Šempeter ŽALEC 26. maja 1989 od 7. do 13. ure v prostorih sejne sobe KS Žalec (Klub družbenih organizacij Žalec) LIBOJE 31. maja 1989 od 7. do 12. ure v prostorih Zdravstvene postaje Liboje X X X TEDEN RDEČEGA KRIŽA Potekal bo od 8. do 15. maja in je namenjen predvsem širjenju znanj o dejavnosti in akcijah RK, sprejemanju mladih članov v svoje vrste in zbiranju sredstev za dejavnost RK. XXX OGLED VRTA ZDRAVILNIH RASTLIN pripravlja krajevni odbor RK Žalec v Inštitutu za hmeljarstvo v Žalcu pod strokovnim vodstvom dipl. biologinje Cvetke Mastnak—Čulk, in sicer 18. maja 1989, ob 10. uri. Simon Ograjeniek Predsednik skupščine KS: »Kot je to običajno, je bil tudi za nas začetek izredno težak, najhujši pa tedaj, ko smo izvedeli za ceno. Ker pa smo pred tem imeli v krajevni skupnosti le tri telefonske priključke, smo vztrajali. Zmagala je enotnost in odločnost večine krajanov, nekateri pa težkega bremena niso zmogli. Po 30 milijonov dinarjev sta nam prispevala komunalna interesna skupnost in krajevna skupnost s sredstvi samoprispevka, pri mnogih, od katerih smo pričakovali pomoč, pa -ni bilo razumevanja. Tako tudi zaradi tega zgubljamo zaupanje v delegatski sistem.« Iz »zaupnih« virov smo zvedeli, da se za žalski hotel zanima vse več zasebnikov, upamo, da se napake iz preteklosti ne bodo ponovile. Slišati je tudi, da bo delovna organizacija Golding nosilka razvoja gostinstva in turizma zase obdržala prenočitvene kapacitete. XXXXXXXXXXXXXXX Sekretar občinskega sekretariata za gradbeništvo in varstvo okolja je krajanom Andraža obljubil dokument o dolgoročnem prostorskem razvoju kraja do maja 1988. Sedaj ga želijo spomniti, da bo skoraj potekla prva obletnica obljube, želijo pa tudi zvedeti, kateri maj v tem stoletju je mislil. XXXXXXXXXXX Delovna organizacija SIP je prav gotovo kovačnica sposobnih kadrov, saj vse več njihovih strokovnjakov prevzema odgovorna mesta v drugih delovnih organizacijah. Kadrovska politika pač mora biti usmerjena! XXXXXXXXXXXXX Sedaj, ko je končno sprejet razdelilnik prispevkov za izgradnjo tretje faze južne obvoznice, je le nekaj več upanja, da bo do obiranja hmelja tudi prevozna. Spomniti le velja, da 'hmelj izredno hitro raste, še zlasti v letošnjem letu. XXXXXXXXXXXXX Krajevna skupnost Tabor se zahvaljuje za razumevanje zadolženemu članu občine, čeprav jih doslej še ni uspel obiskati. Ferdinanda Ješovnik: »Za našo hišo telefon ni bila samo želja, ampak nuja. Obrtna dejavnost brez telefona je kot hiša brez dimnika. Doslej smo za poslovne opravke v Velenju ali Žalcu potrebovali celo dopoldne, sedaj to opravimo v nekaj minutah, kar velja tudi za naročila. Tako se nam bodo vložena sredstva za telefonski priključek hitro povrnila. Še dobro, da smo bili vztrajni in trud je sedaj poplačan.« Anka Špiljak, vodja podružnične šole: »Čeprav imamo že nekaj dni telefon tudi v šoli, pa se ga še nismo navadili. Smo pa seveda veseli te pomembne pridobitve, saj imamo tako tesnejšo povezavo s centralno šolo na Polzeli. Sedaj nam je prikrajšana marsikatera pot v dolino, pa tudi s starši in krajani smo tesneje povezani.« jk Peter Zabukovnik je bil gonilna sila akcije, še zlasti pri vodenju prostovoljnega dela. »V začetku so krajani z velikim nezaupanjem gledali na akcijo, saj niso verjeli, da bodo zmogli tolikšno breme. Tudi s PTT organizacijo je bilo na začetku precej težav, precej bolje pa je ob zaključku. Sedaj ima vsak zaselek telefonski priključek in ko bodo na Polzeli povečali centralo, bomo lahko dobili še več priključkov, to dopušča zgrajeno omrežje,« nam je povedal Peter Zabukovnik in še dodal, da so krajani opravili kar osem tisoč ur prostovoljnega dela. Milka Ješovnik: »Naša kmetija leži tik pod vrhom Gore Oljke, Andraž Telefon-okno v svet V krajevni skupnosti Andraž, ki je prostorsko precej razvejana, živi v 210 gospodinjstvih okrog osemsto prebivalcev. In prav razvejanost je pri izgradnji telefonije zahtevala precejšnja sredstva, saj so za sedemdeset priključkov porabili kar 29 km telefonskega kabla. Sedaj, ko so po velikih naporih krajevne skupnosti, režijskega odbora in seveda krajanov končno zabrneli telefoni, je to pridobitev, ki krajanom pomeni okno v svet. Za to pa so morali z denarjem in delom prispevati kar 5600 mark, tako so namreč najlaže izračunali vrednost priključka, in če to preračunamo v dinarje, pomeni skoraj 25 milijonov dinarjev. To pa je trenutno daleč najdražja tovrstna dobrina, ki so jo dobili krajani naše občine. Sicer pa so nam o izgradnji in pomenu telefonije krajani Andraža povedali naslednje: telefon pa je najmanj tako pomembna pridobitev kot elektrika. Za vsak primer bolezni v družini ali pri živini smo morali v Šmartno, sedaj lahko naročilo opravimo telefonsko. Ko je telefon prvič zabrnel v naši hiši, je bil to pravi praznik. Tako je prve dni telefon kar naprej zvonil, pravo vrednost pa že čutimo, saj nam pomeni precejšnjo pridobitev na času in seveda tudi potnih stroških.« Na uho ... SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE ŽALEC - DELOVNA SKUPNOST Na podlagi določb pravilnika o reševanju stanovanjskih vprašanj iz sredstev solidarnosti v stanovanjskem gospodarstvu in sklepa, ki ga je sprejel zbor uporabnikov na 8. seji dne 13. 4. 1989 Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Žalec, razpisujemo X. NATEČAJ ZA PRIDOBITEV SOLIDARNOSTNIH STANOVANJ, ZGRAJENIH S SREDSTVI SOLIDARNOSTI V STANOVANJSKEM GOSPODARSTVU Natečaj zajema 15 stanovanj, ki so v gradnji oz. bodo zgrajena skladno s programom gradnje za leto 1989 iz sredstev solidarnosti, ki bodo združena v letu 1988/89. Na razpolago bo 15 stanovanj v Žalcu. V natečaj bodo zajeta tudi vsa izpraznjena stanovanja v času veljavnosti prednostnega vrstnega reda. Natečaja se lahko udeležijo prosilci, ki so občani občine Žalec, in sicer: — zaposleni na območju občine Žalec vlagajo prošnje v svoji delovni organizaciji, — zaposleni izven občine, upokojenci in invalidi I. kategorije pri strokovni službi Samoupravne stanovanjske skupnosti občin Žalec, Pečnikova 1, — zaposleni pri samostojnih obrtnikih — pri svoji osnovni organizaciji sindikata. Rok za dostavo prošenj z zahtevanimi dokazili je 30 dni od objave natečaja oz. najkasneje do 31. 5. 1989. I. RAZPISNI POGOJI: 1. Upravičenci za pridobitev stanovanj, zgrajenih s sredstvi solidarnosti, so: — družine z najnižjimi dohodki (samski občani 65 %, družine na člana 50 %, mlade družine 70 % od popr. čistega OD v SRS v preteklem letu — 1988), ki ne morejo rešiti svojega stanovanjskega vprašanja s svojimi skupnimi dohodki, — občani in družine, ki nimajo pogojev za rešitev stanovanjskega vprašanja v delovni organizaciji, — mlade družine, zlasti tiste z več otroki, ki žive v težkem gmotnem položaju. 2. Upravičenci morajo izpolnjevati poleg splošnih še posebni pogoj za pridobitev solidarnostnih stanovanj, navedenih v 23. in 24. členu sedaj veljavnega pravilnika o reševanju stanovanjskih vprašanj iz sredstev solidarnosti. Prosilci morajo poleg pravilno izpolnjene prošnje na predpisanem obrazcu, ki ga dobijo v delovni organizaciji (ali strokovni službi Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Žalec, Pečnikova 1), priložiti še naslednja dokazila: — potrdilo o premoženjskem stanju in skupnem gospodinjstvu, ki ga izda upravni organ Skupščine občine Žalec, iz katerega mora biti razvidno, od kdaj nosilec in njegov zakonec bivata na območju občine Žalec, — potrdilo o osebnih dohodkih za leto 1988 za vse družinske člane (obvezno z vsemi podatki po predloženem obrazcu), za upokojence in invalide potrdilo o izplačani pokojnini za mesec december 1988, oz. s potrdilom o izplačani pokojnini za ieto 1988 Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja, za socialne podpirance pa potrdilo Občinske skupnosti socialnega skrbstva Žalec, — pisno izjavo ^prosilca o dohodku izven delovnega razmerja za vse aktivne družinske člane, ki jo potrdi krajevna skupnost, — za vse družinske člane, ki niso zaposleni in so starejši od 15 let, je potrebno predložiti potrdilo o šolanju; če je član družine neopravičeno nezaposlen, se računa, kot da prejema OD v višini poprečnega OD v SRS v preteklem letu, — v primeru težje kronične bolezni zdravniško spričevalo, ki ga izda zdravnik specialist (ne potrdilo splošnega zdravnika), — potrdilo o skupnem delovnem stažu prosilca in zakonca, ki ga izda delovna organizacija, kjer sta zaposlena (prepis iz delovne knjižice po predloženem obrazcu) — upokojenci in invalidi predložijo ustrezen dokument ali potrdilo o delovni dobi, — osebe, ki živijo v izvenzakonski skupnosti, izjavo o tem, koliko časa že traja taka skupnost, ki jo preverja občinski center za socialno delo, — aktivni udeleženci NOV, ki nimajo priznanega dvojnega štetja, potrdilo občinskega odbora 2ZB Žalec o času priznane udeležbe v NOV. 3. Upravičenci so dolžni pred vselitvijo plačati lastno udeležbo. Višina lete je odvisna od skupnega čistega dohodka na člana gospodinjstva v letu pred razpisom natečaja in po lestvici iz 13. člena družbenega dogovora o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva. II. NALOGE ORGANIZACIJ, KI SO PO TEM NATEČAJU PRISTOJNE ZA ZBIRANJE PROŠENJ Za to pristojni organi v delovnih organizacijah in skupnostih morajo preveriti prošnje z vsemi dokazili, posebno še: 1. da prosilci izpolnjujejo splošne pogoje, 2. da prosilci nimajo primernega stanovanja, kar ugotovi za to imenovana komisija na podlagi konkretnega ogleda stanovanjskih razmer, o čemer sestavi zapisnik, ki ga podpišejo vsaj trije člani komisije (le za stan. v zasebni lasti) 3. družinske razmere. S konkretnim opisom razmer navedenih treh vprašanj mora pristojni organ organizacije predložiti predlog za vsakega prosilca na posebnem listu in tako opremljeno kompletno prošnjo oddati strokovni službi Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Žalec najkasneje v 30 dneh po preteku natečaja oz. do 30. junija 1989. Na podlagi 10. člena pravilnika o pogojih in merilih za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev, zaposlenih pri samostojnih obrtnikih, in sklepa, sprejetega na 8. seji zborov skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Žalec dne 13. aprila 1989, razpisujemo XII. NATEČAJ, in sicer: 1. ZA PRIDOBITEV NAJEMNIH STANOVANJ ZA DELAVCE, ZAPOSLENE PRI SAMOSTOJNIH OBRTNIKIH Na razpolago bodo tri stanovanja v Žalcu, in sicer: dvosobno, enosobno in garsonjera. Stanovanja bodo dodeljena skladno z določbami pravilnika o pogojih in merilih za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev, zaposlenih pri samostojnih obrtnikih. Prosilci bodo vložili prošnje pri osnovni organizaciji sindikata delavcev pri samostojnih obrtnikih v Žalcu, Levstikova 2. Rok za dostavo prošenj z vsemi zahtevanimi dokazili je 30 dni po objavi natečaja oz. najkasneje do 31. maja 1989. A. Postopek za pridobitev stanovanja: Prosilec mora poleg prošnje, izpolnjene na predpisanem obrazcu, ki ga dobi pri svoji osnovni organizaciji sindikata v Žalcu, Levstikova 2, predložiti še naslednja dokazila: — potrdilo o premoženjskem stanju in skupnem gospodinjstvu, ki ga izda upravni organ Skupščine občine Žalec, — potrdilo o osebnih dohodkih za leto 1988 za vse zaposlene družinske člane, ki ga izda samostojni obrtnik za svojega delavca, prosilca oz. organizacija združenega dela, kjer je zaposlen družinski član. Prosilec ali njegov družinski član, ki v letu 1988 ni bil v delovnem razmerju, priloži potrdilo o izplačanem OD za I. trimesečje 1989, — za vse družinske člane, starejše od 15 let, ki niso v delovnem razmerju, je potrebno predložiti potrdilo o šolanju. Če je član družine neupravičeno nezaposlen, se računa, kot da prejema OD v višini poprečnega OD v SRS v preteklem letu. — potrdilo o zaposlitvi in skupni delovni dobi prosilca in zakonca, ki ga izda samostojni obrtnik oz. organizacija, pri kateri je eden od njiju v delovnem razmerju, — zdravniško spričevalo v primeru težje kronične bolezni. B. Lastna udeležba: Prosilec, ki mu bo na podlagi prednostne liste dodeljeno stanovanje, je dolžan plačati lastno udeležbo pred vselitvijo v stanovanje. Višina le-te je odvisna od skupnega dohodka prosilca in njegovih družinskih članov po iestvi-ci. C. Prednostni vrstni red: Prednostni vrstni red prosilcev se sestavi na podlagi ugotovitve stanovanjskih razmer delavca-prosilca in članov njegovega gospodinjstva, delovne dobe in socialno-ekonomskega položaja prosilca in njegove družine. Točkovanje se opravi po kriterijih iz 20. člena pravilnika. 2. XIII. NATEČAJ ZA KREDITIRANJE NAKUPA STANOVANJA V ETAŽNI LASTNINI, ZIDAVO STANOVANJSKE HIŠE ALI ADAPTACIJO Natečajna vsota znaša 150.000.000 din Najvišji znesek odobrenega posojila lahko znaša 30 % od zneska, določenega v kupoprodajni pogodbi za nakup standardnega stanovanja, od pred- računa za gradnjo ali adaptacijo individualne stanovanjske hiše, oboje v mejah veljavnih standardov, ki jih vsebuje 15. člen pravilnika. Obrestna mera je 30 %-na, roki vračila posojila se določajo skladno z določbo 16. člena pravilnika, vendar največ do 10 let. Prosilec vloži prošnjo z ustreznimi dokazili pri osnovni organizaciji sindikata delavcev, zaposlenih pri samostojnih obrtnikih v Žalcu, Levstikova 2. Rok za dostavo prošenj z dokazili je 30 dni od objave natečaja, najkasneje pa do 31. maja 1989. Prošnji za posojilo je potrebno predložiti poleg dokazil iz točke 1/A še naslednje: — fotokopijo ali overjen prepis gradbenega dovoljenja za gradnjo stanovanjske hiše in opis, do katere faze je hiša že zgrajena, — načrt-tloris stanovanjske hiše ali etažnega stanovanja, — predračun za zaprošeni znesek, iz katerega mora biti razvidno, za kakšne namene bo posojilo uporabljeno, — zemljiško-knjižni izpisek — veljavno pogodbo o stanovanjskem varčevanju. 3. NALOGE OOS DELAVCEV PRI SAMOSTOJNIH OBRTNIKIH V ZVEZI Z NATEČAJEM Osnovna organizacija sindikata delavcev pri samostojnih obrtnikih bo v svoji komisiji proučila v natečajnem roku prispele vloge, pripravila osnutek prednostnega vrstnega reda za dodelitev stanovanj in dodelitev kreditov, po končani javni razpravi pa oblikovala ustrezen predlog, ki ga bo posredovala odboru za solidarnost skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Žalec — skladno z določbo 12. člena pravilnika. VII. NATEČAJ ZA DODELITEV POSOJIL ZA ADAPTACIJO STANOVANJSKIH HIŠ IN VEČJA VZDRŽEVALNA DELA UDELEŽENCEM NOV IN KMETOM-BORCEM NOV Natečajna vsota znaša 50.000.000 din. Odplačilna doba za odobrena posojila je največ do 10 let. Prosilec vloži prošnjo za posojilo z ustreznimi dokazili pri Občinskem odboru ZZB NOV Žalec. Rok za dostavo prošenj z dokazili je 30 dni od dneva objave natečaja, najkasneje pa do 31. maja 1989. Odplačilna doba se ugotovi glede na odobreni znesek, s tem da anuiteta ne more biti manjša od poprečne mesečne~stanarine za stanovanja v družbeni lasti na območju občine Žalec. Obrestna mera za odobreno posojilo znaša 30 % in je fiksna. Pri pridobitvi posojila je udeleženec NOV dolžan zagotoviti lastno udeležbo. Prošnji za posojilo je treba priložiti: a) Za adaptacijo: — fotokopijo ali overjen prepis gradbenega dovoljenja za adaptacijo stanovanjske hiše, b) Za vzdrževalna dela: — priglasitev vzdrževalnih del na stanovanjskem objektu. K prošnji za posojilo je potrebno priložiti še: — potrdilo o premoženjskem stanju, — potrdilo o dohodkih udeležencev NOV in članov družine, — predračun za zaprošeni znesek, iz katerega mora biti razvidno, za kakšne namene bo posojilo uporabljeno, — zemljiško-knjižni izpisek v dveh izvodih, ki ne sme biti starejši od dveh mesecev, iz katerega je razvidno, da je prosilec lastnik zamljišča oz. zgradbe, katero adaptira. Občinski odbor ZZB NOV občine Žalec bo v svoji komisiji za socialno zdravstvena vprašanja borcev preučil v natečajnem roku prispele vloge, po končani javni razpravi pa oblikoval ustrezen predlog in ga posredoval odboru za solidarnost v stanovanjskem gospodarstvu, ki bo po pooblastilu skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti dokončno odločil o odobritvi posojil- V. NATEČAJ ZA ODOBRITEV POSOJIL ZA GRADNJO, PRENOVO IN VEČJA VZDRŽEVALNA DELA STANOVANJ IN STANOVANJSKIH HIŠ, KI SO V LASTI UPOKOJENCEV IN INVALIDOV, V SKUPNEM ZNESKU 50.809.080 DIN. 1. Upravičenec do posojila je upokojenec, ki je občan občine Žalec in doslej še ni imel ustrezno rešenega stanovanjskega vprašanja. Posojila so namenjena za gradnjo, prenovo, preureditev, popravilo ali izboljšavo stanovanja oz. stanovanjske hiše. Posojila za posege, ki po normativih in standardih, veljavnih v stanovanjski skupnosti, spadajo med manjša popravila, ne bodo dodeljena. 2. Pri pridobitvi posojila je upokojenec dolžan zagotoviti lastno udeležbo. 3. Vlogi za posojilo je treba priložiti: — potrdilo o skupnih dohodkih upokojenca in članov njegovega gospodinjstva za leto 1988 (za upokojence velja potrdilo o pokojnini za december 1988), med katere se štejejo OD, nadomestila OD, pokojninski prejemki, invalidnine, štipendije, preživnine, denarne pomoči za otroke, družbene denarne pomoči in drugi dohodki, — potrdilo o stalnem bivališču in skupnem gospodinjstvu, — gradbeno dovoljenje ali potrdilo o priglasitvi nameravanih del, — izpisek iz zemljiške knjige, — predračun gradbenih del. 4. Odplačilna doba za odobreno posojilo je odvisna od višine posojila, socialnih razmer in kreditne sposobnosti posojilojemalcev, mesečna anuiteta ne more biti manjša od zneska mesečna stanarine, izračunane po veljavnih predpisih, ne more pa biti tudi daljša od 10 let. 5. Rok za sprejemanje vlog je 30 dni po objavi razpisa in najkasneje do 31. maja !989. Vloge je treba v razpisnem roku posredovati delovni skupnosti Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Žalec, Pečnikova 1, kjer prejmejo udeleženci razpisa tudi podrobnejše informacije in enotne tiskovine za vlogo. Vlog, projetih po izteku navedenega roka ali če so nepopolne, ne bomo upoštevali. 6. Posojila po tem natečaju se razpisujejo po sklepu 8. seje skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občin Žalec. Vloge bodo obravnavane po določbah pravilnika o reševanju stanovanjskih vprašanj upokojencev in invalidov v občini Žalec in po pooblastilu skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti. Samoupravna stanovanjska skupnost občine Žalec razpisuje na podlagi 8. člena pravilnika o kreditiranju stanovanjske graditve in združenih sredstev vzajemnosti in po sklepu 8. skupnosti z dne 13. aprila 1989 V. NATEČAJ ZA KREDITIRANJE GRADNJE STANOVANJSKIH HIŠ V OKVIRU ZADRUŽNE GRADNJE NA OBMOČJU OBČINE ŽALEC Natečajna vsota znaša 60.000.000 din. Posojila bodo razdeljena največ za dobo 10 let po 30 %-ni obrestni meri. Posojilo za gradnjo v okviru zadružne gradnje se lahko odobri: • — če OZD oz. TOZD, pri kateri prosilec združuje delo, združuje sredstva v dogovorjeni višini pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Žalec, — če prosilec namensko varčuje v banki za stanovanjsko graditev vsaj 12 mesecev, — če prosilec nima stanovanja ali pa ima neustrezno oz. neprimerno stanovanje, — če ima ustrezno rešeno stanovanjsko vprašanje in bo z gradnjo sprostil družbeno stanovanje, — prednost pri dodelitvi posojila bodo imeli prosilci, ki imajo zgrajeno hišo vsaj do IV. faze. Prosilec za posojilo mora predložiti naslednja dokazila: — zemljiško-knjižni izpisek, — pogodbo o stanovanjskem varčevanju, — fotokopijo ali overjen prepis gradbenega dovoljenja za gradnjo stanovanjske hiše z opisom, do katere faze je hiša že zgrajena, — načrt-tloris stanovanjske hiše, — predračun za zaprošeni znesek, iz katerega je razvidno, za katere namene bo posojilo porabljeno, — potrdila o že odobrenih posojilih zaradi ugotavljanja višine lastne udeležbe po 22. členu pravilnika o kreditiranju stanovanjske graditve iz združenih sredstev vzajemnosti, — potrdilo o skupnem gospodinjstvu, — potrdilo o doseženih osebnih dohodkih prosilca in družinskih članov v letu 1988, — dokaz o članstvu v stanovanjski zadrugi. Vloge za posojilo — na predpisanem obrazcu z dokazili — bosta sprejemali Stanovanjska zadruga Žalec in Črna mačka Prebold, kjer lahko dobite tudi obrazce vlog. Rok za dostavo prošenj z vsemi dokazili je do 31. maja 1989. Srečanje S starši nisem bil od svojega iretjega ieta, ko se je mati poročila in odselila. Ostal sem na domačiji s staro mamo. V teh brezskrbnih letih je niti nisem pogrešal, medtem ko sem jo v letih odraščanja vse bolj. Oče je odšel s trebuhom za kruhom že pred mojim rojstvom in sem ga prvič srečal, ko mi je bilo skoraj sedem let. Težave so se pričele, ko sem odšel v šolo. Stara mati je oženila sina — mojega strica in mu predala posest. Tako sem postal pri hiši v napoto. Tudi v šoli sem čutil, da so otroci, ki imajo starše, drugačni. Sklenil sem, da si sam poiščem dom, čeprav to ni bilo tako preprosto, kot sem si z otročjo pametjo predstavljal. Pod staro domačijo je živel v novi hišici stric z ženo in poprosil sem ga, če smem k njemu. Vedel sem, da sta z ženo, mlajšo sestro moje matere sama in da ne moreta imeti otrok. »Saj nimate otrok, vzemita mene,« sem vztrajal in moledoval. Razložil sem mu težave, ki so izgledale še hujše, kot so v resnici bile in dosegel svoj cilj. Pa ni šlo tako gladko, kot sem si zamišljal. Okoli hiše smo imeli prgišče puste zemlje, na kateri smo mukoma pridelali nekaj krompirja in ker je bila domačija z vseh strani obkrožena z gozdom, so nam fižol pospravile srne in zajci. Živeli smo skromno, hudo pa je bilo zlasti med vojno. Na vso srečo smo imeli v Levcu stričevo teto, ki je bila poročena na premožni kmetiji. Če pravijo, da žena pri hiši podpira tri vogale, potem je pri njih teta podpirala vse štiri, skratka, pri hiši je imela zadnjo besedo in to nam je prišlo zmeraj prav. Če je česa zmanjkalo, smo šli k njej po to in ono, da smo preživeli. Prav nam je prišla tudi v tistih povojnih le- tih. ko je vedno manjkalo teqa ali onega. Za očeta se v začetku vojne sploh ni vedelo, kje je. Zvedeli smo, da se je pred vojno poročil, ob izbruhu vojne pa je bil preseljen nekam v Nemčijo, proti koncu vojne pa je bil baje nekje v šle-zijskem taborišču. Konec avguta 1945 so me zopet poslali k teti v Levec po hrano. Pozdravil sem jo, kot se spodobi, jo povprašal po njenih domačih in povedal, po kaj sem prišel. »Pa greš takoj domov?« me je pobarala teta, čeprav je dobro vedela, da vselej odidem prej še v hlev, kjer je bilo po par ali več konj in veliko govedi. Nikoli pa se mi ni mudilo tudi zaradi njihovega najmlajšega, ki je bil le nekaj mesecev starejši od mene in mi je bil tako rekoč stric. Spoprijateljil pa sem se tudi z nekaj let mlajšim Gustijem in triletno Marto, s katerima sem se podil po dvorišču, ali pa smo zlezli na kakšno drevo in razkopavali po pesku. Stroga teta je od časa do časa kar od vrat pogledala, kaj počenjamo in nas sem in tja opomnila, kaj smemo in česa ne. Ko smo bili najbolj zavzeti za igro, je stopila na hišni prag. Njeno do gležnjev segajoče krilo in moder predpasnik jo je napravil na videz še večjo, njena drža rok v bokih pa nam je vlivala spoštovanje. »Janko, pridi sem,- je zaklicala. Kar streslo me je. Prešinilo me je, kaj smo napak storili. Pogledal sem cekar, mogoče ga je napolnila in bom moral domov, a je bil še vedno prazen na starem kolesu, s katerim sem se pripeljal. »Ali se vi trije sploh poznate?« je merila vsakega posebej. »Neee,« sem plaho odvrnil. »O ljuba Marija,« je zajecljala, segla pod predpasnik, se obrnila in zaihtela ter se počasi vrnila v vežo. »Teta, kaj je narobe?« sem izustil, presenečen zaradi njenega početja. »Nič, nič, počakajte,« in izgubila se je v kuhinjo. Stali smo pred hišo in začudeno strmeli drug v drugega. Hoteli smo se že vrniti k igri, ko se je ponovno prikazala na vežnih vratih s tremi kosi dišečega domačega kruha. Najmanjšega je dala Marti in jo pobožala po glavi, drugega Gustiju, ga ravno tako pobožala. Čudilo me je njeno početje. »Le pojdita,« jima je velela. Prijela me je za roko, mi dala največji kos in tudi mene pobožala, zraven pa dodala: »Pa res ne veš, kdo sta ta dva?« Odvrnil sem, da ne vem in hlastno ugriznil v dišeči kruh in pogledal vanjo. »Tvoj brat in sestra sta,« je zaihtela. Grižljaj mi je zastal v grlu, pogledal sem najprej njo, nato otroka in počasi sem začel sklepati. Mojemu očetu je ime Avgust ali Gusti, fantku pa ravno tako. Mogoče je le res! Toda oba sta svetlih las, za svoja leta drobcena a velika, sam sem čokat, črnolas, bolj kot ne, kodrast. Navdajajočih občutkov se ne spominjam, vem pa, da mi je postajalo toplo pri srcu. Teta se je vrnila k opravkom, brat in sestra pa v pesek. Nekaj skrivnostnega je kopalo v meni. Če sta res brat in sestra, mora biti nekje tudi oče, pa njuna mati, moja mačeha. Zgrozil sem se, saj sem mačehe doslej poznal le iz pravljic. Bile so grde in hudobne. Kakšna je neki moja? Stopil sem za teto v kuhinjo in razložila mi je, da so se vrnili iz taborišča in niso imeli kam, zato so se začasno preselili k njim in stanujejo v »tarnali hiši«. Oče je v službi, mati pa je odšla z domačimi na polje. Radovednost je bila tako potešena, zato sem se vrnil k bratu in sestri. Spraševal sem ju po očetu in materi in jima razložil, da sem njun starejši brat, a najbrž tega nista dojela, jaz pa sem to doživljal drugače kot ona dva. Življenje brez staršev me je šolalo drugače kot njiju, ki sta živela s starši, čeravno sta odraščala v taborišču. Dan se je pričel nagibati h koncu, teta mi je dodobra napolnila cekar ter me opomnila, da se moram podvizati, da me ne bo ujela noč. Našel sem sto in sto izgovorov, samo da bi potešil svojo radovednost in jih dočakal, da se vrnejo s polja. Še pred mrakom so se vrnili in že od daleč sem jih opazil in ugibal, katera od žensk je prava. Opazila sta jih tudi Gusti in Marta, ki je vihravo stekla 'k materi in ji planila v naročje. Mati se je zagledala v Gustija in ga pobarala: »Sta bila pridna?« No bodo že teta povedali!« Zvedavo me je pogledala, saj sem začudeno strmel vanjo. Iz zadrege me je rešil gospodar, ki je pokazal name in dejal : »Ančka, to je Gustlov ta-večji!« Pristopila je k meni, mi stisnila roko in me pobožala. »A ti si, Janko, glej, kak postaven fant si že!« Pohvala mi je godila, nisem pa vedel, kako je poznala moje ime, saj se še nisva srečala. Precej let je minilo od takrat, vendar se tega dogodka spominjam s toplino, v skritem kotičku srca pa otrnem solzo radosti zani Ivan Jurhar Kamerad — srečno ! Lojze Krebs je 40 let rudaril Kar lepa količina Savinje je zdrsnila proti Celju, predno se je Lojze Krebs odločil in me obiskal. Z ženo Fani seveda. No, krivda je tudi na moji strani: najprej sva se spoznala na kmetiji pri Lipovško-vih v Šeščah, ki so pred leti dobile turistični nagelj kot najlepše urejena vas. No, pri Lipovškovih sva skupaj služila mleka in kruha. Skoraj istih let sva. In oba sva si tukaj v Šeščah »priborila« življenjski sopotnici. Skratka, postala sva dobra znanca. Mene so kot nezakonsko dete položili v zibel sredi Savinjske doline, njega, Lojza, tudi nezakonskega, pa v Kamenici pri Mariboru, kjer je tudi končal osnovno šolo. Oba pa sva že s sedmimi leti odšla s trebuhom za kruhom k tujim ljudem. Toda čas hitro teče in ljudi kri-žem-kražem razmeče. Oba sa med vojno videla veliko sveta, veliko gorja in oba sva se skoraj hkrati javila v Titovo vojsko. Na srečo jo je bilo kmalu konec. Živa in čila sva se vrnila v našo zeleno dolino. Lojze takoj v Zabukovico h knapom, jaz pa v šole. Tako je 40 let kot krt lezel pod zemljo, jaz pa s kredo po tablah čečkal; Loj- Planinstvo ze je moral znati vihteti kramp in lopato, vleči podpornike, potiskati samokolnice in vagonče, jaz pa, če česa nisem znal, sem pač v knjigo pogledal. Ženi sta se v kuhinji pogovarjali in obujali spomine, midva z Loj-zem pa v moji -delavnici«. Seveda sem mu kot gostu pustil besedo, ko pa je tako prijeten sogovornik. Pri petinšestdesetih se smeje kot mladenič. Samo, da mu nič ni, pravi, kar pozabi na trnovo življenje v mokrih rovih zastarelega zabukovškega rudnika, pa velenjskega z vso najsodobnejšo mehanizacijo. »Pač ne smeš misliti, da si toliko in toliko sto metrov globoko pod zemljo. Bolje je misliti, da na domači njivi kot buče debel krompir izkopavaš. Pa tudi »botra sreča« me je pridno božala. Tako-rekoč brez praske sem preživel eno najhujših nesreč v rudniku Zabukovica. Da, ena sama groza. In tako globoko. Mrtvi, ranjeni, naša skupina pa se stiska v slepem rovu. Čez teden dni pa, ko da se ni nič zgodilo: vrtali, od-streljevali, krampali. polne šajtrge potiskali, o nesreči pa prav malo govorili. Dve leti pred zaprtjem rudnika sem šel kopat v rudnik Velenje. Ja, izpite za učenega kopača in kopača pa sem že zdavnaj opravil. Tudi rudar mora kar-precej vedeti. Rudnik v Zabukovi-ci pa so po »nedolžnem« zaprli: tam je premoga še in še. Knapom so solze tekle, preklinjali so krivce. O, tudi v Velenju je bila kriza. Več sto »zabušantov« so naenkrat odpustili. Jaz sem bil zmeraj med discipliniranimi knapi. Kar je res, je res: pozdrav — SREČNO — ni zaman. Dol se spustiš, če pa boš »gor prišel«, pa ne veš. In tudi danes, ko se knapi srečujemo, prvi besedi: kamerad — srečno! Naš sindikat nima prav, ko je na upokojence pozabil. Končaš in — srečno. Rečem pa, ko bi v naši lepi in bogati domovini vsi kot knapi garali, bi bolje kot v Švici živeli. Lojze se nad življenjem -ne pritožuje. Na Šeški Gmajni sta si z Lojze Krebs ženo Fani ustvarila dom in družino. Hiša je pred leti pogorela, s pomočjo vaščanov — Lojza imajo pač vsi radi — je bilo hitro vse popravljeno. Lojze je že dolga leta dober zidar, mesar, gasilec, rad pomaga pri prostovoljnih delih, nad našo krizo ne toči solza, raje se prešerno nasmeje in deje: Pridne roke in pametne glave bodo našo deželo rešile! Pa srečno, kamerad Lojze.! d. K. PD Prebold-novo vodstvo Planinsko društvo Prebold je bilo vrsto let med najaktivnejšimi tovrstnimi organizacijami oz. društvi v celjski regiji. Zadnje čase pa je opazno nazadovanje, o čemer so odkrito spregovorili tudi na občnem zboru konec meseca marca. Novo vodstvo, ki so ga ob tej priložnosti izvolili, čaka torej veliko dela. Ker pa stopa na njihovo čelo človek, ki je bil prvi in dolgoletni predsednik, Adi Vidmajer, je to že garancija, da se bo krivulja na grafikonu njihove aktivnosti ponovno začela dvigati. K temu pa bodo znatno pripomogli tudi ostali člani izvršnega odbora, saj so se že potrjevali skozi vsa obdobja obstoja društva. Za poglavitni cilj so si zadali obnovo članstva, ki se mora povečati najmanj za 100 odstotkov, to pa mora potekati od vrtca, šole, do delovnih organizacij v kraju. Naslednja naloga, ki so jo že začeli tudi izvajati pa je obnova in markiranje planinskih poti na področju, ki ga pokriva njihovo društvo. Sledijo še delovne akcije pri planinskem domu in druge akcije, ki bodo pritegnile članstvo in druge ljubitelje narave. Ob vsem tem bo pomembno vlogo odigralo izletništvo in propaganda, ki je sestavni del uspešnega dela. Pričakovati je torej ponoven vzpon in povečano aktivnost planinstva v kraju, kar je tudi v neposredni povezavi z akcijo »Razgibajmo življenje« D. Naraglav Planinski tabor — prijave do 15. maja Tudi letos bodo planinci organizirali planinski pionirski in mladinski tabor, ki bo tokrat na Zgornjem Jezerskem. Nosilca tabora bosta PD Zabukovica, z izmeno od 16 do 23. julija in PD Žalec z izmeno od 30. julija do 6. avgusta. Do 15. maja se lahko prijavite, ali prijavite svoje gtroke in sicer Milanu Polavdru v PD Zabukovica ali Dušanu Šipu v PD Žalec, lahko pa tudi v društvenih prostorih obeh društev. Vabljeni! Deseti pohod na Dobrovlje Letos 9. aprila je Planinsko društvo Polzela že desetič zapored pripravilo planinski pohod na Dobrovlje, zibelko štajerskih partizanov. Izmenoma ga organizirajo enkrat do Sv. Urbana in dalje do doma ZB, drugič do spomenika nad Brezovnikom pod Grmado. Pohodov se je doslej udeležilo veliko pohodnikov, žal natančne statistike nismo vodili. Vseh desetih pohodov so se udeležili štirje, novih pohodnikov je bilo letos 93, za drugi pohod je bilo podeljenih 12, za četrti dve in za osmi dve znački. Tokrat se je pohoda udeležil celo planinec iz Splita, Simon s Ptuja pa je sam prišel iz Prekope. Manjkal ni Minko in še nekaj ustaljenih obrazov je bilo. Deset let je morda kratek čas, vendar je minil v znamenju srečanj in obujanju spominov. Veliko je razlik od prvih pohodov na katerih je bilo veliko več mladih, ki jih sedaj ne znamo več pritegniti na tovrstne pohode. Že preveč poznamo dobroveljsko planoto? Vse preveč je namreč še samotnih, neprehojenih poti, ki bi jih lahko spoznali, ali samotnih kmetij, ki kljubujejo zobu časa. Le redke so še, ki niso obnovljene, kljub težkemu življenju tod, čeprav skoraj vse z dolino povezuje cesta. V tem predelu Dobrovelj bi moral dom ZB postati središče planin-sko-turistične ponudbe, saj stoji le streljaj od lani začete smučarske skakalnice na severnem pobočju Mandrge (883 m). Z nje je lep razgled. Od doma ZB po južnem pobočju je lep sprehod nanj, do doma pa je speljana cesta. Š. J Koledar planinskih prireditev - maj Med prireditvami in izleti posameznih planinskih društev tokrat opozarjamo na: PRVOMAJSKA SREČANJA pri posameznih planinskih postojankah, in sicer 1. maja na Homu, Gori Oljki, Šentjungerti, Bukovici, Marija Reki in Čreti. KRESNO NOČ — 6 maja na Šentjungerti, ki jo pripravlja Planinsko društvo Žalec. POHOD NA TRAVNIK, obisk bolnišnice Celje pod Komnom, ki ga pripravlja za vsa planinska društva PD Prebold 21. maja. IZLET NA GOLICO — 28. maja v organizaciji PD Zabuko- vica. To je le nekaj pomembnejših prireditev, v tem času pa bodo planinska društva organizirala še druge izlete in pohode, tako PD Zabukovica po Savinjski planinski poti, PD Žalec ravno tako, PD Polzela: Podsuset—Kameni itd. Da ne pozabimo Krajevna skupnost Galicija V krajevni skupnosti Galicija bodo letos pripravili praznovanje občinskega praznika, zato bi radi predstavili zgodovino in razvoj te krajevne skupnosti. To območje je zgodovinsko zelo bogato. V historični topografiji slovenske Štajerske, ki navaja kraje, omenjene v srednjeveških listinah do teta 1500, zasledimo, da naj bi se omenjal Heberhardus de Pemo-woe (Pernovo) že leta 1190, točno pa je dokazano, da se med leti 1231 in 1239 omenja Albetrus de Bernowe. Torej lahko mimo zapišemo, da se to območje omenja v pisnih dokumentih že najmanj 760 let. Vendar to niso najstarejši sledovi prebivalcev tega kraja. Savinjska dolina — geografsko zaključena enota — je intenzivno živela že v davnini. Prav rodovitnost, klima in transitne danosti so prispevale k preselitvi že v kameni dobi, v obdobju mousterjena in aurignasiena, če se spomnimo samo Potočke zijalke in Bezgečeve jame, ki leži na območju Velike Pirešice, v krajevni skupnosti Galicija. Tu so se našli sledovi najstarejšega naseljevanja v dolini — neolita, najdbe v jami opozarjajo tudi na rimsko kulturo, v njej so bile najdene tudi kosti jamskega medveda. V Galiciji so našli neolitsko sekiro. Na območju te krajevne skupnosti najdemo pričevanja iz rimske dobe. V Pernovem na cerkvi sv. Ožbalta je vzidan reliefni kamen, ki prikazuje noriško deklico s skrinjico in zrcalom. Je sestavni del rimske grobnice iz 2. stoletja. Vzhodno od cerkve v Galiciji je grič Gradišče (v bližini je domačija Gradišnik — izpeljanka iz imena Gradišče), kjer so našli sledove rimskega templja. Napisni kamni, dva sta vzidana v cerkev, iz tega obdobja, izvirajo verjetno iz tega templja. Refief »dva genija« je danes v pokrajinskem muzeju v Celju. Historična topografija slovenske Štajerske, avtorja Pavla Blaznika, ki jo je izdala založba Obzorja leta 1986 in 1988, omenja listine do leta 1500. Pernovo — vas s cerkvijo sv. Ožbalta smo že omenili. To je najstarejši zapis kraja iz te krajevne skupnosti. Piretica, Mala in Velika, potok Pirešica. Prvič se omenja 15. 12. 1329. Iz dokumentacije je razbrati, da je v »Spodnji« Pirešici šest kmečkih gospodarstev in v »Zgornji« štiri. Isti podatek je zabeležen v centralni kartoteki srednjeveških listin za Slovenijo 25. 5. 1334. Zaloška gorica, vas pri Žalcu, tu se leta 1436 omenja Hainreich Krewbss, sodnik iz Žalca. Zavrti, ime v Galiciji pri Žalcu. Omenja se med leti 1458 in 1460 s šestimi kmečkimi gospodarstvi. Železno pri Žalcu. V originalu je zapisano: »27. 3. 1412: purger zue Sachsenueld ... dem peschaiden man Jacob von Zelesen und Nedelka seiner wirtin.« Zapis govori o Jakobu iz Železnega, opozarjam na ime Nedelka. Sam kraj Galicija se ne omenja. Ime je dobil po farnem patronu sv. Jakobu, apostolu S. Jago di Compostella, ki je pokopan v Galiciji na Poljskem. Območje današnje krajevne skupnosti Galicija je bogato s cerkvami. Na Gori je cerkev Sv. Kunigunde, ki se prvič omenja leta 1436. Je gotskega izvora, zlasti oltar je iz 17. stol. Ob obnovi tlaka so leta 1881 v presbiteriju našli lonec, napolnjen s 1846 srebrnimi novci, katerih večina je bila iz druge polovice 14. stol., pet jih je bilo od oglejskega patriarha — cerkveni denar — iz obdobja med 1319/31. Sv. Ožbalt v Pernovem je iz 14. stol. Obrambni zid je iz turških časov. Romanska apsida v oltarnem delu cerkve kaže na eno najstarejših cerkva v Savinjski dolini. Poznogotski portal. Cerkev se omenja leta 1392. Pri cerkvi sv. Jakoba v Galiciji omenimo, da kvalitetni poudarek tej v osnovi gotski in fevdalni cerkvi dajejo baročne freske iz leta 1779, delo Antona Lerchingerja. Leta 1770 se je cerkev podrta, nova pa je bila zgrajena leta 1782. V njej so poleg novega zvona iz leta 1728 namestili še zvon iz stare cerkve iz leta 1565. Vsi ti podatki povedo, da je bilo to območje zelo zgodaj naseljeno. Tu so cerkve, graščina Grmovje (Hofrain), ki se po nepreverjenih podatkih v Historični topografiji omenja leta 1320. Avtor omenja Höflein, ki se pa krajevno ne locira. Piše o tem, da naj bi bil pri Ptuju, iz teksta je razvidno, da gre za graščino s travnikom pod njim (med leti 1429 in 1441 ), za katero lahko mimo trdimo, da je to Grmovje. Govora je o vasi pod graščino, mogoče je to Žabja vas, kot se še danes imenuje del naselja Pernovo. Prepišimo tekst iz leta 1320: »Friczels de Puhel et uxor sua Margareta habent.. . apud Hoelein agrum ad 14 iguera.« O Grmovju pa kdaj drugič. F. Ježovnik Bančništvo pomagalo ohranjati Slovenstvo Ljubljanska banka—Splošna banka Celje je letos izdala novo knjigo Aleksandra Videčnika — Denarništvo v Celju — od hranilnice do banke. Knjiga nas postavi v čas, ko so se morali Slovenci v Celju in okolici gospodarsko osamosvojiti, če so hoteli vsestransko tekmovati z Nemci. Posojilnice in banke so veliko pripomogle k uresničitvi napovedi dr. Rechbauerja, predsednika avstrijskega državnega zbora, ki je leta 1865 prerokoval, da tod v petdesetih letih ne bo več Slovencev. Banke in hranilnice so bile v preteklosti tiste, ki so z zbranim kapitalom razvijale gospodarstvo, pomagale pri boju za nacionalne pravice, podpirale slovenske organizacije in gradile slovenske društvene domove. To potrjuje tudi slika spominske plošče, objavljene v knjigi, vzidane ob otvoritvi narodnega doma v Celju, ki ga je v letih 1895/96 postavila Posojilnica v Celju. Okupator mu je iznakazil zunanjo podobo, ker se mu je zdela preveč slovenska. Ljubljanska banka je omogočila prenovo ogelnega dela s kupolo, ki je s tem dobil prvotno podobo, tako značilno za to znamenito stavbo, trdnjavo slovenstva. Plečnikovo stvaritev v Vodnikovi ulici nameravajo prenoviti v kratkem, stavbo na trgu V. kongresa pa je zasnoval Prešernov nagrajenec za arhitekturo in pomeni hkrati največjo nagrado s področja kulture. Na ta način pomaga banka obnavljati kulturno-zgodovinske spomenike. Ne gre tudi prezreti trditve, da je celjska banka prispevala svoj delež k vzgoji na področju denarniške omike, enako pomembna pa so njena prizadevanja pri ohranjanju mestnega videza, kar dokazuje, da živi z mestom in ljudmi. Banka je namenjala pozornost že ob rojstvu, z darilom novorojenčkom, nato je‘ uvajala šolsko varčevanje s Pionirskimi hranilnicami, katerega začetki segajo pred leto 1970, po tem letu pa jih je bilo deset na šolah celjske bančne regije. Ta akcija živi še danes, saj ima tudi vsaka šola v naši občini svojo hranilnico, med najboljšimi pa sta na Vranskem in v Grižah, ustanovljeni že med prvimi. Knjiga Aleksandra Videčnika pove tudi, v katerih denarnih zavodih so naši predniki hranili svoj denar in kaj se je nato v različnih časih godilo z njim. Seže tja v leto 1848, ko oriše položaj kmeta po kmečki odvezi, oriše pobudo dr. Jožeta Vošnjaka, ki je kmalu spoznal, da je poleg narodnega potreben tudi gospodarski preporod, ki ga lahko omogočijo le domači denarni zavodi. Predstavlja delo Mihaela Vošnjaka, ki je ustanovil Zvezo slovenskih posojilnic v Celju. Omenja pa tudi druge organizatorje posojilništva in med njimi tudi Frana Robleka, prizadevnega hranilničarja v Žalcu. Objavljena so poslovna načela prvih slovenskih narodnih hranilnic, po katerih se je ravnala tudi Savinjska posojilnica in hranilnica v Žalcu, ustanovljena 1881, omenjena pa je tudi v poglavju Zveza slovenskih posojilnic v Celju. Avtor omenja, da je Zveza po prvi svetovni vojni zašla v težave zaradi naložb v Slavensko banko, ki je bila pozneje likvidirana. Tako je zveza izgubila veliko denarja. Da bi jo rešili, so njen delež 1927 premestili iz Celja v Žalec, kjer je delovala močna Savinjska posojilnica. Predsednik Zveze je postal znan žalski gospodarstvenik Fran Roblek, ki ima velike zasluge za ozdravitev Zveze. Poglavje za poglavjem odkriva zgodovino Celjske mestne hranilnice, kreditne zadruge Lastni dom, zgodovino bančništva po letu 1918 in po osvoboditvi. Pred nami je torej zopet razkrit del naše nacionalne zgodovine. Avtor nam regulativne hranilnice, kreditne zadruge, zadružne centrale in zadružne zveze predstavlja kot stebre porajajočega se slovenskega gospodarstva, za katerega ima nemalo zaslug tudi Ljubljanska banka. Splošna banka Celje, ki je podprla neutrudnega avtorja pri izdaji publikacije. F. Ježovnik r »i Jsn ler jan no s e r la tu ■ „ v« v v ja trzisca« ^ pravi direktor Ferralita Andrej Korošec J »Kot vsa kovinsko predelovalna industrija se tudi haša delovna organizacija srečuje s težavami. Visoka rast stroškov, še zlasti energije in surovin, pa prevelike družbene obveznosti, nam skoraj vse poberejo, tako da načrti posodobitve in prestrukturiranja ostajajo le na papirju. Trenutne družbene in gospodarske razmere povzročajo nove težave. Ker postaja domače tržišče nezanesljivo, se vse bolj usmerjamo na tuja tržišča. V preteklem letu smo izvozili 20 odstotkov proizvodnje in iztržili milijon sedemsto tisoč dolarjev. Iščemo nova tržišča, ki pa morajo biti ekonomsko zanimiva. Kakovost naših proizvodov je priznana, proizvajalci konti sive litine smo edini v Jugoslaviji. S prodajo črpalk smo prodrli na tržno zanimivo Češko. Pred leti smo se preusmerili v proizvodnjo namakalnih sistemov, sedaj se na Andrej Korošec domačem tržišču že srečujemo s konkurenco, vendar smo ji kos z novimi proizvodi. Posodobiti smo želeli proizvodnjo v livarni s sovlaganjem tujega partnerja, žal smo morali odstopiti od te namere tudi zaradi sprejemanja tržne zanimivosti proizvodov. Energija je pri nas namreč desetkrat dražja kot na Poljskem, kamor bo zahodni partner postavil to livarno. Trenutno imamo opremo vskladišče-no pri nas, ko bomo opravili remont, bo torej šla na Poljsko. S tem partnerjem bomo še sodelovali, načrtujemo izvoz odlitkov barvnih kovin,« je dejal Andrej Korošec, direktor Ferralita. Na vprašanje o perspektivi je dejal, da ne načrtujejo povečanje obsega proizvodnje, ampak višje oblike poslovanja, proizvodnjo specialnih izdelkov, predvsem pa takšnih, ki bodo tržno zanimivi in manj obremenjajoči za okolje. jk MODELARSTVO, LIVARSTVO. STROJNA OBDELAVA FERRALIT ŽALEC, n. sol. o. VSEM DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM OBČINE ŽALEC ČESTITAMO ZA PRAZNIK OF IN 1. MAJ Griže Posodobitev cest V krajevni skupnosti Griže so se lotili posodobitve kar treh cestnih odsekov in sicer Migojni-ce—Lurd, Zabukovica—Gasilni dom in Pungeršek—Lah tudi v Zabukovici. Za rekonstrukcijo cest in asfaltiranje so del sredstev namenili s krajevnega samoprispevka, prispevkov delovnih organizacij, Komunalne interesne skupnosti, krajani so opravili veliko prostovoljnega dela in prispevali od tri do šest milijonov dinarjev. jk Cesta Migojnice—Lurd je povezala 18 gospodinjstev, sedaj pa bo zanimiva tudi za obiskovalce idiličnega Lurda Krajanom je treba pomagati Ignac Mastnak Ko je zazvonil telefon, je iz Griž poklical tajnik krajevne skupnosti in hitel pripovedovati, da posodabljajo kar tri krajevne ceste, ki jih s prostovoljnim delom urejajo krajani. Sledilo je vabilo in čez dobre pol ure sva se že našla na cesti, ki so jo delavci Cestnega podjetja pravkar asfaltirali. S člani režijskega odbora je na hitro izmenjal nekaj informacij, nato pa sva sedla v njegovega železnega konjička in odbrzela v Zabukovi-co. Med vožnjo sva komaj ujela toliko časa, da sem lahko pobrskal v njegov delovnik. Ignac Mastnak je upokojeni rudar, že dvajset let pa se razdaja za napredek kraja. »Krajanom je treba nenehno pomagati. Prostovoljno delo je naš vsakdanjik, brez tega pa tudi ne di bilo napredka. Vendar pa je treba pri vsaki akciji poskrbeti najprej za potrebno dokumentacijo, na to pa za skladnost dela. In če se kje zatakne, moram pač vzeti pot pod noge in problem rešiti. Seveda mi pri tem pomagajo funkcionarji krajevne skupnosti, s katerimi dobro sodelujem. Čeprav je uradno moj delavnik le štiri ure, delo pa opravljam pogodbeno, krajanom ne morem zapreti vrat, kadar me potrebujejo,« je hitel pripovedovati in se v tistem trenutku spomnil, da ima na skrbi še dva pogreba. Ker je delo na drugih dveh cestnih odsekih potekalo nemoteno, sva se vrnila na sedež krajevne skupnosti, kjer je Ignaca čakalo še veliko dela. jk Prebold Poročilo samoprispevka Iz poročila krajevne konference SZDL Prebold je razvidno, da je program samoprispevka uspešno realiziran. V prvi postavki, ki opredeljuje obnovo vodovoda, vključno z nabavo cevi in zagotavljanje dodatne količine pitne vode, je bilo planiranih 15.000,000 din, realiziranih pa 45.535.810 din, kar pomeni z indeksom 300 %. Druga referendumska naloga je zajemala vzdrževanje in obnovo cest v KS. Za to je bilo planiranih 5.800,000 din, prav toliko pa je bilo porabljenih. Izgradnja učilnic na šoli Prebold je predvidena za letošnje leto, tako da planirana sredstva 8.000.000 niso bila porabljena. Za izgradnjo oz. sofinanci- ranje primarne telefonije v Marijo Reko je bilo po programu predvidenih 10.200,000 dinarjev, realiziranih pa 18.873.810 dinarjev, kar pomeni z indeksom 185%. Peta točka referendumskega programa je izdelava projekta cestnega križišča. Le-ta je v izdelavi pri CP Celje brez sofinanciranja KS. Pri funkcionalnih izdatkih izvedbe referenduma in samoprispevka je bilo planiranih 2.000.000 dinarjev, porabljenih pa 1.505.158 dinarjev, kar pomeni indeksno 75 %. Skupno je bilo torej planiranih 41.000.000 dinarjev, realizacija pa je bila 71.714.760 dinarjev, kar izkazuje indeks 175 %. Iz vseh teh podatkov je razvidno, da je bilo delo uspešno in tudi rezultati so že vidni. Potrebno je poudariti, da so bila sredstva samoprispevka uporabljena le za tisto, za kar so se dogovorili v programu, kakor tudi tam, kjer je bila pripravljenost krajanov, organizacij združenega dela ter interesnih skupnosti za dodatno združevanje finančnih sredstev pri uresničevanju programa samoprispevka. V krajevni skupnosti upajo, da bodo uspešni tudi letošnje leto, saj prvih šest mesecev lanskega leta, odkar je bil izglasovan samoprispevek, odraža dobro in vestno delo vseh odgovornih. Z zaupanjem in dobrim delom pa tudi rezultati v bodoče ne bi smeli izostati. D. Naraglav Malokdo ve, da se v razpadajoči sušilnici na Ložnici pri Žalcu, ki ni v okras kraju, skriva prava tovarna najrazličnejših oblačil. V prostorih v prvem nadstropju je tako kot v lekarni, vse na svojem mestu. Čisto, natančno, pospravljeno, pa vendar vse skupaj daje občutek marljivega dela, ki ga že vrsto let opravlja Martin Skubic, modni kreator, sicer pa izučen krojač. S šivanko in sukancem pa s škarjami in vsem ostalim, kar sodi h krojaškemu poklicu, se je spoznal pred mnogimi leti v dolenjski metropoli — Novem mestu. Kmalu zatem ga je pot zanesla v Švico, kjer je petnajst let garal in spoznaval vse tajne krojaškega poklica. Spoznal je tudi, kaj ljudje v današnjem času radi nosijo, v čem se počutijo sproščene. Kravate so samo še za slovesne prilike, drugače pa se ljudje, ne samo mladi, ampak tudi starejši, radi oblačijo športno in »komot«. V V čem je prednost jeansa? »Ko je umazan, ga vržeš v vodo, opereš, posušiš, oblečeš in gremo dalje.« Se pri pranju vaši izdelki kaj skrčijo? »Kje pa, zato že jaz prej poskrbim z dvojnim pranjem in ostalimi pripomočki, tako da kasneje sploh ne pride do krčenja.« Od kod blago? »Največ iz Italije, nekaj je tudi domačega.« Kaj šivate? »Sam ne šivam nič, ampak mojih dvanajst kooperantov. Sam samo krojim in po potrebi naredim za katerega posebneža kakšno izjemo. To je recimo takšnega, ki ga v mojih številkah enostavno ni, rad pa bi imel moj izdelek, ker se v njem lepo in udobno počuti.« Glavni artikli? »Ženske obleke, krila, bluze, moške hlače, srajce, vetrovke, jopiči, suknjiči, podloženi in nepod-loženi, kar pomeni za vse letne čase. Delam tudi za otroke « Kaj vse ste že sešili ali vsaj ukrojili? »Maturantske obleke, poročne, pogrebne, kape, rute, predpasnike, kopalke ...« Čevlje? »Vložke za čevlje tudi.« Torej vse? »Praktično vse.« Kdaj krojite? »Največ ob sobotah popoldne in nedeljah, ko je največ miru, čez teden sem pa na terenu. Robo peljem h kooperantom in poberem narejeno« Kje prodajate? »Največ v Mariboru, nekai malega prj Vitki, to je Bredici Cuva-novi v Žalcu.« Izvažate? »Seveda, na Čehoslovaško. Vse gre za med.« Kdaj bomo lahko vaša zanimiva in predvsem praktična oblačila kupili tudi v Celju? »Po 1. aprilu bom odprl svoj butik na Mariborski cesti, kjer bo možno kupiti vse, kar izdelujem. Tam bom sprejemal tudi naročila. Čeprav bo zadaj delavnica, bom to na Ložnici še obdržal.« Sodelujete z zadrugo? »Seveda, mariborsko Mego. Dobro sodelujemo in tudi kooperanti so zadovoljni.« Vaše vodilo? »Delo in to pošteno delo. Predvsem pa se je treba prilagajati Martin Skubic človeku in njegovemu današnjemu standardu. Za salonske obleke ni denarja, pa tudi praktične niso. Samo poglejte, koliko stane eno samo kemično čiščenje. To pa vržeš v vodo, izpereš, posušiš in ponovno si kot nov.« Čeprav Martin Skubic z Ložnice gara — tega se je naučil v Švici — pa mu ni žal, saj so ljudje z njegovimi izdelki zadovoljni. To pa je največ. TONE VRABL — Foto: UUBO KORBER Konferenca upokojencev Kljub slabemu vremenu se je zbralo 149 članov tega društva. Mnogim je to enkrat ali dvakrat letno, da vidijo svoje bivše sodelavce, se pogovorijo, nasmejejo in obujajo spomine na mlajša leta, mladostne prijetne dni. Po treh prijetnih pesmih, ki jih je zapel moški pevski zbor, je vse navzoče pozdravil podpredsednik DU Anton Jurak, ker je predsednik huje bolan. V poročilu je poudaril vse težje stanje upokojencev, saj jih je veliko z zelo nizkimi pokojninami, o povišanju posmrtnine, težkem delu upravnega odbora, o pomoči starejšim obolelim članom itd. Nanizal je precej problemov o 319-član-skem društvu, v katerem so starostni in invalidski upokojenci, člani z družinsko pokojnino in kmetje. V nadaljevanju je povedal, da bi tudi letos imeli dvakrat rekreacijsko kolesarjenje, gobarsko tekmovanje, poleg občinskega še društvenega — takrat ko bodo gobe zrasle, letos samo en izlet zaradi finančnih težav, ter še druge aktivnosti. Vse težje pa je obveščanje članov zaradi vse dražje poštnine, zato bo potrebno več poverjenikov. Društvena pisarna bo odprta vsak prvi ponedeljek v mesecu od 9,—11. ure. Predstavniki DO KIL Franc Matek se je zahvalil vsem upokojencem za požrtvovalno, nesebično delo v takratnih težkih pogojih pri razvoju in obnovi DO ter dodal, da kolektiv čuti moralno obvezo do bivših članov kolektiva. Jernej K. v roki na morje Veselo z roko Prva zasebna turistična agencija v Savinjski dolini s prijetnim simboličnim nazivom »Dober dan«, ki jo vodi domačinka Zlatka Masnec, je v teh dneh pripravila zanimivo veselo karavano kmečkih žena, ki so obiskale Motovun, starodavno mesto v Istri, si ogledale njegove znamenitosti in nadaljevale pot do Poreča, kjer je bil njihov končni cilj potovanja. Za marsikatero udeleženko je to bilo prvo srečanje z morjem, njegovo prostranostjo in slanostjo. Tudi zabave ni manjkalo, saj so se v večernih urah lahko pozabavale in zaplesale ob zvokih ansambla Mira Klinca, ljudskih harmonika-šev, mladinskega pihalnega orkestra iz Žalca, humorista Medveda in sodelovale v zabavnih igrah z nagradami, ki jih je pripravila organizatorka ob sodelovanju športnih novinarjev Novega Tednika in Radia Celje. Vsakdanje skrbi so bile pozabljene, saj jih je premagalo prešerno veselje, nova poznanstva, prijazna beseda in pozornost organizatorke. Žal pa lepi trenutki hitro minejo, komaj je bilo časa za kartico in pozdrav domačim in že se je bilo treba vrniti v delovni vsakdan, vendar s tihim upanjem, da se bodo še kdaj srečale. Tekst in foto L. Korber Pisma bralcev: Še o »Komu mar kulturna dediščina« Kljub temu, da praviloma ne objavljamo nepodpisanih sestavkov, se nam ta, ki smo ga prejeli v zvezi z odstranitvijo kozolca pri Podgradu na Vranskem, zdi pomemben, saj potrjuje dejstvo, da ljudem ni vseeno, kakšen je odnos do etnografskih značilnosti. Kljub temu da avtorica sestavka ni imela korajže, da bi se podenj tudi podpisala, pa vendarle dokazuje očitno skrb za dogajanje v kraju. Ker bi bilo prav, da bi bilo takšnih »dušebrižni-kov« za narodnostne stvari več, zapis izjemoma objavljamo, čeprav avtorica nima razloga, da je zamolčala ime, celo več: prav ponosna jè lahko na to. Komu mar kulturna dediščina! »Nad tem naslovom in sliko pod njim sem se zamislila. Da, res komu mar? Prebiram zapis in premišljujem. Kozolec pri graščini je bil velik, lep, kar veselje ga je bilo pogledati. Da je bil potreben popravila, smo vedeli vsi, kar pa ni čudno, saj je bil že precej star. Vranski okoliš ima fante, ki so vešči takega dela in vem, da bi kozolec lepo popravili, da bi bil še naprej v ponos Podgradu in kmetijski delovni organizaciji. Sprašujem pa se, ali vodilni v tej organizaciji ne vidijo razdejanja tudi še kje drugje. Zato vabim vas pri OBČANU, da pošljete novinarja v Brode pri Vranskem, naj si ogleda kozolec in hleve, v katerih je imela kmetijska delovna organizacija pred leti krave molznice, pa je vse skupaj vrag vzel. Kozolec in drugo poslopje pa samo počasi vkup leze. Joj, joj, kakšni gospodarji!? Oprostite mojim razmišljanjam, vrzite pismo v koš, ampak to razdejanje si pa le oglejte. Kar se pa tiče Turističnega društva Vransko, propada, propada! Zaman iščejo dobrega gospodarja. Ni več maškarade, ni tombole ni skoraj nobene prireditve. Kaj sploh dela in ali še obstoja? Ali pa so si delavci Turističnega društva, sicer nadebuden slogan »Iščemo dobrega gospodarja« že vtaknili za klobuk. Ja, kaj še sploh imamo na Vranskem?« se sprašuje bralka našega časopisa. Ni naš namen razpredati, zakaj se tudi sama ne vključi, da bi se stvari obrnile na bolje, omenjeni zapis pa bo morda le koga spodbudil k dejanjem. Vladka Cerovšek Namesto očiščevalne akcije razglednica našega okolja Organizatorjem občinske očiščevalne akcije vreme ni bilo naklonjeno, deževna sobota pa je'prikrajšala onesnaženo okolje. Marsikje, še zlasti v osnovnih šolah, stanovanjskih soseskah, ribiči ob potokih so akcijo opravili že med tednom, kar je bilo marsikje tudi opaziti. In če bodo ostali to opravili v naslednjih dneh, potem bo namen akcije dosežen. Sicer pa bomo morali za lepše okolje skrbeti vse leto in ne samo enkrat letno. Kljub slabemu vremenu, akcije seveda nismo pričakovali, smo se podali po Savinjski dolini in pripravili, upamo, prav tako zanimivo reportažo, ki je zanjmiva razglednica zglednih in malomarnih primerov. Pismo, ki nam ga je poslal Gusti Mikac iz Žalca, pa je tudi naše sporočilo v prizadevanjih za varstvo okolja. Začeli smo kar v občinski metropoli. Ulice in pločniki so bili še kar čisti, očistili pa so jih predvsem delavci Komunale. Slišati je, da Žalčani niso najbolj navdušeni nad računom, ki so jih zaradi tega prejeli, vendar jih je večina že poravnala. Urejen zgled sta dajala mestni in Titov park pa tudi zelenica pri kulturnem domu. Športni center je sicer od daleč dajal vtis urejenosti, žal pa smo pri podrobnejšem pregledu ugotovili vrsto poškodb. Odgovorni za vzdrževanje športnega centra so nam tarnali, da so nemočni in da jim skupina objestnežev dela precejšnjo škodo. Za to zahtevajo, da jim pristojni organi končno stopijo na prste, saj gre vendar za povzročanje družbene škode, ki ni majhna. Kljub opozorilom lastniki malih živali še naprej vodijo svoje ljubljence na otroško igrišče, sledovi so namreč očitni. Zelenice pri stanovanjskih blokih šo precej bolje urejene kot je bilo to še pred dnevi, stanovalci pa se upravičeno jezijo nad kumanlci, ki jim večkrat letno prekopavajo zelenice, neurejenost za njimi je preveč očitna. V naselju Poreber smo imeli občutek, da smo v botaničnem vrtu, motijo le nekatere urbanistično popolnoma neprimerni prizidki in nadstrešnice za jeklene konjičke. Vprašanje primernosti takšnih objektov za okolje zastavljamo urbanistom in inšpekcijskim službam. To velja tudi za naselje ob obvoznici, ki še kako kvari zgled mesta, ki je v preteklih letih že dvakrat dobilo priznanje za najbolj urejeno tranzitno mesto. Najbolj so se akcije vestno lotili v osnovnih šolah, njihove okolice so lepo urejene, v Grižah in v Braslovčah pa smo opazili eksponate kulturne dediščine, oba primera pa sta lahko zgled ostalim. Ribiči so pretekli teden temeljito očistili nabrežja številnih plastičnih okraskov, le kako dolgo bo tako. Žal ne dolgo, vendar pa ribi- či pravijo, da se razmere vsako leto zboljšujejo. Tudi lovci so pregledali lovske in gozdne poti in pobrali marsikateri nepotreben odpadek. Krajevne skupnosti so za akcijo naročile kontejnerje za večje — kosovne odpadke, žal pa so bili to soboto bolj prazni. Ni odveč ponovno opozorilo, da je treba staro železo ločiti od ostalih odpadkov, saj tako delavcem Surovine prihranimo veliko dela in stroškov. V Andražu smo pri Zadružnem domu našli kontejner, v katerem so bili odpadki seveda pomešani. Odločili smo se tudi za obisk nekaterih divjih odlagališč in ugotovili, da kljub opozorilnem napisom nevestni občani še kar naprej vanje odlagajo vsemogoče odpadke, povsod smo našli odslužene štedilnike, pralne stroje in seveda tudi avtomobile. Tako je bilo na divjem odlagališču ob cesti Žovnek—Podvrh v Braslovčah in Tabor—Pondor. Ugotovili smo, da imajo odsluženi avtomobili svoje številke, lastnike pa bi s pomočjo računalnika na sekretariatu za notranje zadeve kaj hitro lahko tudi odkrili. V naslednji številki se bomo te akcije lotili tudi mi. Lepši izgled Savinjske doline dajejo seveda tudi pročelja stanovanjskih objektov, trgovine, ustanove in tovarne. Precej zglednih primerov smo opazili, mnogi pa seveda tudi kvarijo okolico. V Šeščah smo na eni strani videli zgledno urejenost hiš, sosednja kmetija pa si tega imena nikakor ne zasluži. Poslovni objekt zasebnega obrtnika v Grižah je zgledno urejen, le streljaj dalje pa pravo nasprotje. Še zlasti pa so nas zbodli v oči objekti Hmezadovih organizacij (sušilnice), v katerih so marsikje dobili prostore obrtniki, objekti propadajo, njihova okolica pa je neurejena. Zavedamo se, da je vzdrževanje teh objektov drago, še dražje je njihovo propadanje, ki je v večini primerov očitno. O odgovornosti do družbenega premožanja ne kaže izgubljati besed. To namreč nasploh velja za družbene objekte, velja pa tudi za okolje. Savinjska dolina je za slučajne popotnike zanimiva in tudi lepa, če pa jo pogledamo natančneje, pa ta vtis nekoliko zbledi. Akcija, ki sta jo pripravila občinski sekretariat za varstvo okolja in svet za komunalne zadeve pri OK SZDL s pomočjo krajevnih skupnosti, pa ima predvsem preventivni in spodbujevalni namen, za najmlajše vzgojni, za kršitelje pa tudi represivni. Vsem pa mora biti enoten cilj urejena, zdrava in čista Savinjska dolina. Janez Kroflič Darko Naraglav Odlagališče ob cesti Žovnek—Podvrh je eno kamor občani kljub prepovedi odlagajo tudi odslužene avtomobile. Če bi poklicali delavce Surovine, bi imeli za odstranitev manj dela. Zgleda, da je lastnik vikenda ob cesti Tabor—Pondor zbiratelj avtomobilske pločevine, vse skupaj pa gotovo ne sodi v to okolje, zanimivo bi bilo slišati, kaj pravijo urbanisti. Okolica kontejnerja pri kulturnem domu v Taboru je po odpadkih prav pestra in ker je v bližini otroško igrišče predvsem »dober zgled« za zdravo okolje. à Iščemo dobrega gospodarja — je slogan, ki ga lahko uporabimo za sušilnico in njeno okolico na Ložnici pri Žalcu. V Taboru je marsikatero pročelje starejših hiš potrebno obnove, primer na posnetku pa je zgleden tudi za to, ker ima posodo za odpadke, ki pa jih v Taboru skoraj ni videti. %&&&* i >. Divje odlagališče ob železniški progi v Petrovčah je »okras Prizidki, utice, kokošnjaki in nadstreški za jeklene konjičke, kraja«, ki, izgleda, nikogar ne moti, pa tudi table o prepovedi ki jih lahko opazimo ob obvoznici v Žalcu, so prava »znameni- ni opaziti. tost«, žal pa kvarijo izgled mesta. Urejanja okolice so se lotili tudi učenci obeh osnovnih šol v Žalcu Proizvodnemu objektu v Grižah bi mirno lahko pripeli turistični nagelj, žal pa je preveč osamljen primer. V tem mesecu so se ponovno lotili zasipavanja bivšega kanala za odplake iz TT Prebold, ki je že nekaj let neljuba rana okolja. Zemljišče, ki bo tako pridobljeno, pa bo omogočalo kompleksnejšo ureditev tega območja. Še zlasti pa bodo na svoj račun prišli vsi interesenti za gradnjo zidanih garaž, kar bo pomenilo tudi konec gradenj lesenih barak. Problem, o katerem smo že pisali v eni izmed prejšnjih številk našega lista, se rešuje. Lastniki stanovanjskih hiš v Šeščah si za urejenost pročelij in gredic zaslužijo turistični nagelj. Kje si doma ...? Tako-le vprašanje naj bi si sami sebi zastavili številni naši krajani ob dokaj žalostnem pogledu na naša domovanja in bližnje okolje, ki nas obdaja s klicem, kakor glas vpijočega v puščavi. Od kod si doma...? Si morda vendarle še od tam, kjer vhod v hišo ali blok krasijo rožnati nasadi, kjer travnate površine dajejo lep videz, ko vse to potrjuje, da v taki stanovanjski skupnosti živi kulturen človek tak zgled nudi tudi svojemu sosedu. Ali pa si doma tam, kjer je kultura tvojega srca, kultura tvojega intimnega življenja že zdavnaj zamrla, zbledela? Si kakor kroničen bolnik, okužen z mrkim, vase zaprtim pogledom ter z odurno besedo, kadar ga spomnimo, da Bi bil 'kot sostanovalec vendarle dolžan tu in tam prijeti za lopato, grablje, motiko za lepši videz pred našim skupnim pragom. Dobro oskrbovane hiše in kraja kjer stoji, si ni težko zapomniti. Je kakor podoba tvojega obraza, zato človek ne more razumeti posameznikov, ki žive pod isto streho, z njimi se soočamo z enako krizno situacijo dandanašnjih politično-gospodarskih tegob, a se imajo še vedno za nekakšne nadljudi in so čestokrat gluhi do bližine. Sožitje s sosedi jim je prava neznanka, zaverovani so le vase, pa so že zdavnaj izgubili svoj, morda nekdaj dober naslov. Taki ljudje po navadi stremijo le za tem, da bi nekaj imeli, pozabljajo pa na lepo človeško vrlino, dasbi tudi nekaj bili. Večkrat slišimo od takih ljudi nekakšne izgovore, da je pač vse to tudi človeško, pa, žal, čestokrat tudi ni zla, ki ga ne bi poimenovali s tako formulo. Menim, da so razumevanje bližnjih, prisluhniti jim v stiski in v njihovih manj rožnatih situacijah, plemenitost srca, volja, vest, še vedno tiste vrline, ki delajo ljudi človeške. Torej si bomo tako brez dlake na jeziku pogledali v oči in rekli, (am sem doma. Želja za razrešitev nanizanih problemov je torej veliko. Ena od teh bi bila tudi ta, da bi si lahko kdaj v naslednjih letih z zadovoljstvom pogledali v oči in si dejali, tam smo doma, kjer so balkoni polni nageljnov in pisanih pelargonij, tam spodaj okrog urejenih zelenic pa se sprehodimo ob hvaležnem cvetju lepo negovanih vrtnic, gerber in dalij. Pa še kako priznanje že najlepše urejen kraj lahko najde tak naslov . .. Gusti MIRKAC, ŽALEC inii.;nw;i.I. ...litin n n fri.n~ii Tlu ii.jiiiim Reden odvoz kontejnerjev Izredno slabo vreme je preprečilo uspešno izvajanje akcije za lepše in čistejše okolje tudi v preboldski krajevni skupnosti. To pa ne pomeni, da akcije ne bodo izvedli, saj je postala že tradicionalna oblika delovanja vseh društev in organizacij znotraj krajevne skupnosti. Pravzaprav poteka skozi vse leto, najvidnejši pa so nedvomno člani hortikulturnega društva, ki poleg raznih tovrstnih akcij skrbijo tudi za zelenice, okrasne gredice,-cvetlična korita v Preboldu in ostalih vaseh KS. Njihovo delo je lepo vidno na vsakem koraku, svoje pa dodajo k temu številni lastniki individualnih hiš, nekateri hišni sveti ter druga društva in organizacije, ki poleg sodelovanja na očiščeval- nih akcijah skrbijo za čiščenje okolice okrog svojih objektov. Nadvse pomembno pa je, da imajo v Preboldu organiziran reden odvoz kontejnerjev, ki so omogočili krajanom, da se znebijo navlake ter da ne onesnažujejo okolja. Kljub vsemu pa se še vedno najde kdo, ki se ne poslužuje kontejnerjev, ampak odvrže odpadke in drugo navlako tja, kamor ne sodi. Kot pravijo, pa so to tudi onesne-ževalci iz drugih KS, kjer nimajo tako organiziranega, zlasti pa rednega, odvoza kontejnerjev. Planirano akcijo bodo v KS Prebold izvajali v času lepih dni pred prvomajskimi prazniki. Svojo zadolžitev pa so v petek 14. 4. opravili lovci in jamarji in morda še kdo. D. N. TT Prebold Lastna kuhinja Družbena prehrana je pomemben člen v verigi dobrega počutja delavcev. Tega se zavedajo več ali manj povsod. Tudi v TT Prebold pri tem niso bili izjema. Že pred desetletjem so zato zgradili večnamenski objekt, v katerem je-našla svoj prostor lepa in sodobno urejena jedilnica. Delavci so imeli možnost izbirati med toplo in hladno malico. Toplo so kuhali v preboldskem hotelu in jo dovažali v tovarno, kjer so jo razdelili Kritike, upravičene pa tudi neupravičene, cena in vse bolj izražena želja po lastni kuhinji so končno pripeljale do sklepa, da gremo v izgradnjo lastne kuhinje. V rekordnem času dveh mesecev so delavci vzdrževanja opravili Sizifovo delo v večnamenskem objektu, kjer je bilo tako rekoč potrebno narediti vse na novo, dobiti prostor in zadostiti sanitarno-higienskim predpisom. Ob dnevu žena so vsi zaposleni videli, kaj je bilo storjeno in se tudi prepričali v prednost, ki jo daje lastna kuhinja. Sedaj po dveh mesecih pa so v to še toliko bolj prepričani. Ta naložba je opravičila svoj namen in nedvomno prispeva k večjemu zadovoljstvu zaposlenih, vsaj, kar zadeva prehrano med delom. D. N. Eden od kontejnerjev, postavljen na posebej za to urejenem prostoru. Kar je lahko za zgled tudi drugim! Tomaž Potočnik V soboto, 8. aprila, je ugasnilo življenje Tomaža Potočnika, moža, neločljivo povezanega s Preboldom, še posebno z razvojem turizma v kraju, v občini in na širšem celjskem območju. V Prebold ga je življenjska pot zanesla že pred vojno, po odsluženi vojaščini in po končani tekstilni šoli v Brnu, leta 1936. Kot mlad tekstilni strokovnjak se je zaposlil v tovarni ter se takoj vključil v življenje kraja in Sokola, ki je združeval prenekatero aktivnost. Po končani vojni se je ponovno vrnil v Prebold, saj je tovarna potrebovala tekstilne strokovnjake. Takrat sta bila tovarna in kraj eno, službena dolžnost v tovarni pa je bila tudi zadolžitev v kraju, zato je moral takoj poprijeti za najodgovornejše funkcije. Postal je eden prvih preboldskih županov, saj je bil takrat Prebold samostojna občina. Ocenil je, da kraj nima le bogate industrijske tradicije in razvitega delavskega zaledja, temveč tudi naravne danosti za razvoj turizma, ki so bile- izkoriščene že pred vojno. Kot župan se je lotil izgradnje vodovoda in tako je bil Prebold prvi večji kraj v občini, ki je imel lastno vodovodno omrežje. Zavedal se je, da uspehov ni moč doseči osamljen. Imel je izredno sposobnost organiziranja in povezovanja vseh razpoložljivih sil v kraju in to- varni. Znal je združiti ves kraj v eno samo ustvarjalno družino. Stari Preboldčani se radi spominjajo številnih družabnih prireditev, ki jih je prirejal v graščinskih dvoranah za zbiranje denarja v kraju. Pri tem mu ni bilo žal ne časa ne lastnih sredstev, saj se je za kraj razdajal več, kot kdorkoli drug. Svoje ustvarjalne sile je zapustil kraju in tovarni. Zal je moral okusiti tudi grenak priokus spoznanja propada težko priborjenih uspehov. Kot predsednik turističnega društva je povezal turistično ponudbo kraja z vso takratno gostinsko ponudbo, pomanjkanje nočitvenih zmogljivosti pa je zapolnil z zasebnimi sobami. Ker v takratni družbeni klimi zasebna pobuda ni bila zaželena, se je cvetoča dejavnost v Preboldu razbila in nazadovanje je bilo hitro. Med tovarno in krajem ni bilo več sožitja. Razočarano je spoznal, da je minil čas zanesenjakov, ki niso varčevali s svojimi močmi za skupno dobro kraja. Ko je leta 1969 odšel v pokoj, je bilo njegovo zdravje že močno načeto. S Tomažem Potočnikom je Prebold izgubil moža, ustvarjalca razvoja kraja in človeka, ki je znal iz malega narediti veliko. Kot takšen ostaja v spominu krajanov. Njegovo delo pa dokazujejo številni objekti, zgrajeni v času njegovega družbenopolitičnega dela. Žal danes večina teh objektov propada, saj Turistično društvo po njegovem odhodu ni več zaživelo v razmahu, kot ga je imelo v času njegovega predsednikovanja. Aktivistov, kot je bil Tomo, ni več. Ni več ljudi, ki bi se razdajali za skupno dobro. Njegov odhod žal preveč ostro odčitava konec nekega obdobja, ki se sicer ne more vrniti, nimamo pa moči, da bi na izkušnjah teh časov lahko začeli znova. Valter Zupanc Gostje med griškimi šolarji ISrečanje z umetniki Na osnovni šoli Griže se te dni vrstijo številne prireditve v počastitev 150-letnice šole. Med drugim so pripravili tudi kulturni dan, na katerega so povabili Radovana Gobca, Rudija Španzla, Nikolaja Ježa, Francija Rizmala in Marjana Hlasteca, umetniki, ki so živeli in ustvarjali v Grižah. Kulturni dan in zaključno prireditev pa je vodila Alenka Domjan. Soseska Poreber v Žalcu je lepo urejena, krajanom je turistično društvo podelilo priznanja za urejeno okolje. Okolica osnovne šole Griže je muzej etnografskih znamenitosti kraja. K dobri ponudbi sodi tudi urejenost izložb. V Agrinini Blagovnici vzorno skrbijo tudi za to. Ne škropiti v cvet in v jutranjih urah! Kljub temu da večina sadjarjev, kmetovalcev in vrtičkarjev dosledno uporablja škropiva za uničevanje škodljivcev, ne bo odveč, da tiste, ki tega le še ne vedo, opozorimo, da sadnega drevja, kmetijskih kultur in hmeljskih nasadov ni priporočljivo škropiti v cvet, kot tudi ne v jutranjih urah, ko je nalet čebel na pašo največji. Če namreč škropite v tem času, zastrupljate s tem tudi čebele, ki vam oprašujejo sadno drevje in kmetijske kulture. Zavedajte se namreč, da brez čebel ni plodov in ne semen. Sicer pa to strogo prepoveduje tudi Uradni list SRS 23/77. Občinska čebelarska zveza Čebelarstvo — Čebele, krilati farmacevti Med za vsakdanje zdravje Čebela, krilati farmacevt, nam omogoča, da lahko zdravimo vse bolezni. Je človekov najzvestejši prijatelj (Mor, 1909). Ohranjeni in najdeni spomeniki iz stare kulturne kamene dobe v bližini Valensi-je v Španiji govore, kako se je človek z jemanjem medu iz čebeljega gnezda sladil in zdravil. Stari Egipčani so poznali selitev čebel iz dolnjega v gornji Egipt na medonosne cvetlice, ker so tu cvetele šest tednov prej, in se vračali z velikimi količinami medu za hrano in zdravljenje. Starogrški zgodovinar Herod opisuje vzhodno evropsko ravnino, ki je trgovala z medom in voskom. Narava nam je dala z medom enega najdražjih in cenjenih darov, katerega vrednost dandanašnji še premalo poznamo ali mu ne posvečamo dovolj pozornosti. Ze veliki filozof Aristotel je med imenoval sonce čebelarstva, ki zelo dobro deluje na človeški organizem. Največji reformator stare medicine Hipokrat je v stari Grčiji uporabljal med za razna zdravljenja. V mračnem srednjem veku tudi niso popolnoma pozabili na klasično zdravljenje z njim. Aleksander Tralijski (525—605) se je poslužil Hipokratovega principa zdravljenja »contraria contrarius« (zdraviti nasprotno z nasprotnim) za čiš- čenje ran, dihalnih organov, jeter in ledvic. Stara ruska rokopisna medicinska knjiga iz 17. stol. opisuje različne vrste medu, ki različno delujejo na bolezni, in prav te stare knjige so se posluževali sovjetski zdravniki v II. svetovni vojni pri zdravljenju ob pomanjkanju zdravil. Nemci so bili presenečeni nad njihovimi uspehi zdravljenja pri zajetju ruskih vojakov. Čeprav so imeli na razpolago vsa sodobna zdravila, niso bili tako uspešni kot oni, pravi prof. Jojriš (1968), Čebele so krilati farmacevti, njihov med je hrana, poslastica in zdravilo. V zadnjih 20-letih je medicinska znanost ponovno odkrila pomembnost naravnih čebeljih pridelkov. Dr. med. Yves Dona-dieu (1980) navaja v svojih štirih knjižicah uspehe s posameznimi čebeljimi pridelki na zdravje ljudi, ki so jih dlje časa preizkušali na kliničnem centru v Parizu. In iz česa se sestoji? Iz ogljikovih hidratov, sadnega in grozdnega sladkorja ter ostalih sladkorjev, proteidov, organskih kislin, mineralnih snovi, vitaminov B, do B» in encimov. Med uspešno učinkuje tudi ob hkratni uporabi zdravil. Bolniki, ki so ob zdravilih uživali še med, cvetni prah, propolis ali matični mleček, se niso več vra- čali na kliniko za isto boleznijo, medtem ko so se ostali vračali po določenem času zaradi iste bolezni. Dognali so, da čebelji pridelki ne puščajo nobenih reakcij, zelo dobro pa vplivajo tudi na zdravljenje alkoholikov. Redno uživanje medu blagodejno vpliva na krvni obtok, na srce in preprečuje srčni infarkt, odpravlja nespečnost, deluje nroti zastrupitvi itd. Dr. med. Yves Donadieu pravi, da je treba za zdravo življenje poleg medu uživati še ostale čebelje pridelke, in sicer najmanj dvakrat letno vsak dan po tri mesece skupaj, t. j. jeseni in spomladi, da z njimi odstranimo iz telesa razne strupene snovi, ki se v telesu naberejo preko leta, in da se nam v tem času ni bati kakšne neozdravljive bolezni. Mnogi sodijo, da je med, ki se strdi, navadni sladkor, pa to ne drži, saj je strjevanje medu odvisno od razmerja sadnega in grozdnega sladkorja in ne saha-roze. Strjen med je ravno tako zdrav, naraven, neoporečen z vsemi zdravilnimi Jastnostmi, zato ga nikar pregrevati. Med naj ima torej stalno, dostojno mesto v družini, njegovo redno uživanje pa naj bo vir vašega naravnega zdravja. A. Rozman Gledališka dogajanja Matiček za desert V zadnji številki Savinjskega občana ste lahko prebrali skopo vest o uvrstitvi dveh skupin naše občine na področno srečanje: gledališča Žarek iz Žalca in gledališke skupine DPD Svobode Polzela. Ker je bilo srečanje za obe skupini, še posebej pa za žalsko, izredno uspešno, je prav, da izveste o njem nekaj več. Polzelska skupina se je z delom P. Ustinova KOMAJ DO SREDNJIH VEJ, v režiji Jake Jeršiča, predstavila zreškemu občinstvu. V primerjavi s premierno predstavo, je bila le-ta, tudi po besedah strokovnega sodelavca PZ GS Celje Štefana Volfa, boljša. Razumljivo je, da je premiera veliko bolj zadržana od nadaljnjih predstav, da je na njej veliko več treme in togosti pri igralcih. Občinstvo, bili so predvsem srednješolci, je bilo navdušeno in je igro lepo sprejemalo. Tudi vsebina predstave govori o zadevah, ki so mladim blizu in aktualna sporočilnost Ustinove predloge je tudi za starejšega gledalca prava poslastica. Po predstavi je selektor Republiškega združenja gledaliških skupin na skupnem pogovoru nanizal nekaj svojih opažanj, kakšne posebne analize o dogodku pa ni podal. Po končanem pogovoru smo se preselili v dvorano Kulturnega doma Slov. Konjice, kjer so nastopili člani Gledališča Žarek Žalec z Linhartovim MATIČKOM. To pot so pred skoraj polno dvorano odigrali enaindvajseto predstavo. Igra je potekala v homogenem podajanju igre, besedila in posa- meznih prizorov. Igralci so začutili vez, ki se je spletala med njimi na odru in občinstvom, kar je slehernemu omogočalo dodajati kančke lastne duhovitosti, pa vendar v mejah preciziranega občutka za dogovorjeni koncept. Na skupnem pogovoru je republiški selektor imenoval to predstavo »desert". Sicer tudi tu ni podal dramaturške ali druge pričakovane analize, vendar pa je izpostavil očitno opaznost trde in profesionalne režiserjeve roke, izenačenost podajanja med ljubitelji in poklicnim igralcem, kolektivnost in sproščenost igre ter angažiranost predstave od začetka do konca. K vsemu je velik šarm dodajalo skoraj dosledno podajanje besedila v gorenjskem narečju. Rer je, da so oboji pričakovali izčrp-nejšo oceno, ki bi jo koristno uporabili pri nadaljnjem delu. Vendar so menda zares minili časi, ko se nam ni nikamor mudilo in smo lahko od strokovnih sodelavcev na najvišji ravni izvedeli veliko več. So tudi več znali? Si upali? — Republiški selektor bo svojo zadnjo besedo rekel na izbirnem sestanku IO združenja gledaliških skupin Slovenije v Ljubljani prihodnji mesec. In kdo ve? Morda bo kdo iz naše občine zaigral tudi na odru Kulturnega doma Grosuplje, kjer bo zaključno srečanje GS. Do takrat držimo pesti, sicer pa veljajo iskrene čestitke vsem ustvarjalcem obeh predstav, ki sta nas v tej sezoni zastopali, za nas, zadovoljivi visoki ravni. J. O. Vest je kakor odmev .. .lahko bežiš pred njo, se braniš, a odmev je vedno zadnji .. . Za gledališko predlogo Marjana Marinca ODMEV JE VEDNO ZADNJI so se igralci v Veliki Pirešici odločili z namenom, da opozorijo na napake, ki se vse pogosteje kot senca plazijo med ljudmi: v njih je vedno manj odmevnosti, pogojene z vestjo, postajajo vse manj emotivni in nesprejemljivi za zunanji svet... Še bolj, kot je to očitno v predstavi, se vsak po svoie, že skorai pretirano, peha za nečem, kar človekovo dušo vse bolj siromaši — denar, ugled, položaj, za vsako ceno, tudi za ceno lastnih otrok, družine, prijateljev. Besedilo ponuja veliko izraznih možnosti in odkrit pristop k današnjemu problemu. Predstavo pripravljajo za praznik občine Žalec, premiera pa bo v nedeljo, 2. julija, v Veliki Pirešici oz. Galiciji. Predstavo režira Jožica Ocvirk. DRAMSKA SKUPINA IZ VELIKE PIREŠICE se redno zbira na vajah, ki potekajo v prijetnem vzdušju Foto: T. Tavčar Morda vas zanima Ker v Delegatu v dveh letih ni bilo prostora za celovito obveščanje o delu in problematiki Občinske matične knjižnice in ker približno vem, kako poteka v delegatski bazi priprava na skupščino, smo se odločili, da skušamo vam, ki vas delo Občinske matične knjižnice — edine poklicne kulturne ustanove v občini — zanima, nanizati nekaj informacij. Morda je naše razmišljanje naivno, vendar sodimo, da vas je takšnih kar nekaj, zdi pa se mi tudi prav, da veste, kam »gre vaš denar«. Torej je ta skromen zapis naša obveza, sprejmite pa ga tudi kot pohvalo. Tudi mi smo primerjali uresničitev nalog s planom in tako strnili primerjavo v nekaj dejstev: — planirali smo 30 % —■ ni letni nakup knjižničnega gradiva, dosegli pa smo ga le 23 %, — nabavili smo 1768 knjig, od teh za krajevne knjižnice 792, — v dar smo prejeli 381 knjig; med najpomembnejšimi darovalci so bili Elza Golob, Milan Vogrinc, Slavka Fraueneder in Anka Krčmar, — za knjižno gradivo smo dali več kot štiri stare milijarde in pol, od tega je levji delež prispevala Republiška kulturna skupnost, — 1602 bralca (v minulem letu se je v primerjavi s celotnim prejšnjim številom bralcev število dvignilo za 30 %) sta si izposodila 34045 knjig. Tega smo zelo veseli, in morda še tega, da je med bralci vse več upokojencev. — Knjižnica je od oktobra odprta 51 ur tedensko. V primerjavi s prejšnjimi 19 urami pomeni veliko obremenitev za kolektiv, saj je kadrovska zasedba glede na izračunane standarde le 50 %-na. Posebne težave nastopijo ob bolezni, pa še ženski kolektiv smo in skrb za otroke (tudi bolezni otrok) je-še vedno predvsem v domeni žensk. Vendar se trudimo, da naši problemi ne bi vplivali na vas, ki radi prihajate k nam. Razveselimo se vsakega bralca in mu skušamo ustreči. Tako je tudi v krajevnih knjižnicah in izposojevališčih. V njih delajo predani ljudje, ki se prav tako trudijo, da bi si knjiga utrla pot v vsak dom. Pridimo jim naproti in si s knjigo poiščimo prijateljico. Z literarnimi in debatnimi večeri smo doživeli lepe uspehe. Povedati moramo, da brez pokroviteljstva delovnih organizacij tega ne bi mogli. Iskreno se jim zahvaljujemo za zaupanje in materialno pomoč. Minulo leto smo zastavljen program uresničili z MIK-om, Hmezadom, Aerom, Mladinsko knjigo Žalec in Juteksom, Krajevno skupnostjo Žalec, OK ZSMS in skupščino občine Žalec. Dobro pa smo sodelovali s šolami, vrtcem, po strokovni plati pa s Knjižnico Edvarda Kardelja v Celju. Vsem, ki ste kakorkoli prispevali k razvoju in ugledu knjižnice, se naš kolektiv toplo zahvaljuje. a- k. Drago Cehner Za vedno je morala omahniti njegova dirigentska roka, utihniti njegov smeh in zamreti pesem, ki jo je z ljubeznijo podarjal številnim ljubiteljem te najčudovitejše kulturne zvrsti. Zopet je usoda opravila kruto nalogo neizprosne bolezni, ki je pretrgala bogato ustvarjalno pot družbenopolitičnega delavca, uglednega kulturnika in cenjenega zborovodjo. Glasba ga je verjetno vodila od dne, ko se ji je zapisal kot učitelj, predal pa se ji je tudi zasebno, z njo preživljal razočaranja in velike uspehe. S soprogo Tanjo sta bila pojem med ljubitelji lepe slovenske pesmi v naši občini. Drago je vzgajal rod mladih pevcev na osnovni šoli Vransko, kasneje pa je vse svoje znanje in čas podaril pevcem mešanega pevskega zbora z Gomil-skega. Z njimi ga je pot vodila po občinskih in medobčinskih revijah, po koncertih v Sloveniji in Jugoslaviji. Vedno je bil med ljudmi, njegovi predlogi in stališča so bili jasni, bil je neizprosen zagovornik kakovosti, zato je tudi uspešno opravljal naloge predsednika odbora za vokalno glasbo in člana IO pri ZKO Žalec. Bil je uspešen sekretar OZ DPM Žalec, najbolj pa je bil vesel, ko je pri Izletniku Celje postal_ vodja Turistične agencije Žalec. Tu je končno želel izkoristiti svoje resnično izredne organizacijske sposobnosti. A žal je ravno takrat tudi že usoda imela svoje načrte. Dragu se je vedno mudilo, kot bi slutil, da nima na voljo veliko časa. Prekratko je bilo njegovo življenje, a s svojim delom, za katerega ni nikdar terjal hvaležnosti ali priklanjanja, je med nami zapustil neizbrisen spomin. Leto in pol smo verjeli, da bo njegov optimizem nadvladal zlo. Zato le težko dojemamo resnico. Iskali bomo novega, ustvarjalnega, zanesljivega in tako sposobnega kulturnika, a človeka, kot je bil Drago Cehner, zagotovo ne bomo našli nikoli več. Jožica Ocvirk Srečanje Bilo je . . . ... REVIJA PEVSKIH ZBOROV OSNOVNIH ŠOL OBČINE ŽALEC je bila v soboto, 15. aprila, ob 17. uri v osnovni šoli v Grižah in v nedeljo, 16. aprila, ob 16. uri v osnovni šoli na Vranskem. Udeležba je bila letos skromnej- ... SAMOSTOJNI . KONCERT je izvajal tudi Moški PZ Svobode Prebold v nedeljo, 16! aprila ob 11.30 v cerkvi v Mariji Reki in 23. aprila ob 17. uri v cerkvi v Preboldu. Zbor slavi letos 70-letnico dela, zato oba koncerta sodita v splet praznovanja. Slišali smo ljubezenske, ljudske in umetne, pesmi o delu, vinu in zabavi, predstavili pa so tudi nekaj tistih, s katerimi so na svoji dolgi od 15,—18. ure, razen sobote popoldne in nedelje .. . . . . V petek, 21. aprila, ob 20. uri so v Domu II. slov. tabora Žalec izvajali KONCERT člani Mladinskega pihalnega orkestra KUD Svobode Žalec in Glasbene šole Žalec. Program skladb je bil obširen (slišali smo 10 novih), kot solisti pa so se predstavili: Matjaž Lorenzi — klarinet, Aljoša Gramc — trobenta, Miran Strnad — tu- 30-letnico petja je MOPZ Braslovče proslavil s samostojnim koncertom Foto: T. Tavčar ša, saj je v vsakem kraju nastopilo le po šest zborov, katerim se ni pridružil noben zbor iz podružničnih šol, kot je bilo pričakovati. Strokovno mnenje je bilo letos zaupano Sonji Kasesnik, članici področnega združenja pevskih zborov. Več o reviji bomo pisali v prihodnji številki.. . ...KONCERT je ob 30-le-tnici dela izvajal Moški PZ iz Braslovč v nedeljo, 16. aprila, ob 20. uri v dvorani ZD Braslovče. Vzorno izbran program pesmi je poslušalce navdušil, največja nagrada ob tem jubileju pa je zagotovo tudi visoka strokovna ocena, ki jo je zbor letos zaslužil pod strokovnim vodstvom svojega zborovodje Marka Slokarja . . . poti največkrat uspeli. Koncert je potekal v treh delih, med posameznimi odmori pa so nastopili učenci glasbene šole iz Žalca. Zboru je dirigiral Drago Kumer, instrumentalno ‘spremljavo je izvajal Jože Škorjanc, povezovalka je bila Jožica Ocvirk . . . . .. V petek, 21. aprila, ob 18. uri je bila v Savinovem salonu v Žalcu OTVORITEV RAZSTAVE LIKOVNIH DEL znanega akademskega slikarja KARLA PEČKA iz Sl. Gradca. Umetniško besedo je imela um. zg. Marlen Premšak iz Celja, program je izvajal kvintet LASTOVKA s Polzele. Razstava bo odprta do 29. aprila, ogledate si jo lahko vsak dan od 9,—11. in ba, Andrej Novinšek — saksofon, Otmar Senegačnik — pozavna. Pihalni orkester je igral pod vodstvom dirigenta Staneta Podbregarja. Pokrovitelj koncerta je bila Ljubljanska banka Celje, omogočila pa ga je tudi IGM Gradnja Žalec .. . ... V nedeljo, 23. aprila, ob 16. uri je gledališka skupina KULTURNEGA DRUŠTVA GOMIL-SKO zaigrala komedijo PODLAGA ZAKONSKE SREČE. Predstava je bila v okviru praznovanja krajevnega praznika. Režiral je Tone Kozmelj, igrali pa so Cvetka Štefančič, Anton Laznik, Slavko Bukovec, Darja Košenina, Lucija Blatnik, šepetalka je bila Anja Te-kavc ... JoCk Pesem nas druži Ta napis je dva dni, v soboto, 8., in nedeljo, 9. aprila, krasil dvorano na Polzeli in Andražu, kjer je potekala letošnja izbirna občinska revija pevskih zborov občine Žalec, kar pomeni, da je strokovna ocena odločala o nadaljnjem sodelovanju na medobčinskem srečanju. Že običaj je, da se v prvih spomladanskih dneh zbero pevci naše doline in zapojo na tej največji zborovski manifestaciji, obenem pa s tem napravijo obračun dela, truda, veselja pa včasih tudi jeze. Na revijo so se vsi skrbno pripravljali, kar je bilo iz njihovih nastopov tudi opazno. Seveda pa so eni bolj, drugi manj uspešni: vsi pa so skupaj zato, ker jih druži želja po prijateljstvu, ki se z leti le še utrjuje. Na POLZEkl so peli: mešani PZ Polzela, dirigent Marko Slokar, moški PZ DU Griže, dirigent Leopold Kuder, dekliški PZ Vinska gora, dirigent Rozika Jezernik, moški PZ Gotovlje, dirigent Mojca Florjančič, mešani PZ Ponikva, dirigent Alojzija Tominšek, moški PZ Vinska gora, dirigent Maja Glavnik-Hriberšek, dekliški PZ Gomilsko, dirigent Mojca Dobnik, Moški PZ Golding, dirigent Jože Škorjanc, moški PZ Braslovče, dirigent Marko Slokar, mešani PZ Gomilsko, Mateja Žnidar, moški PZ Prebold, dirigent Drago Kumer, ženski PZ Griže, dirigent Milan Lesjak, Breda Veber, moški PZ Polzela, dirigent Mija Novak. Čeprav je bilo na začetku pričakovati več obiskovalcev, se je dvorana kmalu napolnila s pevci, ki so svoj nastop že opravili in so v nadaljevanju prisluhnili svojim kolegom. Prav posebno je bilo slovesno pred nastopom moškega PZ iz Gotovelj, ki je prav ta dan slavil 95-letnico dela. Nagovoril jih je predsednik ZKO Žalec Jože Jančič in jim izročil šopek. Zanesljivo pa sta imela največ dela oba gosta in strokovnjaka s Področnega združenja pevskih zborov Celje prof. Vid Marčen in prof. Marjan Lebič. Po prireditvi sta po strokovni oceni, mnenje iz katerega povzemamo, povedala, da so za medobčinsko srečanje izbrani naslednji zbori: moški PZ Braslovče, Polzela, Prebold, mešani Gomilsko in ženski Griže. Moški PZ Golding Prebold še na srečanje ne more uvrstiti zaradi premajhnega števila pevcev, dekleta z Gomilskega pa so dobila vstopnico za republiško tekmovanje mladinskih PZ v Zagorju. V ANDRAŽU so peli: mešani PZ Andraž, dirigent Marko Slokar, moški oktet GD Prekopa, umetn. vodja Zvone Smerke, moški PZ Petrovče, dirigent Ivan Gostečnik, kvintet Ajda Dravograd, oktet Šentjanški fantje, Vinska gora, umetn. vodja Maja Glavnik-Hriberšek, Savinjski oktet Žalec, umetn. vodja Milan Lesjak. Strokovnega ocenjevanja ni bilo, a vsi sodelujoči so upravičili pričakovanja ostalih ljubiteljev in poznavalcev lepe pesmi. Obeh koncertov so se udeležili ugledni kulturni in politični delavci naše občine. Prireditelj in oba organizatorja so se potrudili za nemoten in vzoren potek prireditev, ki ju je povezovala Jožica Ocvirk. Vsi nastopajoči so bili zadovoljni, prelepo pa je bilo na zaključkih, ko so vsi skupaj prepevali naše najlepše ljudske pesmi. In še zanimivost: v obeh dneh se je med 60 pesmimi le ena dvakrat ponovila. Torej, Slovenci svojih pesmi zlepa ne moremo prepeti, imamo pa tudi toliko pevcev, da zlepa ne bomo nehali peti. J. Ocvirk mladih literatov Izvedbo srečanja mladih literatov, ki je bilo 6. aprila na osnovni šoli v tru, so letos poleg Zveze kulturnih organizacij Žalec, njenega odbora za šolska kulturna društva, podprli tudi na Občinski kulturni skupnosti Žalec, saj je odbor za tisk in založništvo sofinanciral izdajo glasila Beseda mladih. V njem so bili zbrani najboljši literarni prispevki učencev — literatov — osnovnih šol naše občine, ki se že poskušajo dokazati ali v prozi ali v poeziji. Svoje izdelke so poslali v pregled in izbor posebni komisiji na ZKO. Mladi so pisali o različnih temah: svojih in družbenih problemih, opisovali so naravo, se spominjali dogodkov, se z bogato fantazijo poigravali v sodobnih pravljicah, se razpisali o svojih najljubših živalskih prijateljih, nekateri so hrabro zapisovali svoja poetična občutja in iskali pravih rim. Letošnje srečanje je bilo že dvanajsto in vsako leto ga pripravijo na drugi šoli. Udeležba je bila zelo razveseljiva, saj so se poleg dobitnikov nagrad in pohval udeležili tudi mentorji šolskih kulturnih društev, ravnatelji šol in vodstvo VIO, predstavnik ZKO, gost mladih literatov pa je bila Anka Krčmar, s katero so se mladi prisrčno pogovarjali. j Ocvirk Mladi glasbeniki na skupnih pripravah v Poreču Tekst in foto: L. Korber Ra WT àm a Priprave na koncert Žalski mladinski pihalni orkester se je v teh dneh mudil na skupnih pripravah za svoj vsakoletni koncert v žalskem kulturnem domu. Takšna oblika izpopolnjevanja je za takšen orkester še posebno pomembna, saj jedro orkestra predstavljajo dijaki in študentje, ki nimajo možnosti obiskovati rednih vaj in le tako lahko pridobijo manjkajoče znanje in izpopolnijo uigranost orkestra. Posebno zanimiva je novost postavitve elektronskih inštrumentov v sestav, kar daje prenovljeni zasedbi svežino tonov, ki so za poslušalčevo uho prijetnejši odtonov od klasičnih zasedb pihalnih orkestrov. Mladost in svežina tega ansambla je tudi tokrat privabila množico stalnih in novih poslušalcev. ki jim je ta zvrst glasbe pri srcu. Na Polzeli so se pomerili matematiki Občinskega tekmovanja matematikov šestih, sedmih in osmih razredov osnovnih šol žalske občine se je udeležilo 60 tekmovalcev iz šestih šol. Kljub temu da so bile naloge zelo težke, so podelili skupaj 18 Vegovih priznanj. Vrstni red 6. razred: 1. Albin Kveder (OŠ Griže), 2. Mojca Čerič (OŠ Petrovče), 3. Sergej Čremož-nik (OŠ Žalec); 7. razred: 1. Dani Jesenek (OŠ Vransko), 2. Andreja Švab (OŠ Polzela), 3. Matjaž Goličnik (OŠ Polzela); 8. razred: 1. Uroš Milher (OŠ Polzela), 2. Arnej Galjot (OŠ Braslovče), 2. Goran Švar (OŠ Polzela), 4. Sebastjan Rednak (OŠ Polzela) itd. Na republiško tekmovanje bosta odšla Dani Jesenko in Uroš Milher. Da so tekmovanje lahko izpeljali, sta jih materialno podprli Tovarna nogavic Polzela in Raziskovalna, skupnost Žalec. Na sliki: Med reševanjem nalog 8. razreda. Tekst in foto: T. TAVČAR Ob občasno deževnem in neprijetnem dnevu je potekalo na avtopoligonu ZŠAM Žalec v Ločici pri Polzeli 21. Občinsko tekmovanje »Kaj veš o prometu?«, ki ga vsako leto organizira svet za preventivo in vzgojo. Sodelovalo je vseh devet osnovnih šol žalske občine z dvema skupinama. Ekipe so sestavljali po 4 tekmovalci, in sicer: mlajši pionirji iz petih in šestih razredov, ter starejši pionirji iz 7. in 8. razredov. Vsakih po 36 tekmovalcev. Ocenjevala se je spretnostna vožnja, vožnja po poligonu za ocenjevalno vožnjo in testiranje. Vsaka pa je bila ocenjena z 250 točkami. Najboljši med posamezniki so bili pri mlajših pionirjih, 1. Marko Safran, OŠ Petrovče, 710 točk, 2. Peter Vek, OŠ Braslovče, 690 točk, 3, Mitja Jankovič, OŠ Petrovče, 670 točk. Starejši pionirji: 1. Matija Tra-tenšek, OŠ Braslovče, 750 točk, 2. Sergej Tajnšek, OŠ Braslovče, 728 točk, 3. Simon Trnovšek, OŠ Šempeter, 710 točk. Vsi posamezniki so prejeli priznanja in kolajne. Matija Tratenšek, ki je bil med vsemi najboljši in edini brez napak, bo zastopal našo občino 22. 4. t. I. v Mariboru na republiškem tekmovanju, dan kasneje pa bo zvezno tekmovanje. Letos bi mo- Med spretnostno vožnjo na avtopoligonu ZŠAM Žalec v Ločici pri Polzeli. Foto: TONE TAVČAR glo biti republiško tekmovanje sicer v Žalcu, ker pa je zvezno v Mariboru, smo vse prepustili njim. Ekipno pa so zmagali: pri mlajših pionirjih: 1. OŠ Braslovče z 2020 točk, 2. OŠ Petrovče — 1945 točk in 3. OŠ Šempeter — 1910 točk. Pri starejših pionirjih pa je bila prva OŠ Braslovče — 2176 točk, druga OŠ Šempeter — 2018 točk in tretja OŠ Prebold — 1983 točk. Vse ekipe so prejele poleg priznanj tudi praktične nagrade od PONY koles do raznega orodja. Vseh 15 od 36 starejših pionirjev, ki so opravili preizkus znanja iz cestno-prometnih predpisov, bo dobilo potrdila za vožnjo s kolesom z motorjem, če so že, ali bodo stari 14 let v tem šolskem letu. Vsem zmagovalcem iskrene čestitke. Jernej K. Braslovčani že tretjič prvi Kviz o turizmu Turistični podmladki na osnovnih šolah so organizirani prav tako kot turistična društva. Na področju Celjske turistične zveze bdi nad njimi mentor profesor France Sirk, ki je povedal, da deluje že 28 podmladkov za turistično vzgojo. V letošnji delovni program pa so med drugim zapisali tudi turistični kviz, ki so ga minulo soboto pripravili na osnovni šoli v Šempetru. Nastopile so tri ekipe, največ znanja in nekaj sreče pa so imeli člani turističnega podmladka iz Šempetra, ki so osvojili prvo mesto, drugi so bili Polzelani in tretji Laščani. Na sliki: Vse tri ekipe so se takole postavile pred objektiv. T. TAVČAR Povsod sloyesno Od 7. do 13. aprila je v naši občini potovala kurirčkova torbica. Mladi iz OŠ Prebold so jo od svojih vrstnikov iz OŠ Dol pri Hrastniku sprejeli na Vrheh pri domu revirskih in savinjskih borcev. Predaje kurirčkove torbice so se udeležili predstavniki DPM obeh občin, borci in drugi. Zbranim je spregovoril v imenu DPM žalske občine Franci Ježovnik, ki je govoril o pomenu ohranjanja tradicij NOB, med katerimi je tudi potovanje kurirčkove pošte po skrivnih poteh. Mladi iz obeh občin so pripravili tudi krajši kulturni program. venček za najmlajše Učenci podružnične šole v Andražu so svojim staršem pokazali, kaj vse so se naučili v začetnem plesnem tečaju. Zaplesali so račke, angleški valček, polko in disco ples, najprej sami, potem pa so se zavrteli še s svojimi starši. Ob belo pogrnjenih mizah s pomladnimi šopki so postregli s kavo .in drobnim pecivom. Prijetno doživetje. Plesni tečaj, ki ga je vodila tov. Nanika Cvikl, je tako v celoti izpolnil svoj na-men- Marinka Marovt Kurirčkova torbica je pot nadaljevala do Prebolda, Tabora, Vranskega, Gomilskega, Braslovč, Polzele, Šempetra, Gotovelj, Ponikve, Vinske gore, Galicije, Velike Pirešice, Žalca, Griž, Liboj in Petrovč, kjer so jo pionirji in pionirke te šole predali 13. aprila svojim vrstnikom celjske občine pri Joštovem mlinu. Nosilci kurirčkove torbice pa so povedali: Delovno za kulturni dan Učenci 6., 7. in 8. razredov osnovne šole Bratov Juhart iz Šempetra so pripravili kulturni dan pod naslovom -Izrabi dan delovno-. Učenci teh razredov so pri enajstih obrtnikih v tej krajevni skupnosti preživeli delovno dopoldne. Tako so učenci spoznavali različne dejavnosti in se tudi sami spoprijeli z njimi Nastala je cela vrsta izdelkov, ki so jih s pomočjo mentorjev izdelali učenci sami in nato pripravili zanimivo razstavo. Marsikomu bo ta izkušnja pomagala pri izbiri poklica. Poleg dela pri enajstih obrtnikih so na šoli delale še štiri skupine učencev, in sicer: tehniki, likovniki, mladi novinarji in foto krožek. Delo posameznih skupin je bilo zanimivo. Na sliki : oznavanjem pekarskega poklica v pekami Fijavž. Tekst in foto: T. TAVČAR Primož Skok: »Vesel sem, da sem med prvimi nosilci kurirčkove torbice v naši občini. Pot ni bila preveč dolga, bila pa je zahte- Marjetka Čakš: »Nositi kurirčkovo torbico je čast. Današnji dan mi bo ostal v spominu.« Simon Gajšek : »Prvič sem imel priložnost nositi kurirčkovo torbico. Vreme je bilo lepo, pot pa ni bila prehuda.« Besedilo in slike: TONE TAVČAR Predlog aktivnosti v maju Celomesečne dejavnosti — Razstave slik osnovnošolcev na temo: Moji prijatelji, spomini na obiske v drugih krajih Jugoslavije, Ko sem se najbolj smejal... — Klub OZN: Kako vidite svet danes? Kaj pričakujete od sveta jutri? Kaj sporočate svojim voditeljem? — Večeri pravljic, zgodb, povesti v Občinski matični knjižnici, v vrtcih in nekaterih šolah. — Ostale dejavnosti (taborniki — mnogoboj, nogomet, nočna orientacija: kulturni maraton (Občinska matična knjižnica); srečanje z mladini iz Bačke Palanke (konec maja). Dnevne dejavnosti (25., 26., 27. maj) — Večer s priznano osebo v organizaciji kakšne OO ZSMS ali v Občinski matični knjižnici. Predlogi: D. Dušan Plut (ekologija), Predavanje o AIDS-u, Ivan Oman (gospodarska tema) in Slovenščina — moj jezik. — Okrogla miza na temo Mladi in njihova družbenopolitična mobilizacija (prodor mladinskega tiska) ; Glasnost republiškega mladinskega vodstva in prebujanje lokalnih ..; Splošna nezainteresiranost mladih za politiko; Nezaupanje, arogantnost, radikalnost, podvrženost stihijskemu prilagajanju tokovnemu gibanju: Odnos lokalnih struktur do mladinskih vodstev in mladih do političnih problemov v širšem in ožjem okolju ... — Slavnostna seja Občinske konference ZSMS Žalec Sobotne dejavnosti — ULICA PONUDBE ZA VSAKO RABO — bolšji sejem, ponudba Ivana Krambergerja, vključevanje v radijski program, predstavitev krožkov na šolah, razpis na turistični prospekt. — KONCERT OB DNEVU MLADOSTI V primeru lepega vremena na stadionu s prostim vstopom, ob slabem vremenu v dvorani Hmezad s simbolično vstopnino, ki bo trajal približno od 17. do 22. ure. Na njem se bodo predstavile predvsem domače skupine: Jumbo, Epidemie, Blues Correction, The Young ones, Strelnikoff in s presenečenjem večera. Podrobne informacije: OK ZSMS Žalec, telefon: 714-216 Zdravi za zdravje Ob dnevu zdravja so v Žalcu pripravili kviz s kulturnim programom, v katerem so se učenci osnovne šole Peter Šprajc-Jur in Ljube Mikuž predstavili v poznavanju skrbi za zdravo prehrano, ki je tudi pogoj za zdrave zobe. Tekmovanje je pripravila in vodila Irena Roš, o pomenu svetovnega dneva zdravja pa je govorila ravnateljica osnovne šole Peter Šprajc-Jur Breda Verstovšek. Marsikaj zanimivega je bilo slišati tudi na okrogli mizi, ki so se je udeležili delavci zdravstvenega doma, samoupravne interesne skupnosti za zdravstvo in predstavniki nekaterih celjskih stro- kovnih institucij. Slišati je bilo razveseljivo ugotovitev, da se je zdravje zob otrok precej izboljšalo, kar je predvsem rezultat prizadevnega preventivnega dela zdravstvenih delavcev. Zal pa so tudi primeri, ko se starši neodgovorno vedejo do zdravja otrokovih zob, saj otrok nočejo pripeljati k zobozdravniku, še zlasti specialistu. Otroci si, žal, ne morejo izbirati staršev in če ti niso pripravljeni sodelovati, so pač žrtve njihovi otroci, zato bo vzgoja in preventiva še naprej pomembna naloga pedagogov in zdravstvenih delavcev. jk Okrogla miza »Namen okrogle mize je predstaviti planinsko dejavnost in problematiko o planinstvu v žalski občini, ki bo (je bila) v sredo, 12. aprila, v uredništvu Savinjskega občana v Žalcu. Odgovorni urednik: Janez Kroflič, I. r.« Tako je zvenelo skromno vabilo na drugo okroglo mizo, za organizacijo katere smo se pred meseci odločili. O planinstvu, gorništvu, pohodništvu itd. bomo govorili, začenja se prava sezona obiskovanja čudovitih brsti naše narave. Žal v zadnjem času vse preveč poznamo »problematiko« domačih štirih betonskih sten, remalo pa tisto, kar je naše in jer živimo. Iz pogovora s sodelujočimi pri okrogli mizi o planinstvu v žalski občini smo poskušali izbrskati nekaj zanimivosti, že zdaj pa ponujamo vabilo: naša okrogla miza ni POPOLNA! Savinjski občan je vaš! To pa pomeni, da se javite in v naslednjih številkah predlagajte planinske poti, zanimivosti ob njih itd. Vse bomo objavili! Zdaj pa k stvari! Planinci so ljudje s pravim srcem, kot gasilci, upokojenci, člani društev invalidov in morda še kdo. So natančni, zvesti, točni, ljubijo red, ki ga je v naši naravi zal vse manj. Tako so prišli na okroglo mizo s polnimi glavami podatkov, polnimi beležkami in celo napisanimi gradivi. Stvar so vzeli resno! Ko bi jo še drugi! Nekaj »drobnih«, vendar dragocenih primerov. 10. 4. 89 je bila 1. seja izvršne-a odbora Planinskega društva rebold ob 20. uri v planinski sobi KS Prebold (je še kje krajevna skupnost, ki ima tudi planinsko sobo? Javite se, obiskali vas bomo!). Dnevni red je obsegal 16 točk, vendar je bila seja zaključena ob 21.30, ker jo je pač vodil stari maček za takšne stvari Adi Vidmajer. Če bi jo kdo drug, bi trajala najmanj teden dni in se to izven lastnega kraja! Brez Francija Ježovnika (tako kot brez Adija Vidmajerja) ne gre. Za okroglo mizo je pripravil zapis z drobnimi, vendar dragocenimi opozorili. Sicer pa smo ob »štirioglati zaviti gasilski mizi« med drugim poleg ostalega, kar smo že zapisali, izvedeli še naslednje. Lani je bilo v vseh planinskih društvih in sekcijah v žalski občini 3136 članov, od tega 1832 članov, 295 mladincev in 1009 pionirjev. Poleg društev in dela po šolah so najbolj aktivni v delovnih organizacijah Juteks, Ferralit, Keramični industriji Liboje, Gradnji, Garantu, pa v krajih Galicija, Andraž . . . Prva planinska sekcija v Žalcu je bila ustanovljena leta 1919. (Letos jubilej: 70 let! Ali bodo kaj praznovali?) Po vojni je iblo prvo planinsko društvo v žalski občini uradno ustanovljeno leta 1951 v Zabuko-vici! Imajo 995 članov, 53 mladincev, 575 pionirjev! V Sloveniji so na 13. mestu med 54 občinami, ki imajo planinska društva. V PD Za-bukovica je 9,04 odstotka vseh krajanov ali en odstotek več kot leta 1987! Najmlajše PD v žalski občini je v Šempetru, ki je petletnico praznovalo 14. apjila 1989! Poleg PD Šempeter so imeli jubilej na Polzeli, kjer so planinci »stari« 30 let! Sedem glavnih aktivnosti Tiste, ki niso člani planinskih društev ali sekcij, bo prav gotovo zanimalo, katere so glavne aktivnosti te organizacije. Glavnih je sedem, ostale tri »božje« zapovedi, seveda planinske, pa naj ostanejo skrivnost. Omenimo jih sedem obljubljenih: — izletništvo in pohodništvo, — vzgoja kadra za vodenje ljudi po gorah, hribih in tudi dolinah (saj z gore moraš priti v dolino, kajne?), — gojenje in ohranjanje tradi- ' PD Prebold ponuja program Predsednik PD Prebold Adi Vidmajer (kaj vse še ni bil!) je s sodelavci krajanom ponudil zanimiv program izletov, zahtevnejših pohodov in pohodov za zahtevnejše planince. Poglejmo si zanimivo ponudbo: Izleti: Trojane—Čemšeniška koča—Vrhe—Dom pod Reško planino—Prebold, Prebold—Goljava—Mrzlica, Prebold—Hom, Prebold—Dom pod Reško Planino in Prebold—Gozdnik in podobno. Škoda, da manjkajo zanimivosti ob teh poteh in koliko časa izleti trajajo. Zahtevnejši pohodi: Prebold—Žirovnica—Stol (2236 m), Prebold—Bohinj—Komna—Sedmera jezera (1683 m), Prebold—Korošica—Ojstrica (2349 m)—Klemenča— Logarska dolina in Prebold—Luče—Raduha (2062 m). Pohodi za izkušene planince: Prebold—Mojstrana—Aljažev dom—Kredarica—Triglav (2863 m), Prebold — Pokljuka — Vodnikova koča — Planika — Triglav, Prebold—Vršič—Špička—Jalovec (2643 m) in Prebold—Trenta—Pogačnikov dom—Razgor (2601 m). PD Prebold sprejema želje za te izlete do 10. maja na naslov PD Prebold — Adi Vidmajer. Še letošnja članarina: člani 10, mladinci 3 in pionirji 1000 din. Naš pripis: takšen program — morda dopolnjen — bi lahko pripravila vsa društva (sodelovali bi lahko tudi hortikulturci in turistični pa morda celo gostinski delavci) in celo v ciklostirani obliki vsako leto izdala. cij NOB (ob planinskih poteh je mnogo teh obeležij), — oskrbovanje postojank in planinskih poti, — orientacijska tekmovanja, — delo z mladimi, planinske šole in planinski tabori, — pripravljanje izletov. Kaj še letos? Poleg otvoritve doma na Bukovici, ki naj bi bila oktobra, po besedah Janeza Megliča pripravljajo 25. m^ja v Občinski matični knjižnici v Žalcu planinski večer, ki ga bo pripravil mladinski odsek. Ž7. aprila — na dan OF — pa bodo imeli tradicionalno srečanje na Bukovci. Adi Vidmajer: »Za 1. maj so na vseh naših planinskih postojan- končalo PD Vransko, letos pa bomo obnovili Zajčjo kočo, katere lastnik je PD Tabor. Vse v glavnem opravimo s prostovoljnim delom. Ustanovili smo tudi planinski klub v Loški šoli, ki ga pa, žal, ni več. Trenutno imamo planinsko šolo, ki jo vodi Matjaž Lesjak, obiskuje pa jo 22 pionirjev. Želimo se tudi udeležiti pionirskega tabora na Jezerskem.« Janez Meglič: »Člani planinskih društev veliko naredimo zastonj, vsaj 75 odstotkov vsega opravljenega dela je prostovoljnega. Mnogo stvari si ljudje sami plačujejo, da uživajo v naravi.« Zmago Soster: »Do nedelje, 16. aprila, smo markirali pot do Krvavice, Zajčje koče, Veterška, Cankarjeve tehnike, Marija Reke, vsega skupaj pa je za tri ure hoje. Kaj je planinstvo? Planinstvo, športna panoga ljubiteljev narave, zelo pomembna za rekreacijo organizma, zlasti pri mestnem prebivalstvu. Za razloček od alpinistov planinci ne uporabljajo pomožnih sredstev, da bi prišli do cilja. Planinstvo se je začelo razvijati že v 14. stoletju. Prvi znani človek, ki je šel v gore zaradi osebnega zadovoljstva, je bil Petrarka (leta 1337 se je dvignil na Mont Blancu, visok 1920 m). Najvišji vrh Mont Blanca, visok 4810 m, je bil prvič osvojen leta 1786. V začetku 19. stoletja so zahajali v gore znanstveniki in izumitelji. Valentin Vodnik, navdušen ljubitelj narave, je stopil na vrh Triglava (2863 m) že leta 1795! Pol stoletja kasneje je začel obiskovati srbske gore Josip Pančič, ki se je leta 1851 povzpel na Kopaonik. Planinske organizacije so začele nastajati v drugi polovici 19. stoletja. Prva je bila ustanovljena v Londonu 22. decembra 1857 (Alpine Club), zatem leta 1862 v Avstriji, leta 1863 v Švici, Italiji, na Poljskem in drugje. Pri nas je bilo leta 1874 ustanovljeno Hrvaško planinsko društvo v Zagrebu, leta 1893 Slovensko planinsko društvo v Ljubljani, leta 1961 Srbsko planinsko društvo v Beogradu. Zveza planinskih društev Jugoslavije je bila ustanovljena na Plitvicah 6. septembra 1925, Planinska zveza Jugoslavije pa v Beogradu 17. julija 1948. (Podatek: Mala splošna enciklopedija, stran 82-83, letnik 1976) kah tradicionalna srečanja in tako bo tudi letos. Sodelujejo člani vseh planinskih društev, pripravimo prireditve, kurimo kresove . . « Tudi Savinjska pot Preveč prostora bi porabili, da bi jo podrobno opisali, vendar je za to še vedno cas. Vseeno pa nekaj podatkov: Savinjska pot traja 54 ur normalne hoje, start je v Letušu, cilj pa na Gori Oljki, vmeša pa nekaj prelepih točk, vrednih ogleda. Na celotni trasi Savinjske poti je 28 kontrolnih točk (žigi). Čez žalsko občino vodi tudi del evropske peš poti (predvsem Dobrovlje tri do štiri ure), imeli pa so tudi od leta 1976 do 1985 trimč-kovo planinsko pot, ki je zdaj, žal, ni več. Jo je pa del zajete v Savinjski poti, obe — severna in južna — pa trajata po okoli šest ur zmerne hoje. Startni mesti: Marija Reka in Gora Oljka. Janez Meglič: »Vsem planinskim društvom priporočamo, da bi bile bolj odprte njihove postojanke ob sobotah in nedeljah ter praznikih, ko ljudje radi obiskujejo naravo, pa še čas imajo. Postojanke pa so lahko odprte tudi med tednom, seveda po predhodnem dogovoru. Lep primer je planinska postojanka v Marija Reki, kjer sta oskrbnika zakonca Ar-telj. Zanimiv je tudi dom borcev na Dobrovljah s trgovino, ki je odprt vsak dan. Podobno je s postojanko na Homu, ki je odprta tudi vsak dan, informacije pa je možno dobiti pri Franciju Ježov-niku, (tel. (063) 712-187). Zmago Soster, PD Tabor: »Lani smo obnovili inventar na planinski postojanki na Čreti, kar je S tem smo oplemenitili del trase Savinjske poti.« Adi Vidmajer: »Tudi mi smo v nedeljo, 16. aprila, na novo markirali planinske poti, ki vodijo proti Šmiglovi zidanici, doma pod Reško planino. Iz Prebolda vodijo do Reške planine tri poti, vse V delovni organizaciji Ferralit v Žalcu imajo planinsko sekcijo, ki jo vodi Bogomir Polavder. V marčevski številki internega glasila je med drugim zapisal: »Aprila smo organizirali izlet na Boč, kjer smo si ogledali veliko rožo veliko-. nočnico, podali se bomo tudi na Dobrovlje in zraven vključili ■ še »S« pot, hodili bomo po meji KS Liboje in seveda kresovali ob 1. maju. Maja bomo odšli ha Travnik in si ogledali partizansko bolnišnico »Celje«, nadaljevali po »S« poti in 'si ogledali narcisne poljane na Colici. Resno pa pripravljamo letošnje tabore mladih planincev, ki bodo predvidoma na Zg. Jezerskem.« ustrezno opremljene, Tako da se nihče ne more izgubiti. Izpeljali smo tudi akcijo tako imenovanih trojk za čiščenje okolja. Začeli smo z urejevanjem poti in ceste do koče na Zabukovici, uredili okolico koče, posadili cvetje. Zadnjo nedeljo aprila bodo Braslovčam čistili planinsko pot in obnovili markacijo od Letuša do kmeta Destovnika na Dobrovljah. Tam je izredno pomembno križišče planinskih poti, tudi evropske peš poti, Savinjske poti itd. Za poti skrbijo poleg nas planincev gozdarji. To so lokalne poti, ki so povezane s spomini na tovarištvo. 16. aprila je bil spominski pohod do spomenika pri Destovniku. Vzorni so tudi pri PD Vransko, saj so čisto na novo markirali pot do svoje postojanke na Tolstem vrhu.« Bogomir Polavder: »Pripravljamo sejem rabljene planinske opreme in to v začetku maja v Žalcu. 27. aprila bo planinska orientacija v Seščah, 3. junija tekmovalna orientacija v republiškem merilu v Zabukovici. Sicer pa skozi vse leto planinska društva po žalski občini pripravljajo orientacijska tekmovanja.« Janez Meglič: »Pred tedni smo se na VIO v okviru aktiva ravnateljev dogovorili o tesnejšem sodelovanju med osnovnimi šolami in planinskimi društvi.« Franci Ježovnik: »Planinska društva imajo urejene sobe s svojim gradivom, to je krasno gradivo za kasnejše rodove.« Zmago Soster: »PD Vransko je v spomin na frontalno bitko na Čreti pripravilo pot, ki vodi po lepem gozdu, traja pa sedem ur.« Adi Vidmajer: »Ob vsej razvejani in pestri dejavnosti ter vračanju k naravi in njenemu ohranjanju razmišljamo, da bi v žalski občini še letos ustanovili občinsko planinsko zvezo. Delo bi bilo boljše in lažje.« Franci Ježovnik: »Osem PD je za žalsko občino veliko in novih društev vsaj zaenkrat ne mislimo ustanavljati. Bomo pa ustanavljali sekcije po krajevnih skupnostih, predavali, skrbeli za kadre, vzgajali mlade, da nam varujejo naravo, ki so naša pljuča.« Tako je minila druga okrogla miza. Tudi ta je, žal, nedorečena, kot prva. Je pač problematika preobširna. Nekaj smo rekli, mnogo še bomo. Led je prebit in to je najbolj bistveno. Sicer pa, če ste si zapomnili uvod: pišite, svetujte in predlagajte, vse pod geslom »nazaj k naravi«, mi pa dodajamo: »in njenemu čuvanju ter spoštovanju«. TONE VRABL Foto: LJUBO KORBER Pri »okrogli« mizi o planinstvu v žalski občini v organizaciji Savinjskega občana so tvorno, kritično in optimistično sodelovali: Bogomir Polavder, Planinska sekcija Ferralit, Zmago Soster, Planinsko društvo Tabor, Adi Vidmajer, PD Prebold, Janez Meglič, PD Žalec, Franc Praprotnik, PD Braslovče, Franci Ježovnik, PD Zabukovica, sodelovanje sta opravičila Vili Vybihal, PD Polzela in Božo Jordan, PD Šempeter, fotoreporter, Ljubo Korber, zapisovalec tega zapisa Tone Vrabl. Prihodnjič o sindikalnem športu Za nami sta okrogli mizi s področja športa in rekreacije. Prva je sicer govorila o delu žalskega Partizana in skrbi za športni park, pa je rodila čisto druge odmeve, tako celo dva javna razgo- TVD Partizan V Obeležili 40-letni jubilej V dneh pred prvomajskimi prazniki so svečano obeležili svoj 40-letni jubilej člani TVD Partizan Prebold in tako zaokrožili časovno obdobje, ki je bilo polno vzponov in padcev, a vendar nikoli ugasnjene aktivnosti. Društvo Partizan je bilo, je in bo tudi v bodoče najmasovnejši kreator športa in rekreacije v KS, čeravno so ob njem še številna druga društva, ki dopolnjujejo podobo kraja na tovrstnem področju. Svečanosti, ki so jo združili tudi z redno letno konferenco, so e udeležili predstavniki krajevne skupnosti, občinske TKS in nekdanji predsedniki društva Partizan. Še posebno tem je veljala posebna pozornost, saj so v ča- su svojega predsedovanja pustili neizbrisen pečat športu in rekreaciji v Preboldu. Prisotne je pozdravil predsednik Kristjan Markovič, jih seznanil s sedanjim delom in se jim zahvalil za prispevek, ki so ga dali v času svojega predsedovanja. Slavnostni govornik, predsednik KK SZDL, Valter Zupanc pa je orisal razvojno pot društva Partizan in poudaril njegovo poslanstvo, ki ga ni mogoče zanikati, saj so korenine predvojnega Sokola globoke in vsidrane v ljudi, ki so šport in rekreacijo sprejeli za svoj način življenja. Zatorej ne preseneča dejstvo, da so v času 40 — let bili že večkrat proglašeni za najuspešnejše društvo oz. kraj v republiki. Ob koncu svečane obeležitve jubileja, v kateri je svojstven prispevek dal s svojim govorom tudi prvi predsednik Partizan? Prebold Danilo Kovačič iz Novega mesta, so vsem dosedanjim predsednikom podelili spominske plakete. Med dobitniki je bila tudi komisija za šport in rekreacijo in njen predsednik Adi Vidmajer, ki se je v imenu vseh tudi zahvalil za podeljena priznanja. D. Naraglav Podelitev spominskih plaket. Plaketo prejema Danilo Kovačič prvi predsednik Partizana Prebold Okrogla miza o skupnem urejanju športnih objektov Na osnovni šoli Vera Šlander Polzela je potekala okrogla miza, katere pobudnik je bilo šolsko športno društvo na šoli. Udeležil) so se je tudi predstavniki Zavoda za šolstvo Celje, VIO Žalec, TKS Žalec, KS Polzela, TVD Partizan Polzela in KK Polzela. Za okroglo mizo so pregledali delo ŠŠD na šoli in temeljito pretresli koriščenje in vzdrževanje športnih objektov. Splošna ugotovitev je bila, da je sodelovanje šole s TVD Partizan in KK Polzela dobro, da se o vseh problemih pogovarjajo in jih tudi sproti rešujejo. Posebej so izpostavili spoštovanje hišnega reda v obeh telovadnicah. Večina sekcij deluje polnoštevilno in aktivno. Predlagali pa so ukinitev sekcije fulkon-. takta, ker nima svojega vodje in povzroča v telovadnici škodo in nered. Neurejeno je lastništvo igrišča pri šoli, saj je lastnik zemljišča Hmezad Žalec. Igrišče koristijo poleg šole tudi TVD Partizan in KK, namenjeno je pravzaprav vsem Polzelanom. Dogaja pa se, da za igrišče v glavnem skrbi le šola. V letošnjem letu so se lotili temeljite obnove. Zamenjali so dotrajano mrežo, prepleskali stebre in namesto premajhnih in nerodnih stopnic pri vhodu namestili plošče. Za vsa dela so morali odšteti 11.000.000 din. Od TKS Žalec so za te namene dobili 3.000.000 din, kar je seveda občutno premalo. Na igrišču pa so še vedno pomanjkljivosti. Radi bi namestili nove gole, koše za smeti in klopi za gledalce. Posuti bi bilo potrebno tudi te-nisit, napraviti drenažo na mestih, kjer zastaja voda, ter preplastiti asfalt, ki mu je že potekla življenjska doba. Na okrogli mizi so se dogovorili, da bodo skušali pridobiti lastništvo zemljišča, tako bi pridobili vsaj del amortizacijskega dinarja. KS Polzela bo v plan za naslednje leto zapisala tudi vzdrževanje igrišča. Udeleženci okrogle mize pa so tudi predlagali, naj bi v letošnjem letu TKS Žalec namenila več sredstev za dokončno ureditev igrišča. Ugotovili so tudi, da ima sama KS Polzela premalo igrišč in igra-lišČ, zato je igrišče pri šoli preobremenjeno. _ . vora v Žalcu in na Polzeli. Na žalskega smo |||li vabljeni, zdaj čakamo odgovor, komentar bomo prispevali mi. Polzelani nas niso povabili. Glavno je, da je vse skupaj padlo na plodna tla, samo hudo je to, da mnogi napisanih stvari ne znajo brati, to pa pomeni, da jih razumejo narobe, pa čeprav so, recimo, šolniki. Zdaj smo opravili še drugo okroglo mizo o planinstvu, ki jo lahko preberete. Vsega se ni dalo napisati, na marsikaj smo pozabili. To pa pomeni, sedite za stroj in napišite tisto, kar manjka. Že danes napovedujemo tretjo okroglo mizo o športni rekreaciji v delovnih sredinah. Čakamo pa tudi na vaše predloge za ostale okrogle mize. Kaj mislite o okrogli mizi, ki bi bila bolj turistično rekreativno obarvana: bliža se poletje — čas dopustov. Kako jih preživeti? Ali: vemo, da premalo skrbimo za svoje zdravje in da premalo časa posvečamo gibanju na svežem zraku. Zakaj ne bi o tem kaj rekli zdravniki, specialisti za to področje. Prehrana, gibanje, mirno življenje, čim manj tablet. . . Skratka, nam tem ne bo zmanjkalo, veseli pa bomo še vaših. Pišite! T. VRABL L a Odlični mladi strelci Na strelišču v Strunjanu je bilo republiško prvenstvo za zlato puščico, kjer je nastopilo 93 najboljših slovenskih strelcev, ki so na predhodnih tekmovanjih izpolnili predpisano normo. Žalski strelci se tokrat niso odrezali, saj se je med prvih petindvajset uspel uvrstiti le Bernard Martinovič, SD Bratov Hrvatin Liboje. Mnogo boljši so bili člani ŠŠD, ki so tudi nastopili v Strunjanu v finalu. Med pionirji ekipno so bile Petrovče šeste in Žalec deseti, med posamezniki pa Dobovičnik iz Petrovč šesti, s tremi krogi za zmagovalcem. Med pionirkami je ekipa Žalca osvojila odlično 5. mesto, med posameznicami pa je bila Flego iz Žalca 10. TV Kolesarji so zborovali in ocenili delo V Žalcu je med najštevilnejšimi športnimi organizacijami prav gotovo kolesarska sekcija pri Partizanu, saj ima že preko 400 članov ali točno 402! Pred petimi leti, ko so sekcijo ustanovili, so imeli 19 članov, danes pa že nekaj sto. Tudi aktivni so, saj vsako leto pripravijo po več zdaj že tradicionalnih akcij, sami pa sodelujejo tudi na drugih, saj je kolesarstvo vedno bolj priljubljeno. Na zadnjem občnem zboru so ugodno ocenili svoje delo, ki ga bo v naslednjem mandatnem obdobju kot predsednik vodil Lojze Strniša, seveda ob pomoči ostalih prizadevnih članov. Kakšen naj bi bil letošnji delovni program? 28. maja naj bi pripravili akcijo Vsi na kolo za zdravo telo, 24. junija (ob žalski noči) kriterij po mestnih ulicah z udeležbo tudi državnih kolesarskih reprezentantov, 3. avgusta 5. Savinjski maraton v dolžini več kot 60 km ter 16. septembra gorsko dirko iz Podloga na Kale. Radi bi oživeli tudi akcijo »Dobimo se«, in sicer vsako prvo nedeljo v mesecu v eni izmed turističnih postojank v Savinjski dolini, saj v žalski kolesarski sekciji niso samo Žalčani, ampak tudi iz drugih občin. Poskrbeli bodo tudi za vse številnejše lastnike BMX koles, ki naj bi po zadnjem občnem zboru postali njihova podsekcija. Žal nimajo primernega tekmovalnega prostora in tega naj bi jim vsaj do prihodnjega leta pri kolesarski sekciji v Žalcu uredili ter pripravili tudi kakšno tekmovanje. Ob tem pa imajo ob svojih klubskih prostorih v športnem parku še mehanično delavnico za popravilo koles. Po besedah ene izmed najbolj aktivnih članic kolesarske sekcije Ane Praprotnik ni njihova želja vzgajanje tekmovalnega kolesarstva, ampak rekreativnega. In tu so v petih letih že veliko naredili. j VRABL Pohod bo 29. aprila Tradicionalni pohod po mejah IJS Liboje in k obeležjem NOB, ki ga organizira SZDL v sodelovanju krajevne skupnosti in ostalih družbenih organizacij v kraju, bo letos 29. aprila. S pohodom želijo počastiti praznik osvobodilne fronte, praznik dela in krajevni praznik Liboj. Pohodniki se bodo zbrali pri mostu na Savinji, in sicer ob 9. uri, od koder bodo po kratkem kulturnem programu krenili na pot. Ob zaključku pohoda, od 13. do 14. ure, bo udeležence na Brnici čakal prigrizek s pijačo, organizatorji pa se bodo trudili za dobro počutje udeležencev, zlasti pri vmesnih postankih. Predvidevajo, da se bo letošnjega pohoda udeležilo okoli štiristo udeležencev, ob lepem vremenu pa še več. Sicer pa bo pohod tudi v primeru slabega vremena. Pripravljalni odbor vabi, da se pohoda udeležite v čim večjem številu. Jamarstvo Letos jubilejno leto Preboldski jamarji praznujejo letos 20-letnico svcjega izredno uspešnega dela. V tem jubilejnem letu, ki sovpada tudi s 100-letnico slovenske jamarske organizacije, pa bo tudi vrsta aktivnosti, ki presegajo običajne okvire. Novo vodstvo, na čelu s predsednikom Silvom Ramšakom, čaka torej veliko dela, ki pa mu bodo kos le s podporo članstva in s primernimi sredstvi. Program, ki so si ga zastavili, je obsežen in finančno zahteven, zato so se ponovno odločili za izdajo koledarja, s katerim bodo širši javnosti prikazali zanimivosti KITAJSKE Sicer pa bodo v tem letu izpeljali vrsto raziskovanj, pripravili predavanja in razstave, skrbeli za vzgojo kadra, imeli medklubska srečanja in vrsto drugih aktivnosti. Še zlasti pa jih bo precej v mesecu septembru, ko bodo svečano proslavili svoj jubilej. —ov— Razvejana športno-rekreativna dejavnost To lahko trdimo za občino Žalec, kjer sicer nimajo tako imenovanega vrhunskega športa (razen enega športnika konjenika Alija Pevca iz Petrovč, državnega prvaka, člana zveznega razreda, ki pa je, žal, ostal brez svojega paradnega konja Dragonerja in je tako vprašljiva tudi Pevčeva nadaljnja kariera), ampak izredno razvejan rekreativni šport. Tako je v občini kar 17 partizanskih društev, ki so v vseh krajevnih skupnostih, razen Letušu, Trnavi in Ponikvi. Krajevna skupnost Prebold se s svojo pestro športno rekreativno dejavnostjo od cicibanov do upokojencev že vrsto let uvršča med najboljše mestne krajevne skupnosti v republiki in bi bila lahko tudi za zgled ostalim krajevnim skupnostim v žalski občini, če bi le bilo več delavoljnih ljudi, seveda amaterskih športnih zanesenjakov, ki jih je vedno manj. Imajo osem zelo aktivnih planinskih društev (o tem poročamo na drugem mestu, saj smo o njihovi dejavnosti pred kratkim v uredništvu Savinjskega občana pripravili uspešno okroglo mizo), devet strelskih družin (žalska je že vrsto let z zračnim, MK in vojaškim orožjem med najboljšimi v Sloveniji, poznajo pa jo že tudi v Jugoslaviji), štiri smučarska društva (žal so letos ostala brez snega in tudi posebnih dosežkov, razen sejmov smučarske opreme in sredi spomladi zimskega plesa), tri šahovske klube (žalsko je med boljšimi v Sloveniji), dva kegljaška kluba (žal je Hmezad po letu dni nastopanja v republiški ligi izpadel), dva jamarska kluba, po en nogometni (Partizan Hmezad Žalec dokaj uspešno nastopa v republiški ligi, čeprav se ubada z mnogimi nepotrebnimi problemi, če bi imel več zunanje pomoči in sodelavcev, ne pa samo Francija Šarlaha), košarkarski in konjeniški klub, dva teniška kluba (žal klub vrsto let dela z mladimi brez posebnih tekmovalnih uspehov — vsaj v celjski regiji) ter športno društvo invalidov. Nekaj različnih sekcij deluje še v okviru posameznih društev Partizan, ob vsem pa izredno pogrešamo večjo aktivnost na področju atletike, ki je bila včasih paradna v žalski občini z mnogimi znanimi imeni (Vipotnik, Na-raks, Vučer, Čede, Urankarjevi, Vidmajer, da omenimo samo nekatere!) ter rokomet, ki je v Grižah povsem zamrl, nekaj malega pa ga igrajo v Šempetru, kjer nastopajo v 2. republiški ligi — vzhod. Solidno je zastopana odbojka z Braslovčami in Šempetrom v ospredju, badmintonom in vse bolj popularnim kolesarstvom, saj je samo v žalskem klubu preko 400 članov. Žal ni plavanja, ker ni pogojev in še česa. kar bi sodilo v okvir športa in rekreaci- je. V žalski občini imajo skupno 51 športnih organizacij, katerim se pridružuje še devet šolskih športnih društev, ki so tudi med vodilnimi v Sloveniji, še posebej Prebold, Žalec, Braslovče, Petrovče in še kdo. Imajo tudi občinsko zvezo tabornikov, o kateri pa se žal bolj malo sliši. K vsemu temu je treba prišteti še občinske sindikalne športne igre, ki so lani zajele 3000 zaposlenih s 341 ekipami. Po posameznih partizanskih društvih je popularen mali nogomet (n. pr. v KS Žalec, Polzela, Prebold in Vransko, kjer imajo celo lige), žal pa se premalo pozornosti posveča osnovnim prvinam, s katerimi so se včasih ukvarjala partizanska društva in so bile osnove za kasnejšega dobrega športnika v eni izmed mnogih panog. Tako pa imamo danes športnike, ki se ne morejo razviti do vrhunca, ker enostavno ne obvladajo osnov. V šoli jih dobijo premalo, društva to po nepotrebnem zanemarjajo. V tekmovalnem športu v sezoni 88/89 nastopa v 1. republiški ligi iz žalske občine sedem ekip, v drugi devet in območnih tri. Mnogi nastopajo še v tekmovanjih posameznikov, sicer pa imajo v žalski občini v tekmovalnih sistemih vključenih 23 članskih ekip. Poseben problem je pomanjkanje strokovno usposobljenih kadrov ter premajhno vključevanje učiteljev telesne vzgoje po opravljenih šolskih obveznostih. TONE VRABL V namiznem tenisu kar 70 ekip Pričelo se je tekmovanje v 26. sindikalnih športnih igrah. Tudi letos bodo tekmovanja v številnih športnih panogah v kvaliteti in množičnosti. V prvi disciplini, namiznem tenisu ekipno, se je pomerilo 70 ekip, kar je do sedaj največ. Bile so iz 32 organizacij združenega dela in drugih organizacij, v petih starostnih skupinah, največ uspeha pa so imeli predstavniki SIP-a iz Šempetra. Rezultati: starejše članice: 1. Juteks Žalec, 2 . TT Prebold, 3. Obrtniki; mlajše članice: 1. SIP Šempeter, 2. Sigma Žalec, 3. TT Prebold; veterani: 1. DEM Podlogl2. Obrtniki, 3. Juteks Žalec; starejši člani: 1. SIP Šempeter, Juteks Žalec, 3. DEM Podlog, mlajši člani 1. SIP Šempeter, 2. Minerva, 3. Obrtniki itd. Na posnetku: S tekmovanja starejših članov v telovadnici OŠ na Polzeli. Tekmovanje je bilo v Petrovčah, Preboldu in Grižah. Posnetek in tekst: T. T. Nov uspeh žalskih strelcev V prejšnji številki Savinjskega občana smo obširno pisali o zadnjih velikih uspehih žalskih strelcev, ki se tako z zračnim kot MK in vojaškim orožjem uvrščajo med najboljše v Sloveniji, lepe rezultate pa dosegajo tudi v jugoslovanskem merilu. Tako so gostovali v Varešu, kjer so med 31 strelskimi družinami iz vse Jugoslavije (edini iz Slovenije) z vojaško puško osvojili odlično 6. mesto. Lahko pa bi bili celo tretji, če ne bi imel velike smole tretji član Vojko Škodnik, kateremu je ob koncu zmanjkalo časa za opravilo strelov, kar je negativno delovalo tudi na psihično pripravljenost. Med posamezniki sta bila odlična Mladen Melanšek, ki je bil z odličnim rezultatom 183 krogov drugi, Justin Smrkolj pa s 180 šesti. Ob dobrih rezultatih so žalski strelci v zadnjem času dosegli še eno lepo priznanje: pokroviteljstvo nad njihovim delom je prevzela delovna organizacija Juteks in tako zdaj nastopajo kot SD Juteks Žalec. TV Kegljači Hmezada izpadli Mirno lahko zapišemo, da je velika škoda, da so kegljači Hmezada po letu dni nastopanja v republiški ligi morali le-to tudi že zapustiti. Osvojili so zadnje mesto, to pa pomeni selitev v nižji rang tekmovanja. Že nekaj mesecev prej je razpadla ženska ekipa Hmezada in izstopila iz 2. republiške lige-vzhod. Kako bo zlasti z moškim kegljanjem v bodoče, je težko napovedati. Zanimanje je, kvalitetnih igralcev je tudi dovolj, edino, kar manjka, je dobro strokovno delo, sloga in želja po uspehu. Občutek imamo, da je bilo vse preveč improvizacij pa še česa drugega, vzrok pa je znan: slovo iz društva najboljših. TV 70 ekip v kegljanju V nadaljevanju občinskih sindikalnih iger so se pomerili ljubitelji kegljanja. Nastopilo je kar 70 ekip ali 280 posameznikov iz 32 OZD in drugih organizacij. Največ uspeha so imeli člani OO sindikata pri obrtnikih, ki so osvojili dve prvi mesti in eno tretje^ Tekmovanje je potekalo na kegljišču v Žalcu in v Preboldu. Vrstni red mlajši člani: 1. OO sindikata pri obrtnikih — 1596 podrtih kegljev, 2. KIL Liboje — 1550, 3. Hmezad—Agrina — 1532; veterani: 1. OO sindikata pri obrtnikih (1556), 2. Tekstilna tovarna Prebold (1426), 3. Sigma Žalec (1393); starejši člani: 1. SIP Šempeter (1627), 2. Ferralit Žalec (1570), 3. KIL Liboje (1560); mlajše članice: 1. Tovarna nogavic Polzela (1378), 2. Hmezad, Agrina (1313), 3. Tekstilna tovarna Prebold (1307); starejše članice: 1. Hmezad, Gostinstvo (1471), 2. SIP Šempeter (1433), 3. OO sindikata pri obrtnikih — 1318 podrtih kegljev itd. TONE TAVČAR ZAHVALA Ob boleči izgubi žene, mame in stare mame JOŽEFE PIRC iz Šempetra se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste nam izrazili sožalje, darovali cvetje in jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo dr. Cukjatiju, Kmetijski zadrugi TZO Šempeter, TOK Vransko, TDO Savinjski magazin Žalec in vsem, ki so namesto cvetja na grob darovali za cerkev in sveto mašo. Hvala tudi duhovniku, cerkvenemu pevskemu zboru in govorniku za opravljen obred. Žalujoči: mož Martin, sinova Milko in Zdravko z družinama ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica ŠTEFANA TERGLAVA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste darovali vence, cvetje in za sv. maše. Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam izrazili sožalje in nam v težkih trenutkih ponudili toplo dlan. Hvala dr. Cukjatiju, g. duhovniku, govornikom — tov. Pungartniku, Palirju in Kralju, vsem sosedom, moškemu pevskemu zboru, KZ Polzela, GD in ZB Polzela. Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Marija, hčerki Štefka in Dorica z družinama, sestri Julka in Marjeta z družino Dežurstvo na vodovodu Dežurni monter za popravilo okvar na qlavnih vodih v občini Žalec: od 24. 4. do 3. 5. - Marko DOLINAR, Griže 35, in Vlado ŠUPER, Vel. Pirečica 5/e od 3. 5. do 8. 5. — Tone JAGER, Prebold 62/a, tel.: 723-097 od 8. 5. do 15. 5. — Bogdan PANTNER, Polzela 209 od 15. 5. do 22. 5. - Marko DOLINAR, Griže 35 Opomba: Dežurni se nahaja v DO Komunala od 12. ure do 12.30 le v času prostih dni (sobota, nedelja, praznik), ob delavnikih opoldne pa je doma. Sporočila lahko oddate tudi v nabiralnik na sedežu DO. Cenjene stranke obveščam, da izvajam elektroinstalacije novo zgrajenih in adaptiranih objektov. Za naročila se priporo- cam: ALBIN HERODEŽ Polzela 53 ELEKTROINSTALACIJE tel.: 721-408 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta, dedka in pradedka MARTINA BREZNIKARJA iz Šešč se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in mu darovali cvetje. Posebna hvala obema govornikoma, rudarjem, pevskemu zboru, obema duhovnikoma, dr. Matjaževi in medicinskemu osebju doma upokojencev na Polzeli in g. Šlandrovi za lajšanje bolečin v zadnjih dneh življenja. Žalujoči svojci ZAHVALA Ob boleči izgubi moža, očeta in dedka ZDRAVKA SLATINŠKA s Polzele se iskreno zanvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam kakorkoli pomagali v težkih trenutkih, mu poklonili cvetje, nam izrazili sožalje in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo zdravstvenemu osebju celjske bolnišnice in zdravstvenega doma Polzela, GG Celje, govornikoma KS in ZB Polzela, upokojenskemu pevskemu zboru s Polzele, vsem praporom društev in DPO, pogrebcem in duhovniku za opravljen obred. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči in prerani izgubi dragega moža, ata in starega ata SLAVKA PLESNIKA iz Pirešice 8 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom in dobrim sosedom, ki so nam pomagali v teh težkih trenutkih, in vsem, ki so ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje in denar ter izrekli sožalje. Posebna hvala GD Vinska gora, pevcem, govornikom za poslovilne besede in duhovniku za opravljen obred. Žalujoči: žena Marjana, sin Jože in hčerka Danica z družinama V SPOMIN Boleč je spomin na 19. april 1988, odkar mineva leto žalosti in bolečine, ko je nenadoma nehalo biti srce naše hčerke in mamice MARTE BUČAR, roj. ZAGORIČNIK, iz Ločice pri Polzeli. Zakaj smo morali tako zgodaj spoznati neizprosno in kruto resnico, da te ni več med nami in da se nikoli ne boš vrnila? Ne solze ne čas ne morejo ublažiti naše bolečine in praznine. Topla in srčna je misel nate in na tvoj nasmejan obraz. Z nami si še vedno in povsod. Tvoji: ate, mama, hčerki Brigita in Saša ter vsi, ki smo te imeli radi ZAHVALA Po dolgotrajni bolezni smo se pred kratkim poslovili od dragega očeta, starega očeta in tasta BERNARDA GROBELNIKA iz Zabukovice. Vsem, ki se ga spominjajo in so ga pospremili na njegovi zadnji poti, iskrena hvala. Žalujoča: hči Malči in sin Ervin z družinama Prometne nezgode Dne 28. marca je ob 13.25 26-letna Mira ROGAN z osebnim avtomobilom CE 211-486 na magistralni cesti pred Šempetrom nenadoma zavila v levo ter čelno trčila v nasproti vozeče tovorno vozilo MS 688-114 Alojza VITEZA. V silovitem trčenju je voznica na kraju nezgode zaradi poškodb umrla. Dne prvega aprila ob 12.05 je na regionalni cesti v naselju Preserje 27-letni voznik os. avtomobila CE 133-014, Jože ŠUMEČNIK zaradi neprimerne hitrosti trčil v nasproti vozeče osebno vozilo LJ 543-511 Janeza NOVAKA. V trčenju se je sopotnica Rezka NOVAK, stara 65 let, smrtno poškodovala, oba voznika pa sta bila hudo poškodovana. Tega dne je ob 05.15 na magistralni cesti izven Šempetra 30-letni Marjan RAJOVEC, z os. vozilom CE 251-974, zaradi vožnje po levi strani vozišča in pod vplivom alkohola trčil v nasproti vozeče osebno vozilo LJ 532-370 Friderika ŠTENDLERJA. V nezgodi ni bilo telesno poškodovanih, nastala pa je velika materialna škoda. Dne 5. aprila 1989 ob 17.40 je na lokalni cesti izven naselja Kasaze 45-letni voznik os. avtomobila Ivan KOŠIR zaradi neprimerne hitrosti v desnem nepreglednem ovinku zapeljal z vozišča in se preobračal po nasipu, pri čemer se je hudo poškodoval. izdelava ključev URARSTVO POLAJŽER Šlandrov trg 19 Žalec — prodaja ur — velika izbira pasov za ure — popravila vseh vrst ur F0T0KR0NIKA Kazniva dejanja V noči na 11. marec je neznanec obiskal počitniško hišo Lidije LAVRENČIČ na Bregu pri Polzeli, od koder je med ostalim odnesel tudi zračno puško. Dne 12. marca je neznanec iz odklenjenega avtomobila Bertla FRI-CA odnesel žensko torbico z denarjem. Miličniki so v Preboldu odkrili mladoletnega B. S., ki je v času od lanskega decembra do 5. aprila vlamljal v kleti, od koder je odpeljal tri kolesa z motorjem in jih uporabljal. Neznanec je v noči na 14. marec vlomil v kabino tovornega avtomobila, parkiranega na parkirnem prostoru pri vstopni postaji na avtocesto v Rušah, od koder je odnesel več vrednejših predmetov. V noči na 19. marec je bilo vlomljeno v gostišče Rimljan v Šempetru, ki je bilo zaradi tega oškodovano za cigarete in žgane pijače. V noči na 31. marec je bilo vlomljeno v garažo Rada LOŠIČA v Petrovčah, od koder je bil odnesen elektromotor. Dne 4. aprila ob 5.30 je neznanec izkoristil nepazljivost Darje HER-LE in ji, medtem ko je peljala otroka v vrtec, iz nezaklenjenega osebnega avtomobil- odnesel torbico z denarjem in dokumenti. V začetku aprila je bilo vlomljeno v vrsto počitniških hišic na Bregu pri Polzeli, katerih lastniki so bili oškodovani za različne predmete. Zadnje čase pa se pojavlja vse več tatvin v trgovinah, od koder storilci odnašajo predvsem prehrambene artikle in oblačila. Glede na to, da bo draginja povod za marsikatero prilastitev tuje stvari, miličniki opozarjajo na pozornost in samozaščitno obnašanje, saj priložnost čestokrat sama dela tatu. Lastna poštenost torej nikakor naj ne bo prepričanje, da so vsi ljudje pošteni. Previdnost vam bo morda prihranila marsikatero neprijetno presenečenje. Metalurška kemična industrija Odbor za urejanje delovnih razmerij v DSSS objavlja prosta dela in naloge: OSKRBNIKA V POČITNIŠKEM DOMU - 1 izvajalec, za nedoločen čas Pogoji: — ekonomski tehnik ali tehnik druge ustrezne tehnične smeri — tri leta ustreznih izkušenj — dva meseca poizkusnega dela Delo združujemo za nedoločen čas. Kandidati naj pošljejo pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim opisom dosedanjih del in nalog v osmih dneh po objavi na naslov: CINKARNA CELJE, Kadrovska služba, Kidričeva 19, 63000 Celje. Prijavljene kandidate bomo obvestili o izbiri v roku 8 dni od dneva sprejetja sklepa o opravljeni izbiri. ---——---------------------------Gradnja tretjega obvoznega pasa pri gostišču Štorman se je že pričela. S tem se bo povečala varnost na tem odseku magistralne ceste. Dela bodo predvidoma gotova v mesecu dni. T. TAVČAR IZLETNIKOVA TURISTIČNA AGENCIJA ZA VAS IN Z VAMI pripravljamo programe zä počitnice in potovanja Z novim imenom — nova kakovost! čestitamo za 27.• april — dan OF in 1. maj — praznik dela IZLETNIKOVA TURISTIČNA AGENCIJA ŽALEC obvestila obrestne mere novosti SPREMEMBE ZA LASTNIKE TEKOČIH RAČUNOV • spodnji mejni znesek na posameznem čeku je 20.000 dinarjev • zgornji znesek čeka za plačilo blaga in storitev pri brezgotovinskem plačilu je 500.000 dinarjev • zgornji mejni znesek za dvig gotovine na pošti, SDK in v enotah drugih bank je 200.000 dinarjev • v enoti, ki vodi občanov tekoči račun, se ček lahko glasi v višini imetnikovih sredstev • Najvišji znesek dovoljene prekoračitve (limit) je po novem 3.000.000 dinarjev. Računalnik bo izračunal dovoljeni znesek prekoračitve za vsakega posameznika, z njegovo višino pa bodo imetniki tekočih računov seznanjeni na izpisku • In kakšne so nove obresti? — za dovoljeni znesek prekoračitve: R in 12% realne obr. mere — za pozitivni saldo — avista: 70 % R, kar znaša v aprilu 13% — za nedovoljeno prekoračitev: R in 32 % realne obrestne mere VSEM VARČEVALCEM IN POSLOVNIM SODELAVCEM ČESTITAMO ZA PRAZNIK OF IN PRAZNIK DELA /c ljubljanska banka Pravi naslov za denarne zadeve POMISLITE NA POČITNICE v veleblagovnici NAMA Žalcu in PC Levec vam nudijo I— opremo za počitnice s plačilom v 4 obrokih, brez pologa in obresti (do 20. maja letos) ČESTITAMO ZA PRAZNIK OF IN 1. MAJ Kako se da sicer zanemarjen objekt urediti, je dokazala Mirjana Tomažič, ki je v Arji vasi odprla bistro. Tudi notranjost objekta je lepo urejena, pa tudi kakovostni ponudbi ni kaj očitati. jk Letos se je narava prebudila iz zimskega spanja kar cel mesec prej kot sicer. Tako je hmelj že v bujni rasti, zato so ga že obrezali, napeljali so mu vodila, ponekod pa ga že čistijo in napeljujejo na vodila. To opravilo vidimo na našem posnektu. TONE TAVČAR v dolini zelenega zlata ima zelena trgovina veliko izbiro blaga ) ŽALEC tel. : 063/713-211 Na elektro oddelku blagovnice: — akustika — bela tehnika Petmesečni brezobrestni kredit ali 20-odstotni popust za gotovinsko plačilo ČESTITAMO ZA PRAZNIK OSVOBODILNE FRONTE IN PRAZNIK DELA — 1. MAJ