Pošinin*i platana v gotovini
Maribor, 6. aprila 1934
Leto II.
Posamezna številka Din 1-50 '' Velja na meječ po poSli dostavljen Din 6*—. w za Inozemstvo Din 10-—	'' Uredništvo in uprava:	Gregoriieeva ul. 26 St@V. 14
Telelon 29-70 " Poštni iekovni raiun 15.546 ' Izhaja vsak petek " Oglasi po tarifi
Savli se spreobračajo
■ ■ ■
Društvo zasebnih in au tonomnih nameščencev
v Mariboru
Nemška marksista PAUL LOEBE in KARL SLVERING sta našla skesano pot k nacionalni Nemčiji — Zgodovinsk. nauk za jugoslovanske marksiste in „ku!turbolševike(l
vabi vse svoje članstvo na
Mil Mii
Mi zboi
ki bo
v soboto, dne 7. aprila 1934 ob 20. uri
v dvorani hotela »Zagorec« v Mariboru s sledečim dnevnim redom:
1. Otvoritev zbora po posle-''odečem podpredsednku.
.2. Poročilo društvenih funk-cionarjev: poslevod. podpred-Sednika, tajnika, blagajnika in revizorjev.
. 3. Sprememba pravil in predasi uprave.
. 4. Poročila Zvezinih delegatov.
5.	Volitve predsednika, uprav
odbora in nadzorstva.
6.	Raznoterosti.
Pozivamo vse članstvo, da , ® občnega zbora polnoštevilno ^deleži ter s tem manifestira Svojo stanovsko zavest.
, Ker bodo podali ob tej priliki Segati Zveze društev. Trg. °oln. Podp. Društva ter Pok. avoda zaninfive referate, naj biatra vsak nameščenec za , °lžno$t, da zboru prisostvuje , r da ne stoji ob strani, temveč ne lla.tP s pozitivnim delom in ^sebično požrtvovalnostjo po-inaga v boju za naše stanovske socialne pravice!
Marib
or, dne 20. marca 1934.
ODBOR.

Kakor strela iz jasnega neba je zadela vesoljni marksizem vest, da je pred meseci znani socialdemokratski predsednik nemškega državnega zbora v vveimarski Nemčiji, Paul Loebe, podal dopisniku velikega holandskega dnevnika »Nieuwe Rotterdamsche Courant« velepomembno izjavo, v kateri je priznal, da je Hitlerjev narodni socializem zagrabil socialno vprašanje s tako vehemenco, da ga je v prvem letu rešil v prvi etapi bolje, kot bi ga bili kadarkoli reševali socialni demokrati. Loebe je priznal, da nemški marksizem svoje dane obljube in zgodovinske naloge osvoboditve delavstva izpod jarma nenasitnega kapitalizma ni izpolnil. Kunk-tatorstvo vodilnih krogov in tendenca v smeri stalnega kompromisarenja — tako je dejal Loebe — sta nujno porodila narodni socializem, ki je zavrgel doktri-narstvo in se lotil socialnega vprašanja s podvihanimi rokavi in ne s sterilnimi recepti marksističnih filozofov v rokah.
Loebe je bil prvi Savel nemškega marksizma in po vsem svetu ga rdeči politični pogani že označujejo kot »izdajalca« zgodovinsko ovrženega historičnega materializma. Najhuje pa jih je ošvignil Loebe z ugotovitvijo, da Hitlerja dolgo ni hotel in mogel razumeti. Isto se je zgodilo tudi monakovskemu nunciju Valle di Torregrossiju. Leobe je brez pridržka priznal, da je storil Adolf Hitler za nemškega delavca v enem letu več, kakor socialdemokrati v nekoliko desetletjih. Ta pogumna izjava Loebejeva je napravila tem večji vtis, ker je bil znan kot kompromisni, skoro zagrizeni marksist, ki je svojčas zagovarjal celo enotno fronto s komunisti proti narodnemu socializmu. Loebe je ostal v Nemčiji, oblasti so ga v prvih dneh revolrcije iz razlogov varnosti poslale v neko koncentracijsko taborišče, vendar je bil kmalu zopet na prostem. Že samo dejstvo, da ni hotel pobegniti v inozemstvo in tamkaj po vzgledu raznih Welsov in Stampferjev blatiti lastne nacionalne
In 1921 nisem ničesar ukrenil proti desničarskim strankam. Kapp je bil monarhist, Hitler pa je republikanec. To je temeljna osnovna razlika, ki je pa komunisti nočejo razumeti. Leta 1932 sem na nekem kongresu v Stuttgartu izjavil, da bodo socialdemokrati radi priznali hitlerjevski pokret, če bo dejansko dokazal, daje zmožen razviti koristno delovanje. Moj nekdanji in s e d a n j i t o v a-riš Paul Loebe je že prestopil k narodnemu socializmu. Jaz sčdaj sledim samo njegovemu vzgledu. Kot Nemec sem ostal zvest svojim načelom, in zato mi tud? ni bilo težko najti poti k Hitlerju. 20. junija 1932 sem se udal sili, danes pa sledim klicu svojega nemškega sr-c a.«
Tako Karl Severing, ki se je slovesno odrekel zmotnemu nauku marksizma in ki je tako našel pot nazaj k nacionalni svoji državi. Izpreobrnitev Karla Seve-ringa in Paula Loebeja je načelno tako važna, da preko nje ne bodo mogli tudi naši marksisti in kulturni boljševik!. Kraljevska vlada je v pravem razumevanju dejanskega stanja prepovedala ustanovitev socialdemokratske stranke Jugoslavije. Vsi upi, da bi se marksizem mogel v Jugoslaviji praktično zasidrati in politično nekaj veljati, so slični pričakovanju Dantejevih zavržencev, čijih inferno je veliki pesnik okrasil z besedami »Lasciate ogni speranza«... »Pustite vsako nado«! Jugoslovanski delavec je budno zasledoval struje in gibanja po svetu, preveč je danes že informiran, da bi ga mogli razni marksistični
hujskači še prepričati. Če hočejo ostati v brezpomembnosti, pa naj bodo! Mi vemo, da bo napočil čas, ko se bodo razni Topaloviči skesani vrnili pod plašč matere Jugoslavije, preklinjajoč dobo, ko so prejemali instrukcije iz raznih gnezdišč internacionalizma. Kakor je v Nemčiji in drugod evolucija razmer končno prinesla zmago nacionalnemu, in ne marksističnemu socializmu, tako bo danes
veter. Delovni narod bo končno spregledal vse dosedanje zablode, oklenil se bo edino pozitivne parole »Kralj in država«, in na tej bazi se bo reševalo socialno vprašanje tako, kakor bo odgovarjalo interesom ljudstva, ne pa nekim anonimnim kapitalističnim krogom in pa še morebiti marksističnim prvakom. Poprej pa se bo zgodilo marsikatero tiho izpreobrnenje. Mnogi bivši socialdemokrati so pač »tam«, ker so bili že desetletja in ker jim brani neka namišljena sramežljivost, da bi se »prelevili«. To je namreč tista velika pogreška, ker marsikateri »sodrug« misli, da bi bilo »izdajstvo delavskih interesov«, če bi zapustil »pravoverno« politično cerkev marksizma in zašel med »razkolnike«. To pa ni tako tragično. Slovenski delavci, ki jih njih zagrizeni prvaki še zmiraj pozdravljajo z nazivom »sodru-gi«, naj pomislijo, da sta bila sodruga tudi Paul Loebe in Karl Severing. Naj še torej sledijo klicu jugoslovanskih svojih src naši delavci ter zapuste potapljajočo se ladjo internacionalnega marksizma. Očital jim ne bo nihče cenenega konvertitstva, radovali se bomo vsakogar, ki je spoznal za zmoto, kar mu trobijo njegovi rdeči voditelji.
Delavci nam pišejo...
Uredništvo »Borbe« je prejelo od preprostega delavca naslednji dopis, ki ga
Dvoje pisem „BORBi“
ES?	Sa^ radevolje obiavlia, ker i v 35 &Ž.
visoko nad omenjenimi brezdomovinci iz njegovih vrst.
Sedaj je prišla nova vest o slični iz-preobrnitvi: Karl Severing, najmogočnejši steber nekdanje weimarske Nemčije, adlatus »pruskega carja« Brauna, mož, ki je Izdal tiralico za legendarnim patriotom Schlagetrom in čegar pruska policija je postopala zmiraj v smislu parole: »Sovražnik stoji desno!«, tolerirajoč pri tem dnevne oborožene napade komunistov — ta mož se je pravtako izpreobrnil. »Rheinisch-westfalische Zei-tung« je že napovedala njegovo knjigo »Moja pot k Hitlerju« (Mein Weg zu Hitler), v citiranem odlomku te knjige pravi zadnji socialdemokratski notranji minister Prusije sledeče: »Nihče mi ne more očitati, da sem brez narodne zavesti. Svojo politično karijero sem začel na skrajni levici. Leta 1919 sem se že boril proti njim (t. j. komunističnim špartakistom) z vso močjo in leta 1920
preproste iskrenosti, ki jasno kaže razpoloženje našega delavstva napram raznim pojavom:
»Prav z veseljem čitam »Borbo« in lahko rečem, da jo prečitam od prve do zadnje vrste. Vendar še vedno nečesa pogrešam. »Borba« naj bi bila še bolj borbena. Napadala naj bi vse brez izjeme in to — dosledno. Ker le z ostrim! ukrepi bomo dosegli uspeh!
Čitam vse časopise. In je včasih prav zanimivo o čem pišejo naši listi. N. pr. koliko vode je izpila Ljubljana, koliko Zagreb, koliko Beograd, koliko se je pokadilo, pojedlo itd. Noben list pa ne poroča, koliko slovenskih duš smo izgubili, ki nam jih grabi nem-čurstvo in marksizem in to še danes po 16 letih svobodne države!! Za naše časopisje to pač ni senzacija! Srce se mi trga, ko vidim, kako tonejo naši fantje
in dekleta v marksizmu in nemčurstvu in ni ne boga, ne hudiča, ne poslanca in ne oblasti, ki bi dvignili roko nad temi zapeljivci naše krvi! »Borba«!‘Tu udari ti! Krepko udari! Udari krepko onega, ki steguje svoje kremplje po naši krvi! — Prepričajte se! Stopite v mariborske tovarne, delavnice, trgovine — to so prave šole, kjer se vzgajajo naše poturice! Ne smemo še nadalje gledati, kako se potujčuje naša deca. Žalostno je, da hodi slovensko dekle osem let v slovensko šolo, kjer se vzgaja v narodnem duhu. Ko pa stopi v tovarno, delavnico ali trgovino je vsa vzgoja bila zaman, iz dekleta postane poturica. Kakšne otroke bo dala slovnska mati potemtakem državi v primeru potrebe?
»Borba«! Tu je tvoje polje, tu imaš sveto pravico, da udariš! Zakona proti potujčevanju ni, zato si ga ustvarimo sami! — Želim obilo uspehov!«
Stran 2.
»B O R B A«
V Mariboru, dne 6. IV. 1934.
„Z narodom za narod!“
Na predavanju „rdečih".,.
Naša vest je čista, naš smoter jasen, naša pot začrtana, naš vodja izbran
Nam se često in z raznih strani postavlja vprašanje: ali smo za režim, ali za opozicijo. Nekateri nam svetujejo, naj se tudi mi opredelimo strankarsko, ako hočemo voditi odkrit politični boj. Vsi ti, ki nam stavljajo taka in slična vprašanja in vsi oni, ki nam dajejo take nasvete, nas ne poznajo. Zato je prav in dobro, da danes na tem mestu izpregovorimo jasno in odkrito.
Mi, jugoslovanski nacionalisti, se nismo in se ne bomo nikoli ogrevali, za ono, kar je sekundarnega in minljivega značaja, marveč samo za ono, kar je primarno in trajno. In za nas so vsi režimi, vse opozicije in vse politične stran ke efemerni pojavi, ki so odvisni od slučajnih situacij. Za nas obstoja samo ena trajna in neminljiva vrednota b kateri se mi vedno opredeljujemo — to je jugoslovanska nacija. Zato mi nismo niti za režim, niti za opozicijo, nam je vse narod in z njim v zvezi
Mi, Jugoslovani, smo narod ustaj in pokretov in Jugoslavija je plod dela bojevnikov, vstašev, dobrovoljcev, komi-tov in revolucionarjev, _ ne pa delo strank in partizanstva. Zgodovina ustvar janja Jugoslavije od Karadjordjevega ustanka, pa vse do osvobodnih bojev in
zgodovina jugoslovanske nacionalne revolucije proti tiranstvu Dunaja, Budimpešte in Carigrada.
V naši novejši zgodovini so edino vsta je in pokreti ustvarjali nove politične in zgodovinske situacije v smislu osvoboditve in združitve vsega jugoslovanskega naroda. Stranke pa so bile vedno samo zapreke, ki so te zgodovinske procese zaustavljale, ali pa jih usmerjale na kriva pota. Tudi komaj ustvarjeno Jugoslavijo so prevzele v svoje roke in jo v kratki dobi desetih let, privedle na rob propada. Nam odrekajo pravo do boja samo zato, ker nismo strankarji. In naj zato mi, jugoslovanski nacionalisti, stojimo ob strani? Ne! Nasprotno, prav v tem, da nismo partizani, se naj očituje naša politična superiornost! Naš pokret ima širši, globlji in vzvišenejši pomen od strankarstva. Pokreti so dinamika, progres in preporod, medtem, ko so stranke statika, statistika, stag-
Naš pokret smatra narod, državo in družbo kot eno samo organsko celoto, kot eno samo duhovno, moralno in materialno skupnost. Naš nacionalizem vsebuje v sebi rešitev vseh političnih, socialnih, kulturnih in ekonomskih vpraša našega naroda in to na bazi sodobnosti in novih metod dela, brez predsod kov in zablod iz dobe naše podrejenosti tujcu in iz dobe strankarskih orgij.
Za nas je država organizem, za stranke mehanizem. Stranke vidijo v narodu samo voiilce, a svojo politiko bazirajo na periodičnem štetju in presipavanju volilnih kroglic. Mi smo pa za stalen
Pismo občinskega
delavca
, V sredo 28. marca so priredila mariborska nacionalna društva podoknico Osvoboditelju Maribora in zelenega Podravja generalu Maistru za njegovo 60-letnico. Po mestnih uradih je krožila okrožnica, ki je pozivala mestne uslužbence, naj se udeleže podoknice v čim večjem številu. Od magistratnih uradnikov se je udeležila podoknice le pičla šestina, od nižjih uslužbencev pa samo Miroslav Štancer. Gospod mestni načelnik! Ali je to v interesu nacionalne občine mariborske, da njeni uslužbenci tako in ob takih izrednih prilikah omalovažujejo Vaše okrožnice?
kontakt z narodom, za delovno politiko med narodom, skratka: z narodom za narod!
Mi smo pokret, ki programatsko in ideološko stoji na bazi, da samo politič-no-sociaina formacija, ki je možna obseči in organizirati ves narod, vso državo in vse produktivne sloje, lahko pravično in dokončno reši splošno krizo političnih ustanov, ekonomskih sistemov in socialnega reda Jugoslavije.
Zato bo naš pokret vedno imel značaj pokreta, pa če tudi bi se moral enkrat iz formalno-tehničnih razlogov organizirati kot stranka. A tudi v tem primeru ne bomo nikoli postali — partizani.
Naša generacija je duhovno formirana
prehodila strašno živi jensko pot ob času vojne in po vojni. Naše življenske izkušnje so velike in mi imamo danes že povsem jasne poglede na vsa življenska vprašanja jugoslovanskega naroda in države. Instinkt rase in pa nacionalna zavest, ki nam je kazala ravno pot ob času aneksije, vseh veleizdajalskih procesov, ob času balkanske in svetovne vojne, nam govori tudi danes, po kateri poti nam je hoditi, da bomo povedli za seboj ves narod.
Mi ne verujemo več v politiko starih profesionalnih politikov, ki iz povsem subjektivnih motivov menjujejo in prodajajo svoja prepričanja. Ne verujemo več v one, ki so v tej kratki dobi Mii sedaj Jugoslovani, sedaj antljugoslova-ni, sedaj centralisti in zopet federalisti, unitaristi in trialisti, monarhisti in republikanci, hegemonisti in separatisti.
Mi ne moremo dovoliti, da politiki, ki sami ne vedo, kaj hočejo, vodijo nas, ki imamo pred seboj jasen smoter:
VELIKO UJEDINJENO IN MOČNO
JUGOSLAVIJO, DRŽAVO NARODNEGA BLAGOSTANJA, LJUDSKE
PROSVETE IN SOCIALNE SVOBODE.
Nočemo, da čujemo še kaj o izhlapelih starih, sebičnih in kompromitiranih pro-
icsionalnih politikih. Zahtevamo obnovo vsega našega javnega življenja, zahtevamo izmeno generacij, izmeno negativnih moči preteklosti in to na vseh področjih narodnega in državnega življenja.
Nam absolutno ni potrebna nikaka imi
Nam ni potreben ne Mussolini, niti Hit ler, ker je problem vodje jugoslovanskega naroda že rešila zgodovina. Zato .ni, kot svojega Voditelja priznavamo samo Onega, ki je že vodil nas in ves narod preko vseh tegob in triumfov in ki se ni nikoli izneveril osnovni misli naše skupne preteklosti.
Samo fanatizem, nepremagljiva vera in nesebična požrtvovalnost Kraljeve generacije je omogočila ustvaritev Jugoslavije. Pod diktatom zgodovinskega momenta v katerem živimo in pod težo dogodkov, ki jih doživljamo, je dozorela v vseh krajih naše države generacija s trdno voljo, da ne smemo še v naprej pasivno gledati na vse, kar se godi okoli nas.
Naš pokret si sedaj krči pot, da izmenja staro generacijo in da do kraja izvrši svojo zgodovinsko funkcijo in misijo. Zato ne ustvarjamo stranke — nego pokret jugoslovanskega, nacionalno-socialnega aktivizma mlajših generacij.
NAŠA VEST JE ČISTA, NAŠ SMOTER JASEN. NAŠA POT ZAČRTANA, NAŠ VODJA IZBRAN — IN NAŠA ZMAGA JE SIGURNA!
Gosposka ulica 13
Zvezde ugašajo
Neki mariborski listič z veseljem poroča, kako ugašajo nacionalistične zvezde. Prva zvezda naj bi bil nacionalist Reja. Ubogi revež ni bil letos .na občnem zboru Strelske družine, kjer je polkovnik Božo Putnikovič laskavo pohvalil njegovo 'delovanje in opravičil njegovo odsotnost. Je že tako, da človek ne more biti obenem rta občnem zboru in v sanatoriju v Ljubljani. Kolikor pa nam je znano, se nacionalist Reja še nadalje uspešno in požrtvovalno udejstvuje pri Strelskih družinah in je nesporno velika njegova zasluga, da se je strelski sport ob naši severni meji v kratkem času tako lepo razvil.
Druga zvezda pa je Vojska, ki mu na občnem zboru Društva odvetniških uradnikov niso pustili govoriti. Kakšna sreča za marksiste! Najbrže je tudi v njihovih strokovnih organizacijah tako, da ne trpe opozicije, namreč poštene. Marksisti se naj le pomirijo! Vojska je v stanovskem društvu samo stanovski tovariš in se bori predvsem zato, da bi se ubogemu odvetniškemu uradniku malo boljše godilo. Hotel je namreč povedati, kako se v društvu dela in da ni bilo vse prav, toda če je bilo članstvo mnenja in take volje, da noče ničesar vedeti, je to stvar članstva in ni Vojska radi tega prav nič užaljen. Upošteva namreč, da so tudi taka društva, katerih odbor kritike ne prenese. Tak je v stanovskem društvu odvetniških uradnikov položaj in ker Vojska noče samo kimati in odobravati vsega, kar bi se komu prav zdelo, pač ni prišel do besede. Toda to je zadeva stanovskega društva, ki ni prav v nobeni zvezi z nacionalistom Vojsko. V društvu
poztta Vojska samo- stanovskega tovariša in ker ve, da.se tudi onim tovarišem, ki služijo asocialno čutečim« marksistom ne godi nič boljše od drugih, bi bil tem rad povedal in- razkril senčne strani dru-štva.
če pa je Vojska ma čelu vitezov Narodne odbrane, naj Se radi tega rdeči generali brez armade nikar ne razburjajo. Menda sme biti v Jugoslaviji tudi kdo nacionalist! In če jih je vsak dan več. bo to že nekaj pomenilo. Poznamo še ugasle zvezek, ki so nosile svoje dni mrke orjunaške kroje, danes pa se za spremembo postavljajo z rdečimi kravatami. Ni vsem ljudem dano, da bi bili politični kameleoni. Naj ne bodo nič užaljeni. ti švigašvaga politiki, če jim je ^zaenkrat spodletelo zlesti na kak stolček. Takim, ki se vedno poganjajo navzgor, se navadno zgodi tako, ker pač vsak ve. da niso nikjer s srcem, marveč samo z žepom. Oni, ki se jih to tiče, bodo že vedeli... Da, da, zvezde ugašajo. Ko pa bodo ugasnile, bo postalo marksistom črno pred očmi...
BRATJE! Ne pozabite, da kapitalist ne more biti nacionalist, ker mu je kapital več ko narod!
Sodna ulica 9 -- dvorišče
Uradne ure tajništva so od 1. januarja dalje dopoldne od 9. do 12. ure popoldne od 15. doV2l9. ure. ob nedeljah in praznikih od 9. do 11. ure dop.
Ograje in telefonski drogovi so polepljeni z rdečimi plakati. — Delavska organizacija vabi vse sodruge in sodru-žice na aktualno predavanje o zboljšanju položaja delavstva. Govori sodrug profesor Marko Zaletel.
*
Ne baš velika dvorana. Ura gre prot; osmi. Predavatelj, sodrug profesor Že sedi za mizo, ob njem pa garda »kulturnih« voditeljev delavstva. Prve vrste so prazne. V zadnjih je bolj na redko posejanih nekaj uradnikov s trdimi ovratniki, nekaj nedorastlih študentov in kompleten personal važne delavske institucije. Vrag vedi kako, so zablodili na to »delavsko predavanje« še: dva pekovska mojstra, en ravnatelj, trije brezposelni intelektualci, štirje brezposelni delavci in končno dva tovarniška delavca. *
'Sodrug profesor se je odkašljal. Nato je pričel s predavanjem. In je govoril. Tako-le n. pr. o preteklem družabnem redu, o židovskem znanstveniku in je nato tolmačil po svoje in kraju prilagođeno njegove zveličavne nauke. Predavanje je končal z nado, da bo delavstvu zasijala svetla bodočnost, ko se bo vse
oklenilo teh naukov.
❖
Poslušalci so se oddahnili. Tišina je zdramila oba tovarniška delavca, ki sta utrujena od dela sladko zaspala. — Mučna tišina. — Nato je pozval predavatelj vse k diskusiji. — Uradniki s trdimi ovratniki so napenjali možgane, da bi se spomnili stavka, pri katerem bi uvideli potrebo diskusije. — Ker. se ni javi! nihče, je predsednik zaključil lepo uspelo »delavsko« predavanje.
Sledila je diskusija na ulici:
Uradniki s trdimi ovratniki so dognali da predavanje ni bilo v skladu z naslovom.
Študentje so hoteli drug drugega prepričati, da so predavanje prav dobro razumeli, čeprav so imeli vsi veliko »luknjo v trebuhu«.
Brezposelni intelektualci so dognali-da je bilo delavsko predavanje ».premalo« učeno.
Personal delavske institucije je »uradno« molčal.
Brezposelni delavci so ugibali, v katero lopo bodo šli prenočevati.
Pekovska mojstra sta debatirala o podražitvi moke-.
Ravnatelj je zavil v najbližjo kavarno-
Tovarniška delavca pa sta tožila nad izgubljenim časom, od katerega nista ime la' nič. Ugotovila sta, da bi imela več od spanja...
V gostilni je slavil predavatelj s »kuh turnimi« predstavniki delavstva »likof«-On ni mogel prehvaliti izredno dojemajočega poslušalstva, voditelji .pa ne .izredno umljivega in stvarnega predavanja. Proti jutru so se zedinili v prelep* narodni pesmi:
»Ptičice pojo, rožice cveto...«
POPRAVEK:
Ni res, da Švabsko-kultuma zveza, k1 ima za severni del naše države svoj sedež v Mariboru, organizira tajne napadalne oddelke.	.
Ni res, da je poslala iz Maribora p buršakov v Monakovo, kjer se bodo izšolali za voditelje nemške propagand6 v naših krajih in da se bodo ob8fletl1 izurili tudi v špionaži.
Ni res, da pripravlja Švabsko-netnšk3 zveza transport v Nemčijo in tudi ni reS.‘ da so se javili za taki transport nekateZ' brivski pomočniki, poleg drugih Johan* Donazy, uslužben pri brivskem mois^ Tautzu in sin brivskega mojstra F,,e'
geria'	. i-te
Res je pa, da so vs,e te vesti iz l’ izvite.
Maribor, dne 30. jan. 1924.
Švabsko nemška kulturna zveza krajevni odbor Maribor-
predsednik:	tajnik:
dr. Miihleisen, !. r. dr. Gozani, L •
Anton Flieger, 1- r. Ivan Donazi, 1. r.
»BQRB A«
Stran 3.
M a r i b o r u, dne 6. IV. 1934.
Današnji številki smo priložili položnico in vljudno prosimo vse naročnike, da nam poravnajo naročnino za mesec aoril. Posebej pa Drosimo one naročnike, ki so v zaos'anku z naročnino, da nam isto zanesljivo poravnajo do 10. aprila, ker jim bomo v nasprotnem primeru on-nnoraui us'avitiLsKNaročn ke pa, ki so storili že svojo dolžnost in poravnali naročnino za več mesecev, vljudno orosimo, naj iz>oče položnice svonm p r i rate l j e m m znancem, da se na’oče na naše glasilo, ki se bo odslej še energičneje borilo za nacionalne in socialne pravice malega človeka.
V obrambo tova-rišaJanka Gačnika
V	zadnji številki »Borbe« me je presenetil članek tov. Janka Gačnika, šolskega upravitelja v Guštanju in priznanega nacionalnega borca, v katerem je moral moj tovariš in dobri znanec, braniti svojo nacionalno čast.
V	njegovo obrambo, ki se mi zdi popolnoma nepotrebna, naj omenim samo, da sva s tovarišem Gačnikom služila kot mlada častnika na bojišču pri drugem ljubljanskem polku gorskih strelcev. Takrat je imela naša četa samo slovenske častnike. Bili so to tovariši Štefan Šifrer, sedaj železniški uradnik na postaji Zidani most, ki je bil obenem poveljnik naše čete, nadalje France Šif-ter, Janko Gačnik in jaz podpisani. Oddelek strojnic pa je tudi vodil Slovenec, toVariš France Legiša. Vsi omenjeni, m.ed njimi tudi tov. Janko Gačnik in ne >JGatschnigg«, kajti pisal se je po sloven skem pravopisu in so ga tudi vojaške °blasti tako pisale ter je imel radi tega, kolikor se še spominjam, prcejšnje sit-n°sti, smo se redno sestajali v kaver-nah in kovali revolucionarne načrte za Pfevrat in bodočo Jugoslavijo ter jih tudi ob prilikah v raznih oblikah interpre-tirali moštvu. Ves čas je naša skupina Ustnikov gojila med seboj in moštvom ^°vensko pesem pod mojim vodstvom. Radi tega smo prišli večkrat v konflikt 2 višjimi nemškimi častniki. Morali smo
neštetokrat zagovarjati, dokler nas jdso kot politično nezanesljive (kar smo b'ii od vsega početka!) razgnali.
Rri vseh teh akcijah, o katerih bi ve-dele marsikaj povedati stene avstrijskih kavern in radi katerih bi nas bili av-jTijski trinogi takoj postrelili, se je tov. afiko Gačnik uspešno udejstvoval ter s f^ojo »severnjaško« razsodnostjo prerodil marsikatero nevarnost, ki smo jo ^vzročni mlajši in dokaj nerazsodni z i a^m »južnaškim« temperamentom. Kar .°u smo takrat tvegali za rojstvo Jugo-aviie, bi nikoli ne omenjal, ker je bila .0 samo naša sveta dolžnost, če bi si e^dp, ki ga omenja tov. Gačnik, ne bil s°dii blatiti njegove nacionalne časti, 30 ie tov. Gačnik ob prevratu potrdil s, s svojo krvjo. V zelo, zelo resnih časih 'z ie moj tovariš Janko Gačnik izka-al idealnega borca jugoslovanske misel °sii in je njem« bore malo enakih.
Kar! Pahor,
profesor v Mariboru.
jeT wS'Ka tvrdka »WEKA« ponuja svo-je ,.štvo Mariborčanom z letakom, ki
Mar.^an po 16 letih jugoslovanskega Ke,- 0ra 'zkliHčno v nemškem jeziku, ngm-.t najd>r^c. ;>WEKA« računa samo z ^ucin 'T* °diemalci, priporočamo vsej skrK« a ni iavnosti- da se te tvrdke rbtr0 oziha!
Privatnim nameščencem!
Zavedajte se, da je prišel čas vaše odkrite in močne besede ter resnega in stvarnega dela .....................m
Še nikoli od kar tlači mater zemljo človeški rod. ni zahteval čas tako odločilnega in smotrenega boja tudi za živ Ijenski obstanek privatnega nameščenca. kakor dandanašnji. Kakor ostali sta-novi, ki žive od dela svojih rok,, tako se mora danes tudi privatni'nameščenec boriti za svoj kruh, hudo boriti se mora proti krivicam, boriti za socialno izboljšanje. Časi, ko so razredne organizacije 'azrih nazivov imele patent reševati socialna in strokovna vprašanja, so za nami. Tudi privatni nameščenec se' je že pred leti pričel zavedati, da je uspeh v boju za rešitev perečih socialnih vprašanj zajamčen lev, stanovski organizaciji. Samo močna strokovna in stanovska organizacija bo pripeljala privatne nameščence do končne zmage, samo ona je zmožna pripraviti privatnim nameščen cem boljšo bodočnost. Organizacija privatnih nameščencev pa mora biti nadstrankarska, v njenih vrstah, je mesto za vse tiste, ki se zavedajo, da je jugoslovanski privatni nameščenec pozitiven faktor pri ustvarjanju državne skupnosti za tiste nameščence, ki so ob vsaki priliki pripravljeni ščititi državne interese.
Dajmo naprej besedo pomanjkanju ka pitala, ker je že dobra znanka skoraj vsake hiše, vsakega človeškega bitja.
Pomanjkanje kapitala... To pomeni, da ni več sirovin in dela ali še bolj jasno izraženo, da ni več narave, in človeka! Če smo že enkrat ugotovjli, da je kapital to in samo to, kar človek iz narave zbere in pripravi (prenaredi), je mogoče le to.
To pa je največji nesmisel, in zasmeh naravne pameth In tudi laž! Sirovin je vendar dovolj, celo preveč — saj beremo, kako se te namenoma uničujejo — delovnih rok tudi. Delavci prežijo na delo — ne čakajo pa, — ker so »odveč« in kot taki izstradani.
Kar res manjka in resnično pogrešamo, je le možnost dela. Razparajmo tega malika, da se prepričamo o resnici!
Že s prvim rezom se nam mora pojaviti ironičen nasmeh. — Ni dela... Kako naj neki bo, če pa stroji stoje in tudi morajo stati! A to spet ni pomanjkanje kapitala, pač pa obratno, če štejemo produkcijske naprave (stroj), torej ta produkt narave in človeškega dela kot kapital, je tega čez mero, nad trenutno potrebo. Ali naj torej ustvarjamo nov kapital? Vidite, da potujemo iz protislovja v protislovje, iz zagate v zagato.
Občutek pomanjkanja kapitala pa se pojavi, če ta (stroj) stoji. Kaj je posledica? Ta kapital mora ohraniti svojo — seveda namišljeno — vrednost, kot stoji
za vse tiste, ki hočejo sebi in svojcem ustvariti lepšo in boljšo bodočnost...
Dolžnost vseh privatnih nameščencev je, da se organizirajo čimpreje vsi, kakor en mož v Društvu zasebnih in autonomnih nameščencev v Mariboru. Prihaja čas, ko bo organizirani jugoslovanski nameščenec obračunal s paraziti in škodljivci našega naroda, ko si bo pri ! boril to, kar mu pripada, ko bo obraču-i nal tudi z onimi svojimi stanovskimi to-\ variši, ki stoje v teh hudih časih ob stra ni njegove organizacije in nimajo toliko stanovskega čuta. da bi z majhno žrtvijo pripomogli svojim tovarišem in sebi do ugodne rešitve vseh perečih vprašanj. Zato se bodo vsi nameščenci in natneščenke, ki so že člani omenjenega društva, udeležili rednega letnega občnega zbora, ki bo v soboto, dne 7. t. m., ob 20. uri v dvorani hotela »Pri zamorcu«, v Gosposki ulici. Povabili pa bo-; do na občni zbor vse svoje stanovske tovariše in tovarišice, ki še niso organizi rani. da se prepričajo, kako nujna je potreba po močni stanovski organizaciji. Privatni nameščenci in nameščenke — jutri, v soboto, vsi na občni zbor!
v bilanci. V ta namen mora živi delati. Ves narod mora prispevati, da se nezaposleni stroj obrestuje in amortizira, da torej zajamči kapitalistu njegovo rento. Na mesto nezaposlenega stopi kapitalist.
Tvoritev novega kapitala bi torej pomenila tvoritev mrtvila, nove usodepol-ne »vrednosti«.
Bili so časi, recimo okrog leta 1925., ko je zašel kapital v zagato. Radi tekme nekega drugega, n. pr. ameriškega kapitala, se ta, n. pr. z evropskega kontinenta, ni mogel razmahniti, ni torej mogel na svojih tleh tvoriti novega. Tekma, ki je med kapitalom zelo mrzla, brezobzirna in nečloveška, se je pojavila v uvozu blaga (kapitala), ki ga je ameriški kapital proizvajal hitreje, ceneje, boljše (popolnost v tehniki — strojih!). To je evropskega kapitalista pognalo v r a c i j o nali z a c i j o, ki je nekaj časa cvetela, nato ovenela in končno popolnoma onemogla. Tako so se milijarde n. pr. nemškega kapitala nesmiselno zdrobile in sprašile, tako je strast kapitalističnih žre-cov zdrobila prirodo in človeka samo zato, ker jim je postal svetišče in osišče gospodarstva kapital. Ta nenaravni pojav je mogoč le takrat, ko ima duhovstvo tega malika izključno oblast nad narodom in se je vrinilo med njega in svojega boga. Edino tako je mogel izkopati med človekom in prirodo nepremostljivo sotesko in jo napolniti s kapitalom in njegovimi služabniki, oboževalci: edino
tako je mogeT modernemu'človeku raztrgati vsako vez do prirode, iz katere je »prirodno« zrastel. Zato je masa v mestih duhovno otrpla, materijalna, računajoča in dostopna le duhu denarja. — Tako daleč jo je zvodil kapitalizem. Hitel je, da je zravnal človeka s strojem, oziroma. da je prvega zmehaniziral, drugega pa počlovečil; — stroj je dušo vlil, iz človeka jo je. iztrgal. Glejte stroj »robota«, ta menda poslednji poskus, ki naj dokaže popolnost kapitalizma in izruje iz človeka poslednji dvom! Oba — človek in kapital — sta postala brezdvomca. bežna in brez čuvstva, ki naj bi ga vezalo z neko nepremagljivo stalnostjo. Masa — hormopolitični (svetski) nomad (pastir) potuje -v deželnih mejah in preko njih brez značaja —. kakor denar, ki ne pozna mej.
Najhujše pa jc to pri kapitalu, čigar vknjižene številke predstavljajo le namišljeno vrednost in se spet spremene v denar in krožijo vsepovsod kot delnice, obligacije, zastavna ali dolžna pisma. Razen sredstva kapitala se pišejo sedaj kot sredstvo denarja med • človekom in rečmi. To je dvojna,, poostrena razvez-nost. A ta tako izumetničeni denar potu-je po borzah in bančnih uradih iz roke v roko in na tem omotičnem prenašanju številk se oslajajo naši možgani do kr-čevitosti. A ta razcefranost je šla še korak dalje. Tudi za te natiskane papirje (delnice i. dr.) je izumil kapitalizem nov papir, da se morejo ti kopičiti v predalih...
Torej papir na papir, — nakaznica na nakaznico ... Res ne morejo možgani po tem svetu zmešnjave in čuvstvo se upira. Človek se vpraša, so li ti papirji in številke v gospodarstvu res tako potrebne in je le ta »papir na papir« neizogibna potreba. Kaj hoče borzni špekulant z onimi številkami, ki jih dnevno zapisuje v svojo beležbo, ko so vendar tudi borzi izpodmaknjena tla in plava kot zračna ladja, kot papirji in svetilke in naš strah v tej praznini, kjer nimamo več pravega merila za odnose med človekom in rečmi. Zato se tudi ne čudimo, če se prav tiste dni, ko trdimo »a«, zgodi »b«. »Tako ne more več dalje,« smo ponavljali. Pa je le zdrknilo še bolj navzdol. Kaj bi ne bilo, če je praznina. Izgubili smo trdnost, resničnost, zato nam je ena številka prav tako prava ali pogrešna kot druga...
A svet je te zmešnjave In prevare že sit in sili na tla resničnosti. Sili in bo to tudi dosegel.
tfaribor
IZ OBČINSKE KOLONIJE V MAGDA-LENSKEM PREDMESTJU.
V magdalenskem predmestju v Mariboru imamo kolonijo mestnih hišic za revne sloje. Najemnina za ,te hišice, ki preidejo po 25 letih v last najemnika, se plačhje mesečno in sicer po 350 Din, oz. 475 Din. Pripomniti je treba, da v teh hišicah, ki so bile zidane za revne sloje, stanuje tudi precej takih, ki žive v prav dobrih gmotnih razmer-h. — Pri prvem proračunu je bila predvidena na čelni strani hišic železna ograja z vratima za dve in dve hišici skupaj. Prišla pa je brihtna glava v osebi gospoda od mestnega olepševalnega društva, ki je ovrgla to prvotno namero in stavila predlog, da se naj pred hišicami raje zasadi gabrova živa meja. To gabrovje ie stalo občino baje 80.000 dinarjev! Do tu bi bilo vse v redu. Pretekli teden pa pride nadzornik te kolonije vse najemnike obvestiti, da bo občina vendarle napravila železno ograjo po prvotnem načrtu. Tudi to bi bilo v redu, če ne bi ti vsi eksperimenti šli v breme — rev-nili najemnikov. Ograja bo stala vsakega najemnika približno 700 dinarjev. Prvotno je bila ograja že zaračunana pri končni vsoti za hišico, če pa bo šlo tako dalje, si še danes nismo na jasnem, koliko bo stala končnoveijavno hišica. — Ob tej priliki se že danes vprašamo, kako bo s predpisano okrasitvijo teh vrtičev pred hišicami. Enotna dekoracija je tu nemogoča, če bo delal vsak najemnik za se. Zato bi bilo prav, da bi občina poslala nekaj svojih vrtnarjev, ki bi okrasili vrtove po enotnem načrtu.
Vsa kolonija je stala občino baje 8 milijonov dinarjev, če računamo z viši-
Ali ni to nesramno izzivame ?
Iz službenih objav Odbora za delegiranje nogometnih sodnikov v Ljubljani posnemamo, da bo sodil nedeljsko prvenstveno nogometno tekmo med L SSK. Mariborom in SK. Ilirijo iz Ljubljane g. O c h s iz Celja. Ne moremo prav verjeti, kako je mogel Odbor za delegiranje sodnikov v Ljubljani določiti tega gospoda za sodnika v Mariboru, ko je vendar vsej nacionalni iavnosti, zlasti pa . nacionalnim športnikom dobro znano, da je ta gospod Ochs zagrizen nemčur in da še do danes ni čutil potrebe, da bi se naučil našega jezika in da še danes »uraduje« na igriščih v nemščini in da je kot sodnik popolnoma nesposoben v športnem udejstvovanju. Nacionalna javnost in z njo vsi mariborski nacionalni športniki odločno zahtevajo, da imenuje Odbor takoj drugega sodnika, ker smatra delegiranje Ochsa za sodnika v Maribor kot nesramno izzivanje!
Tvoritev in pomanjkanje
kapitala Gospodarsko-politično razmdtrivanja -
Stroj je dušo vlil, iz člov ka jo e iztrgal?
Sprati 4.
no najemnin, pa bo občina tekom 25 let dobila za te hišice 16 milijonov. Torej
GOVORI SE . . .
da je neki vedno dvtber nacionalist, kakor je sam naglasil, počasi zopet prijadral k »rdečim«. Tam pa ga niso nič kaj veseli, ker je^ prišel brez armade. Mogoče bodo^ našli zanj kako nezasedeno predsedniško mesto...
da se ustanavlja v Mariboru društvo društvenih predsednikov. Za predsednika tega društva je baje več kandidatov. Ne nese sicer pnedsedništvo nič, toda čast je tudi nekaj... da so Rapidovci ob neki priliki sklenili, da bodo odslej samo slovenski govorili in da bodo izključili vsakega svojega člana, ki bi še kdajkoli izzival... da bo v kratkem predaval »o čisti nemški rasi« g. dr. Kupnik pod pokroviteljstvom »čisto rasnega« nemško-svabske-ga Kulturbunda...
Plus
RDEČA »PETOVIA« SE RUŠI.
Volitve obratnih zaupnikov v tukajšnji »Petoviji« so skušali marksisti izvesti kar po svoje. Pa ni šlo! NSZ se je proti takim volitvam pritožila, nakar so se volitve ponovno vršile. — NSZ je topot nastopila prvič in zadjala tej nedavno še popolnoma rdeči trdnjavi prvi udarec. Od 6 zaupnikov je NSZ dobila 2 zaupnika, kar je vsekakor zavidanja vreden uspeh. — Podružnici NSZ v Ptuju vse priznanje. Uspeh nam je porok, da bo »Petovia« pri prihodnjih volitvah vsa v nacionalnem delavskem taboru!
»BORB A«
mmmmia .K-jassam,
Celle
TO IN ONO.
Sedaj, ko smo zvedeli, kdo se smatra voditeljem javnega življenja v Celju, si dovoljujemo tudi vljudno vprašanje, zakaj se pa ti voditelji tudi ne udeležujejo javnih manifestacij, kakor n. pr. baklja-de dne 1. in 17. decembra itd. Najbrže se gospodom ne »sika«, da bi skupno z deavci manifestirali na ulici za naše narodno zedinjenje, ali so pa kje drugje zadržani ob takih prilikah. Prepričani smo, da bo naš današnji »opominček« pripomogel v toliko, da ne bo več bak-Ijad ali kaj sličnega brez »voditeljev«. Narodu, ki ga baje zastopaš, moraš tudi v resnici dokazati, da čutiš z njim.
Ne besede, marveč dejanja naj govore! *
Ko nastopi službo po svojem predniku novi predstojnik, se navadno predstavi svojemu podrejenemu uslužbenstvu z besedami: »Glejte v meni le očeta, skrbi bom za Vas kot za lastne otroke«. Pa se mu potem čez nekoliko časa, ko je nastopni govor že pozabljen, zdi potrebno svoje podrejene kontrolirati. Sto-bel bom za Vas kot za lastne otroke«, pustiti prijetno družbo, pa vendar hoče biti »službeni čovjek«. V svoji službeni gorečnost pa pozabi telefonsko številko svojega urada. Kliče pač tisto, ki mu pride najprej na um. In nastane zmeda, zmešnjava... Slednjič se pojasni, da je predstojnik klical po telefonu svojega podrejenega, s katerim sta skupaj sedela pri mizi! Pozabljivi ljudje so si včasih napisali telefonske številke kar na »manšete« ...
USTANOVITEV PODRUŽNICE NSZ.
Preteklo nedeljo je bil v Narodnem domu ustanovni občni zbor, ki se ga je udeležilo častno število članstva in prijateljev delavskega socialno-nacionalnega pokreta. Občni zbor je vodil predsednik pripravljalnega odbora tov. Franjo W 11 a v sky, ki je uvodoma pozdravil vse udeležence, posebej pa predsednika maribor ske podružnice tov. Bajta, prvega pred
sednika mariborske podružnice tov. Rudolfa T u m p e j a in strokovnega tajnika tov. Kravosa iz Ljubljane. V svo-
Čma
ZADNJA POSTOJANKA V MEŽIŠKI
jem poročilu je orisal položaj in razmere DOLINI ZAVZETA! delavstva v celjskih tovarnah in obratih Preteklo nedeljo, 25. t. m., je bil v črni in naglasil, da jih je prav socialna kri-1 ustanovni občni zbor podružnice Nar. vičnost in pa narodna zavest pripravila ! str0ik- zveze za Črno. Zbor je bil odli-do tega, da se zbero tudi celjski delavci! ČR<) obiskan, kar je najkpši dokaz, da pod zastavo narodnega delavskega po-; delavstvo uvideva, da je njegova edina kreta. Za njim je dobil besedo tov. T u m-1 rešitev v vrstah združenega nacional-P e j, ki je v daljšem. govoru orisal težek , neSa delavstva. K organizaciji je tako! položaj našega delavstva, predočil na- I Pristopilo mnogo delavstva, ki si je po-vzočim krivice, ki se gode delavstvu od i stavil° na čel(> Podružnice priljubljene-strani domačega in tujega kapitala ter ?a tovariša Pavla Cesarja. Zbora se
razvil program in smernice nacionalnega delavskega pokreta, ki ga zastopa Narod na strokovna zveza in, ki hoče priboriti delavstvu človeka vreden položaj. Soci-aino-nacionalni pokret hoče in mora iztrebiti vse kar je nezdravega v narodu, hoče in mora delati popolnoma samostojno. Za svoja .izvajanja je žel tov. Tum-pej viharno odobravanje. Prav tako z ognjevitim navdušenjem je bil sprejet tudi govor tov. Kravosa, ki je govoril o brezposelnosti, o stanovski zavednosti in o potrebi močne strokovne organizacije nacionalnega delavstva. Sledile so nato volitve, pri katerih je bil soglasno izvoljen za predsednika podružnice tov.
Emanuel Janežič, za odbornike pa tovariši: Krajnc, Wltavsky, Zadnik, Čerenjak Napred, Letnar, Zupan, Krulc, Gcrdina,
Dejak in Fric, za člana nadzornega od- zumeš prav, in buliš z očmi, kot da bi bora pa tov. Šeruga in Hotko. Občni zbor I hotel ž njimi prodreti prodajalko. Ko se je nato pozdravil predsednik mariborske j pa zaveš, vprašaš: Zakaj se vendar pro-podružnice tov. Bajt, ki je predočil za- ! dajajo papirčki v zavojčkih po Din —.50, hteve delavstva za zboljšanje njegovega j i.—1.50 m še menda več? Ali je tudi položaja in pojasnil načrt, po katerem ! prepovedano nabaviti si naenkrat po več gre delavstvo v boj za svoje pravice, j zavojčkov papirčkov in tobaka? In, ali Spregovorili so še tov. Fric in B a v- I so lističi natančno odmerjeni za prav en de k iz Celja ter t ov. Tumpej iz Ma-j zavojček tobaka? Zdaj boš torej moral, ribora, ki je končal svoj nagovor, da je ljubi kadilec, cigaretni tobak žvečiti, ker nacionalno delastvo avandgarda našega ’ preostalega ne boš več mogel spuhati v kralja, naroda in domovine. Tako je do-! zrak! Kadilci smo že itak kaznovani dobilo tudi celjsko nacionalno delavstvo ' volj, da se nam nudi zlasti zetsk tobak svojo strokovno organizacijo, ki bo uspeš najslabše vrste (zdrob, smeti, prah in še no zastopala interese in branila pravice kaj.) Sedaj pa prihaja še ta šikana. Zoper do krvi izmozganega in izkoriščanega to kadilci odločno protestiramo in za-delavstva.	i htevamo, da se napravi tu nemudoma red.
je udeležil tudi tov. Bajt Tone iz Maribora, ki je v daljšem govoru predočil delavstvu smotre NSZ in orisal sodobni položaj in vlogo delavstva pri izboljševanju neznosnih prilik. Za svoja izvajanja je žel toplo zahvalo. — Občni zbor je bil ponoven dokaz, da je zavzel na-cicvnalno-socialni pokret tak razmah, da do končne zmage ni več daleč. Tako stoji sedaj vsa bivša Koroška trdno v taboru tega pokreta.__________________
NEVERJETNO PA RESNIČNO.
Stopiš v trafiko, da si kupiš zavojček cigaretnih papirčkov. Ves pa si začuden, ko dobiš namesto tega, sicer vljuden, pa energičen odgovor: »Papirčke dobite le, 63 kupite tudi zavojček cigaretnega tobaka. Posamič jih prodajati ne smemo.« Tako torej! Odgovora sprva niti r.e ra-


KREDITNA ZADRUGA USLUŽBENCEV DRŽAVNIH ŽELEZNIC V MARIBORU
R. Z. Z O. Z.
Vabilo
na
. redni ieini občni zbor
Kreditne zadruge uslužbencev državnih železnic v Mariboru r. z. z o. z.
ki bo v nedeljo, dne 15. aprila 1934 ob 9. uri v mali dvorani Narodnega doma v Mariboru.
Dnevni red:-
i. Konstituiranje občnega zbora, določitev zapisnikarja 6. Sklepanje o pooblastilu upravnega odbora; a) do ka-
tere vsote sme zadrugo zadolžiti; b) do katere vsote sme dati posameznemu zadrugarju posojilo; c) do katere najvišje vsote sme sprejemati hranilne vloge; d) glede na višje obrestne mere za vloge; e) o obvezni šte Jnji in višine teh vlog (čl. 13. t. 4 pravil);
in volitev dveh overovateljev zapisnika;
Poročilo upravnega in nadzornega odoora;
3.	Odobritev računskega zaključka za leto 1933 in razdelitev čistega dobička;
4.	Sklepanje o razrešnici članov upr. in nadz. odbora;
5.	Volitev: a) dveh članov upr. odbora in treh namestm- 7. Sprememba pravil; kov; b) enega člana nadz. odb.in dveh namestnikov; 8. Raznoterosti.
OPOMBA: Če občni zbor ob določeni uri ne bi bil sklepčen, bo v smislu člena 35. pravil pol ure pozneje nov občni zbor v istih prostorih in z istim dnevnim redom ter bo sklepal ob vsakem številu prisotnih članov.
Letni zaključek je članstvu na vpogled v zadružnih prostorih.
V MARIBORU, dne 20. marca 1934.
UPRAVNI ODBOR.
Predstavnik in izdajatelj Tone Bajt, predsednik Narodno-strokovne zveze v Mariboru. Urejuje in odgovarja Rudolf Germ v Mariboru. Tiska Maribors
tiskarna d. d., predstavnik ravnatelj Stanko Detela v Mariboru