Naše vdovsko društvo. j? om agaj s i saminpomagalTj b o d e B o g ! Ta rek se pri nas še premalo ceni. 0 tem se prepričamo, ako pogledamo v knjige našega ,,Društva v poinoč ufiiteljem, njihovim vdovam in sirotani na Kranjskeni. Moškega učiteljskegaosobja na kranjskih šolah je preko 400 — ženskega osobja tu nismo všteli, ker je po sedanjih pravilih društvo le za učitelje. Od teh 400 učiteljev je v društvo vpisanih le 70 (= 17°/o). Res, da imajo po sedanji uredbi pravo in trajno korist iz društva le oženjeni učitelji; a če pomislinio, da je vsaj polovica učiteljev oženjenih, pogrešamo jih najmanj 130 izmed njib med društveniki vdovskega društva. Če učitelj-oče umrje, dobiva pač njegova vdova, ako je mož služil najmanj deset let, pokojriino in njegovi otroci vzgojnino, a ta je nizko odinerjena. Koliko se zapuščeni vdovi gniotno stanje olajša, če poleg te pokojnine dobiva tudi pokojnino od vdovskega društva! Kaka podpora je to posebno za vzgojo zapuščenih sirot! V ta namen, da bi se naše učiteljstvo bolj zaniinalo za to prekoristno društvo, se- stavil je skrbni in marljivi društveni tajnik g. M. Močnik že lansko leto preosnovo društvenih pravil v tem zmislu, da bi imele tudi učiteljice in neoženjeni učitelji od društva kaj koristi in da bi se pokojnina vdovam in vzgojnina sirotam nekoliko preosnovala in po starosti zvišala. Ta preosnova se je obravnala v odborovih sejab in pri občnem zboru dne 2. kimovca 1889. 1. Ker se pa v posameznih točkah ni dosegla jedinost, vzprejel se je nasvet, da v teku leta društveni odbor to stvar še jedenkrat temeljito pretresuje in po vsestranskeni obravnavan.ji v strokovnih listih postavi na dnevni ied letošnjeinu občnemu zboru. Tenm naročilu je odzval društveni odbov s tein, da se je v seji dne 16. sušca posvetoval o iirenaredbi društvenih pravil. Gospod tajnik, ki je o tej stvari poročal, predložil je načrt, ki se v nekaterib točkah razločuje od lanskega načrta. Načelno so bili vsi navzoči za prenaredbo pravil; g. tajnik potem prebere načrt. — Sicer je nekaj tega že znanega iz obravnav lanskega občnega zboia dne 2. kimovca, a zaradi lož;<'ga pregleda in primerjanja podajenio p. n. čitateljem našim vse nasvetovane premembe. U d j e v d o vskega društva naj jih blagohotno primerjajo s pravili od dne 3. sušca 18 82. 1. Osnova pravil društva v pomoč ut-i- teljem, njilioviiu vdovaiu in sirotam na Kranjskein. § 1. Društvo v pomoč učiteljem, njihovim vdovam in sirotam na Kranjskem iraa svoj sedež v Ljubljani; namen mu je dvojen: a) ali zagotovlja svojim društvenikom v življenji prevžitnino (rento), b) ali jamči njihovim vdovam in sirotam za vsako leto pokojnino oziroma vzgojnino. § 2. ostane, kakor je v pravilih 1. 1882. II. člani in dobrotniki. § 3. Vsak na javni ljudski šoli na Kranjskem nameščeni učitelj ali podučitelj, istotako vsaka učiteljica ali podučiteljica more biti ud temu društvu. § 4. govori o vzprejetji v društvo in ostane po starih pravilih. § 5. Kdor izstopi iz društva, izgubi vse pravice do njega pridobljene. Izstopa pa: a) kdor se pismeno oglaša; b) kdor ne vplačuje doneskov v obrokih po pravilih določenih; c) kdor prostovoljno izstopi od učiteljstva; d) kdor se zarad hudodelstva iz učiteljstva izloči; e) učiteljica, kadar se omoži, tudi ako ostane pri učiteljstvu; f) kdor se preseli v drugo kronovino avstro-ogerske države, akoravno ostane pri uciteljstvu. Pod a, b, c, d ni povračila pod e in f se vplačani znesek brez obresti povračuje. § 6. govori o dobrotnikih in ostane po starih pravilih. III. Vplačevanje. § 7. Vsak ud brez razlofcka spola plača 2 gld. vzprejemnine in naznani, ali pristopa zase ali z obiteljo k društvu. Kdor pristopa le za svojo osobo in z;ibteva le prevžitnino v življenji, plača tolikrat po goldinarji, kolikor let je dovršil. Za vpla- čevanje se določi doba dveh let, tudi se more na mesec vplačevati. § 8. Razen tega pa plačujejo neoženjeni potri gld., oženjenipa po šest gld. letnine. Ako hoče neoženjen veljati za oženjenega in pravice do društva v tem oziru pridobiti, inora nedostatek pristopnine doplačati in letnino kot oženjen ud plačevati, sicer velja za neoženjenega. Oženjeni, nad 50 let stari, se ne vzprejemajo več. § 9. govori o vplačevanji, kakor v st. pr. § 10. IV. Pokojnina, vzgojnina in prevžitnina. § 10. Udje društva imajo pravico do pokojnine in vzgojnine za obitelj ali do prevžitnine v življenji za svojo osobo in sicer: a) Vdove inorejo dobivati 120 gld. letne pokojnine, sirote vsaka za se četrtino tega, kar dobe vdove, sirote po očetu in materi pa dvojno vzgojnino do završenega 18. leta starosti; b) neoženjeni učitelji ali vdovci, ki nimajo otrok do vzgojnine upravičenih in učiteljice pa morejo dobivati po 30 gld. letne prevžitnine v življenji. § 11. Po dveletni preizkušnji iniajo vdove in sirote društvenikov do vštetega 5. leta od časa pristopa za sluCaj smrti soproga oziroma očeta že pravico do 20 gld. pokojnine, oziroma do jedne šestine cele ali dvojne vzgojnine; nadalje vsako završeno petletje pa zopet pravico do 20 gld. pokojnine, oziroina do jedne šestine cele ali dvojne vzgojnine; tako da ima vdova ali sirota tistega uda, ki je 25 let redno in brez dolga vplačeval, pravico do 120 gld. pokojnine, oziroraa do 30 ali 60 gld. vzgojnine; leti preizkušnje je tukaj vštevati. Neoženjenim učiteljem in učiteljicani pa prirašča takoj prvo leto po pristopu prevžitnina vsako leto za 1 gld., tako da po dovršenem 30. letu vplačevanja, ako so upokojeni, dobe pravico do 30 gld. prevžitnine. § 12. Vsi učitelji in učiteljice pa nehajo z vplačevanjem po dovršenem 30. letu vplačevanja, a ostanejo jini vse pravice do društva zase in za obitelj, ako so redno vplačevali letnino in nimajo dolga pri društvu. Za dobo vplačevanja, oziroma oproščenja se jemlje društveno leto. § 13. Upokojeni neoženjeni učitelji in njim jednaki vdovci ter učiteljice morejo sicer za čas upokojenja zahtevati prevžitnino za svojo osobo, a ta se jim odmeri po letih vplačevanja, vender letnine več ne plačujejo. Vpokojeni oženjeni učitelji pa nimajo pravice do prevžitnine (§ 10. b.) § 14. Oženjeni učitelji, sedanji društveniki, obdrže vse pravice dosihmal pridobljene, vender dobe njih vdove in sirote, ako že 25 let vplačujejo ali bodo vplačevali, pravico do 120 gld. pokojnine, oziroma 30 ali 60 gld. vzgojnine. Neoženjeni učitelji, sedanji društveniki pa imajo pravico do prevžitnine (§ 13), a kadar dobivajo pre.vžitnino, ne plačujejo več Ietnine. § 15. Društvo posojuje le tistim udom, ki so že deset let pri društvu in so ves čas redno plačevali letnino. 0 dovoljitvi posojila in o poroštvu glede vrnitve sklepa društveni odbor. — Začne se razgovor o teh pravilih in sklene se, po velikonočnih praznikih v četrtek dne 10. nialega travna sklicati poninoženi odbor. Uljudno tedaj vubimo vse odbornike in sploh vse društvenike, katerim čas in okoliščine dopuščajo, k tej važni seji, ki bode dne 10. malega travna ob 10. uri v prostorih katoliške družbe. — Kar se bode tukaj sklenilo, bode se vsem društvenikom naznanilo, da se pravOcasno o tem porazumemo. — Opoiimja. Od l. 1870. smo še trikrat pravila prenaredili, da bi pristop udom zlajšali. A pomisliti je treba, du mora vsako društvo v prvi vrsti skrbeti sa to, da dolžnosti do društvenikov opravlja, a tudi samo pri šiv!jenji ostane. Dalje je doUnost vsakemu društvu, da je v jednaki meri pravično vsem po svojih močeh in pravilih. — Ob ustanovitvi društva l. 1860. so se obvezali učitelji, ki so še le po preteku nekaterih let k društvu pristopili, da so vse doplačali, kur so po nastopu prve službe zamudili, tudi čns preizkušnje je trajal 3 leta. Sedaj je to nekako olajšano, a skrbeti se mora po drugih paragrafih, da tisti učiteiji, oziroma njih vdove in sirote tndi več dobc, ki so več vplačali; na tem načelu so osnovana nova pravila. Končno omenimo še nasveta g. Fr. Trošta v 24. štev. nUčit. Tov." pr. l., ki je tudi vsegn. premisleka vreden, kajti tudi tum velju načelo : pravičnost; glasi se pa tukole: Pristopnina sa vse jednaka, a letnina se ravna po številu službenih let sa časa pristopa k društvu: do 10. službenega leta G gld., od 10-15. l. 9 gld., od 15—20. l. 12 gld., od 20-25. l. 15 gld., od 25—30. l. 18 gld., od 30—35. l. 21 gld. in od 35—40. l. pa24 gld. Vprašmjeje, ali to kajbolj ustreza itčitdjem ?