OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM
ČASOPISU ★
Izvršujemo vsakovrstine tiskovine
RAVNO
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER
Commercial Printing of AU Kinds
VOL. XXXV.—LETO XXXV.
CLEVELAND, OHIO, THURSDAY (ČETRTEK), MAY 1, 1952
ŠTEVILKA (NUMBER) 88
Mary zupančic
Po 12 tednov trajajoči bolezni preminila na svojem domu ^ Mary Zupančič, rojena Kral, po ^oniače Stangarjeva mati. Stara bila 74 let ter je stanovala na 4043 St. Clair Ave. Doma je bila iz vasi Glagovica, Št. Vid pri Za-tični, odkoder je prišla v Ameri-^0 pred^ 40 leti. Bila je članica podružnice št. 25 SŽZ.
Tukaj zapušča hčer Mrs. Alice Skoflanc, vnukinjo Mrs. Elsie ^berson in vnuka Frank Zupančič ter dva pravnuka, v stari do-®iovini pa zapušča sina Alojzija, ^^Gga brata in eno sestro. Po-Sfeb se vrši v soboto zjutraj iz ^akrajškovega pogrebnega zavoda.	*
®Raga machalk
Po kratki bolezni je preminila I domu svoje hčere Draga Ma-t\ chalk, rojena Ivacko, bivajoča 765 E. 205 St. Tu zapušča otroke: Mrs. Ruby Pegoraro, ^anka, Josepha, Ivana, Nicka, ^ichaela, Mrs. Ann Ralazzo, 1 -Anthony in Steve. Truplo je bilo odpremljeno po Grdinovem po-Si'ebnem zavodu v Hermansville, 1 ^ich., za pokop. !: *
. ''OSEPH "TINKO" UDOVICH Dp.nes zjutraj ob 3. uri je Po več-miesečnem bolehanju v Bienville bolnišnici, dobro podani Joseph "Tinko" Udovich, 53 let. Zadnja leta je vodil gostilno Udovich's Cafe na 317 200 St. Doma je bil iz Jelšane Wizu Trsta na Primorskem, kjer ^^pušča očeta Jožefa, brata An-tona in sestri Milko in Jožko ter ^®Uko sorodnikov. V Ameriki se nahajal 29 let in je bil ^an '^Stva Naprej, št. 5 SNPJ ter Pevskega zbora Slovan.
Tukaj zapušča žalujočo sopro-Frances, rojeno Surina, do-iz Rupe blizu Trsta na Pri-^^':'8kem, sina Edwarda in se-®tro Mrs. Danica Hrvatin, ki s ^^ojim soprogom vodi gostilno Grovewood Ave. Pogreb se ^^ši v soboto iz pogrebnega za-J&seph žele in sinovi, 458
Zopet ^'oblačno'' nad Berlinom; francosko letalo obstreljeno
BERLIN, 30. aprila—Francosko potniško letalo, ki je imelo na krovu 6 oseb moštva in 11 potnikov, je bilo nad Berlinom obstreljevano po dveh ruskih letalih' tipa lovcev in je bilo pri tej priliki ranjeno četvero oseb, letalo pa močno poškodovano. Amerika, Velika Britanija in Francija so vložile ostro protestno noto, s svoje strani pa protestno noto pri omenjenih oblasteh—Sovjetska zveza.
Zapadni zavezniki trdijo
J:.
152 St.
^ Floride
^oznani Mr. Frank Zaje, ki je Prebil nekaj mesecev v sončni , ^^idi, se sedaj zopet nahaja na 7507 Cornelia Ave.
svoji noti, da je francosko letalo letelo nad ozemljem, ki je bilo po sporazumu med štirimi za-sedbenimi oblastmi Nemčije določeno kot koridor. Francosko letalo se je držalo določb tega sporazuma, vsled česar mora Sovjetska vlada uvesti takojšnjo preiskavo, zakaj so sovjetska letala streljala na francosko letalo, in dati odškodnino.
Sovjetska vlada^od svoje strani trdi, da je francosko letalo letelo ne nad koridorjem, kakor je določen v sporazumu, marveč nad sovjetskim ozemljem. Francosko, letalo je imelo smer proti Leipzigu, torej je letelo v sovjetski zoni. Pilot francoskega letala je odbil opozorilo ruskih letal, naj letalo pristane. Pilot se za to opozorilo ni brigal, vsled česar je bilo streljanje upravičeno.
"Gre za resno stvar"
Francoski visoki komisar za Nemčijo, Andre Francois-Pon-cet, se je za časa dogodka nahajal v družbi generala Eisenhow-erja v mestu Coblenzu ob Renu^. Napad na francosko letalo je oziiačil kot za "zelo resno zadevo" in za "provokacijo." Tudi general Eisenhower je bil po izjavi Francois Ponceta zaskrbljen, ne da bi dogodek podrobneje komentiral, ker da ta zadeva se tiče ameriškega državnega tajništva.
Na letalu je bilo osem Nemcev, dva Švicarja in en Nizozemec, ni pa bilo kakega Ameri-' kanca.
Poveljstvo ameriških zračnih sil je od svoje strani uvedlo preiskavo in zaslišalo tako potnike, kakor tudi moštvo. Pilot je izjavil, da je plul z letalom v višini kakih 7,000 čevljev in sicer iz Frankfurta v Berlin v bližini Berlina točno po sredini določenega koridorja, ko so se za njim pojavili ruski lovci. Napad na letalo je bil za njega—popolno presenečenje.
Nadaljne priče so trdile, da so se ruska letala približala francoskemu letalu, ga nadzirala in obroževala. Letalo je dalo znamenje SOS, torej klice na pomoč in se zavilo v oblake, nato pa
srečno pristalo v Tempelhofu v Berlinu, kjer se nahaja ameriška zračna baza.
Med ranjenimi je Nemka Nei-bel iz Frankfurta, ki je šla obiskat svojo mater, ki živi v sovjetski zoni. Pri obstreljevanju je bila ranjena v trebuh in v nogo in je njeno zdravstveno stanje označeno za resno.
Letalo samo ima polno lukenj.
Spočetka se je mislilo, da gre za večjo akcijo in ne za posamezen slučaj. Zato je bil prekinjen letalski promet med Berlinom in zapadno Nemčijo. Po vložitvi protestnih not in potem, ko se je izkazalo, da gre za posa-mezjii slučaj, se je letalski promet obnovil.
*
Nova izmenjava note
Zavezniki so izročili radi incidenta, ko so Rusi obstreljevali francosko letalo sovjetskemu komisarju noto. Sovjeti namreč trdijo, da so bili streli oddani le v opomin, v resnici pa se iz poškodb letala in ranjenih potnikov vidi, da je šlo za namerno obstreljevanje, vsled česar se mora plačati odškodnina prizadetim.
KANDIDATJE V
OGLEDALU
VSAKDANJOSTI
Senator Taft je govori v Youngstownu: "Imam za seboj 650 delegatov in bom na konvenciji republikanske stranke dobil nominacijo pri prvem glasovanju. Kot predsednik bom vrnil čast vladi in uvedel poštenost, bom varčen, bom znižal davke za 20%, bom končal vojno na Koreji."
Stassen v Clevelandu o Taftu: "Taft se obupno lovi za volilci, ko obljui>lja 20% znižanje davkov. Ko pa trdi, da ima že 650 delegatov za seboj, s tem kaže, kako je sam nad seboj obupan."
"Saturday Evening Post" o Eisenhower ju: "Eisenhower je trden Amerikanec in ne trpi niti sence kakega socializma. Veruje v individualnost in gleda postrani, kako se kopiči moč zvezne vlade. Amerika se mora pripraviti na obrambo zoper komunistične tolpe."
Rezervisti gredo domov
WASHINGTON, 30. aprila— Uvel javi jen je mirovne pogodbe z Japonsko v zvezi s samostojnostjo te države bo imelo posledico tudi za rezerviste. Mnogo rezervistov bo imelo priliko, da se osvobodijo svojih dolžnosti v rezervi. Njihova obveznost je bila služiti v rezervi pet let ali za časa, dokler traja vojna, in še nadaljnih šest mesecev. Zedinje-n^ države se ne nahajajo več, v vojnem stanju z Japonsko, s posebno izjavo ameriškega kongresa pa tudi ne v vojnem stanju z Nemčijo. Doba. nadaljnih šestih mesecev je torej začela teči in se je bodo rezervni oficirji lahko poslužili, da se po njenem poteku razrešijo vojaških obveznosti.
Ameriške jeklarne počivajo -
stavka izvedena popolno in v redu
Važno za potnike
Potnikom, ki odhajajo iz Clevelanda, da se vkrcajo na parnika Queen Elizabeth in Li-berte, Kollander naznanja, da odpelje vlak št. 6, New York Central železnice iz glavnega kolodvora (Terminal) v ponedeljek, 5. maja ob 8. uri zvečer. Vsi potniki naj bodo na postaji najkasneje ob 7.30 uri zvečer po novem clevelandskem čaau.
Še ena stavka v Clevelandu
Vozniki, ki prevažajo gradbeni material, so danes stopili v stavko. Gre za približno 1,600 voznikov, organiziranih v uniji AFL. Stavka je mezdnega značaja, vplivala pa bo na gradbeno podjetnost, če ne bo prišlo do poravnave.
Redna seja
Nocoj ob 8. uri se vrši redna seja društva Napredne Slovenke, št. 137 SNPJ v navadnih prostorih Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. Članice so prošene, da se udeleže v polnem številu.
JOŠKO OVEN
predava o
"Me/iifei"
V soboto, 3. maja
ob 8. uri zvečer V SOBI ŠT. 1, v S. N. Domu na St. Clair Vas vabi Slovenska narodna čitalnica
VLADA JE ZAPLENILA ZALOGE JEKLA V OBRAMBENE NAMENE
Potem ko je sodnik David A. Pine razglasil sodbo, da je prevzem uprave ameriških jeklarn po državi, kakor je to odredil predsednik Truman, protiustavno in nezakonito dejanje, je unija C.I.O. s svojimi 650,000 jeklarji razglasila stavko. Do včeraj opoldne se je stavka izvedla in postavile straža ter ni bil kršen nikjer mir.
Federalna vlada je takoj odre-^
dila, da se ohrani razpoložljiva zaloga jekla,, predvsem za obrambene namene. Male jeklarne, ki so se pobotale z delavci,
dobavljajo tako malo jekla, da bi to jeklo v obra,mbene namene trebna zaplemba razpoložljivega"
ne zadostovalo. Zato je bila po-jekla, v kolikor ni že na poti v določeno smer.
Vlada je nadalje objavila, da bo o celotnem vprašanju vodila boj pred višjimi sodnimi inštan-cami.
Federalna vlada hoče izvesti pregled zalog jekla na licu mesta, da bodo krite v prvi vrsti vojaške potrebe, vključeno potrebe, ki so v zvezi z atomsko produkcijo.
Stavka se bo nadaljevala
Vodstvo unije CIO je izdalo oglas, da se bo stavka nadaljevala in sicer tako dolgo, dokler ne bodo jeklarne pristale na vse točke priporočila, ki ga je izdal vladni urad za stal^ilizacijo mezd. Vodstvo CIO naglaša, da ne more biti govora o nadaljnih kompromisih.
Težišče stavkovnega gibanja v Pittsburghu
Predsednik unije CIO Philip Murray se nahaja v Pittsburghu,
središču ameriške industrije jekla. Tam bo glavni stan stavkovnega gibanja.
Razsodba sodnika Pinea je pittsburghške jeklarje presenetila. Vendar so bili jeklarji pripravljeni na stavko in se je stavka v redu začela, kakor hitro je izšlo povelje, da se stavka.
Nekako tri ure potem, ko je bilo izdano povelje, je delo po jeklar-nah počivalo, postavile so se straže in uredilo se je v notranjosti tovarn vse, kar je potrebno za varnostne mere, da ne bi stroji in peči za časa stavke trpeli škode.
Odmevi iz prestolnice
Nasprotniki Trumana so bili po vseh poročilih iz prestolnice zadovoljni. Razsodbo sodnika Pinea so označili kot "veliko
zmago v borbi za ameriško ustavo" in za "ameriško svobodo." Sodbo so razlagali tudi v tem smislu, da je spodkopala tla pravicam, ki da se jih je lastil predsednik Truman kot sestavne ■pravice delokroga predsednika, ki pa po tej sodbi nimajo zakonite podlage. Sodba je po mnenju teh krogov dala Amerikan-cem zagotovilo, da ne bodo oropani njihovih ustavnih pravic in svoboščin.
V	tej zvezi se je začela danes v svetu neredka debata o pravicah sodišč in izvršilne oblasti ki nosi v Zedinjenih državah naslov administracija. Dalje pa f pravnega stališča dvoje vprašanj: Ali gre sodba proti federalni vladi, prtsdsedniku Truma-nu ali trgovinskemu tajniku Sawyerju, ki je po Trumanovem nalogu upravljal jeklarne, in dalje, ali so jeklarji, ki so stopil sedaj v stavko, v stavki kot nameščenci države ali privatnih podjetij.
Taft-Hartloyev zakon
Zastopniki jeklarn so začeli z agitacijo, da se sedaj zoper stav-kujoče jeklarje uporabi Taft-Hartleyev zakon. To je tisto določilo, s katerim se lahko potom sodišč naloži stavkujočim delavcem, da gredo na delo, oziroma se stavka odloži za dobo 80 dni, v kateri dobi naj se poišče mirna rešitev mezdnega spora.
Prizadete jeklarne
V	Clevelandu samem so prizadete vse jeklarne, enako jeklarne v bližnjem Lorainu. V državi Ohio bo tako na stavki čez 100,-000 jeklarjev. V Lorainu jih stavka 13,000, ti,000 pa v Can-tonu, Massillonu, Youngstbwnu in Steubenvilleu.
Posamezni zastopniki imenovanih jeklarn so glasno izjavljali svoje zadovoljstvo nad lazsod-bo sodnika Pinea. O tem, da bi bile jeklarne pripravljene na kak razgovor z delavci, ni bilo nobenega namiga. Tako na strani delodajalcev, kakor delavcev, se je
z zadovoljstvom ugotovilo, da je potek stavke reden, da ni nobenih neredov, da straže vršijo svoje delo po predpisih in da so delavci sami ukrenili v notranjosti tovarn vse potrebno, da bi naprave za časa stavke vsled neobrata ne trpele škode.
Jeklo nazaj vladi
Apelacijsko sodišče je odločilo, da se izroči uprava jeklarn nazaj vladi. Sodnik Pine je odločil v prvi inštanci, da se mora izročiti jeklo nazaj privatnim lastnikom. Apelacijsko sodišče pa da ostane v upravi države, dokler ne bo rešen slučaj pri najvišjem sodišču.
Jeklarji so torej trenotno državni nameščenci. Za danes se pričakuje izjava CIO, oziroma predsednika Murraya, kaj je s stavko. Danes popoldne bo imel predsednik Truman tiskovno konferenco.
40-letnica poroke
V krogu svoje družine sta dobro poznana in aktivna društve-nika Mr. in Mrs. John in Antonia Tomle iz 14823 Sylvia Ave. v nedeljo obhajala 40-letnico svojega srečnega zakonskega življenja. Slavljencema čestitamo k dogodku ter jima želimo še mnogo let zdravja in sreče ter zadovoljstva skupnega življenja!
Koncert Adrije
Koncert in opereta "Ko se ljubezen zbudi," ki jo poda pevski zbor Adrija, se vrši v soboto, 17.' maja, zvečer ob 7.30 uri in ne na 25. maja, kakor je bilo prvotno naznanjeno.
• • ♦ ♦ • • ♦ • ♦ ♦ • ♦ J
Vile rojenice
i i
I
I
Vile rojenice so se zglasile 24. aprila pri družini Mr. in Mrs. Fred Zele, 864 E. 236 St., in pustile v spomin krepkega sinčka, ki bo delal družbo svoji sestrici. Dali so mu ime Fred Anthony. Dekliško ime matere je bilo Alberta Jančar, srečni oče je pa sin Mrs. Anne Zele iz 21086 Arbor Ave., ki je postala sedaj desetič stara mama. čestitamd!
Primarne volitve, njih pomen in vloga Slovencev

"Ura lečo pa nič ne reče." Priniar-^oliive v naši državi Ohio so pred ,Prihodnji torek 6. nmja jih ho-^ ^ inieli. Kaj so primarne volitve, smo v® ^ftčkrat govorili. Odveč vendar ne ho, enkrat*ponovimo: te volitve so v pogledu bolj pomemhne, kakor So rodne volitve. Zakaj? Ker, če oni y	ali kandidati, ki jih je izmed
\ smatrati za najholjŠe, ne hodo no-i^^">irani, potem je izključeno, da hi v xanje sploh voliti pri rednih volit-L. 1'» Se to je na mestu podčrtati, kar moralo biti kot Amerikancem jasno: teh vrst volitev ne poz-j,jjv*"beua druga država na svetu, ker jc in' 'V*** političen sistem s stališča strank ^'jili vloge v državi nekaj čisto svoje-Hil je čas, ko je mala skupina ''h'	jo tvorili takozvani politični
diktirala, kdo naj ho Iv'	in kdo ne. Ljudstvo ni imelo
j<>	absolutno nobene besede. Vzelo
let in mnogo truda in napora,
predno se je ziikouito uveljavil sistem primarnih volitev, kakršnega imamo v Ameriki danes skoro na celi črti. Zahvaliti se imamo za to reformo, ki je prinesla demokracijo v naš sistem političnih strank, idealizmu poedincev, ki so se zavzeli, da se iztrga absolutistična oblast iz rok peščici oseb na vrhu naših strank, in da se ta oblast poveri ljudstvu samemu, kateremu dejansko pripada.
V zvezi s tem, kakor v zvezi z ameriškimi političnimi strankami v obče, so mnogo časa med našimi slovenskimi delavci obstojali neki predsodki. Ti predsodki so bili deloma posledica te^a, ker nam vsem je vzelo časa, predno smo se takorekoč znašli v novem svetu, pe seznanili z načinom ameriškega mišljenja, začeli pojmiti metode, ki služijo Ameriki kot sredstvo za reševanje javnih vprašanj, to se pravi, predno smo do dna doumeli, da med političnimi strankami, kakor sum jih poznali v "sUirem
kraju," recimo pod Avstrijo, in pa političnimi strankami v Ameriki, obstojajo zelo velike razlike. Ta del našega nerazumevanja je bil naraven, neizogiben. Je pa bilo nekaj tega nerazumevanja in predsodkov, ki so izvirali iz njega, tudi posledica tega, ker so nekateri naši voditelji sami, namesto da bi naše naseljence poučili, da politično življenje Amerike teče po drugačnih tirih, kakor pa je teklo v Evropi, in namesto da bi pojasnili zgodovinske razloge za razliko, so se svoji dolžnosti in delu, ki bi bilo s to dolžnostjo zvezano, enostavno umaknili s takimi trditvami, kakor da v Ameriki so vse politične stranke "kapitalistične" in torej delavec med njimi nima nič izbirati, ker tako izbiranje da bi bilo izbiranje med velikim in malim zlom, kar bi bila potrata časa in truda. Ali pa take trditve odgovarjajo resničnemu stanju stvari?
Poglejmo. Nesporno je, da je Amerika dežela z najbolj visoko razvitim
kapitalističnim sistemom na svetu. Ampak prav tako nesporno je, da življen-ski standard ameriškega delavca je višji , kot življenski standard delavca v katerikoli drugi državi na svetu. Nesporno je tudi, da koristi lastništva in delavca so si do neke meje v skladu, do neke meje pa so si v nasprotju. V skladu v toliko, da niti lastnik pbdjetja niti delavec ne more uspevati, ako obrat ne pro-ducira; v nasprotju v tem, koliko dobička, ki izhaja iz produkcije, naj gre delavcu, koliko pa upravi, ki podjetje vodi, delničarjem, ki so vanj vložili kapital, in koliko naj se položi na stran kot rraerva za izboljšanja, nadomestilo ma-šinerije in podobno. Ali se nasprotja, ki smo jih omenili, v Ameriki rešujejo ali ne rešujejo? In kako se rešujejo?
Srditi boj, ki smo mu priča ravno te dni glede ameriških jeklarn, je dober primer. Predsednik Truman je ukazal prevzem obratov z namenom, da se izvede kolektivna pogodba z unijo glede
riškega
ustavnega sistema
mezd in drugih zahtev, ki jih je stavilo delavstvo in katerim je vladni odbor za stabilizacijo cen delno dal pečat svoje odobritve. (Jeklarne so med tem iz-poslovale na prvi sodni inštanci preklic vladnega prevzema, kar je seveda poglavje zase in zopet nekaj izrazito ame-s stališča našega pravnega in Vlada bo vprašanje tirala dalje, dokler vrhovno zvezno sodišče ne poda kolčne odločitve glede oblasti, ki gre predsedniku pod okoliščinami, kakršne obstojajo danes.) Truman, kije izdal ukaz, ki naj bi proteži-ral delavstvo, je demokrat. Toda vsi (le-uiokrati se ne strinjajo z njim (zvezni sodnik Pine, ki je ugodil jeklarskim korporacijam, je demokrat, katerega je pokojni Roosevelt postavil za sodnika!), in so tudi nekateri republikanci, ki smatrajo, da je Truman pravilno postopal. Položaj je torej precej zapleten, ampak izhaja iz razmer in gledanj, tradi-(Dalje na 2. strani)
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
1. maja 1952
a
ENAKOPRAVNOST

Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING 8c PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year—(Za eno leto) _________,_
For Six Months—(Za šest mesecev)_____
For Three Months—(Za tri mesece)_____
-$8.50 - 5.00 _ 3.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto)
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
.$10.00 . 6.00 - 3.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
104
'J
NAIVNOST ALI NAMERNOST?
(2)
Kaj je Oatis delal konkretno v Pragi? Predvsem je moral poznati češko državno in družabno življenje, sredi katerega je živel. Za vsako dnevno orijentacijo si je moral ustvariti podlago, iz katere je lahko črpal poročila. Ta podlaga pa se ustvari z družabnimi zvezami na vseh poljih človeškega udejstvovanja. Oatis je moral imeti zveze z aktivnimi politiki, daje dobil izvirna politična poročila; z gospodarstveniki in njihovimi organizacijami, z vojaškimi krogi, z delavskimi predstavniki, z agrarizmom, ker končno gre za to, da vse, kar poroča je originalno, njegova zamisel vzeta iz čeških tal, gledana pa z ameriškimi očmi. To so enostavne dolžnosti ameriškega žurnalista v tujini. Avtoritarni režim v Pragi je lahko po svoji ideologiji in po politični strategiji smatral, daje Oatis vršil špijonažo, ko je obveščal podrobno svojo državo o življenju na Češkem. Ni nobenega dvoma nadalje, da je bil Oatis v stalnih stikih z ameriškim poslaništvorn v Pragi. Močne časopisne agencije, predvsem v anglosaksonskem svetu, imajo gotov politični sistem, vplivajo na javnost in je znan izrek na primer o vplivu znanih londonskih "Times": Anglija ima v vsaki prestolici dva poslanika; prvi je uradno imenovan, drugi pa je poročevalec londonskih "Times."
Praga je mogla ali pa ne obtožiti Oatisa, kakor ji je pač kazalo. Ena sodba več ali manj v kazenski statistiki ne šteje. Gotovo je vedela, da bo z obsodtfo Oatisa razburila Ameriko. Da bo prišel odmev z gospodarske in politične strani. Morda je delala celo po diktatu Moskve, morda je hotela izsiliti od Amerike kake gospodarske koncesije, ko bi Oatisa obsodila, nato pa mu dala svobodo. V tem sestavku, ni važno, kaj je vodilo Prago do obsodbe Oatisa, važno je, da je mala Praga z malo Češko vse skupaj z nekaj milijoni prebivalstva obsodila sina mogočne Amerike, voditeljice sveta in ga drži v zaporih in ga bo držala, dokler se sama ne bo odločila, da ga izpusti. Ali pa bo s kakršnokoli zunanjo silo prisiljena, da ga izpusti. Najučinkovitejša sila bi bilo orožje.
Zakaj smo navedli podrobno slučaj Oatisa? Gotovim ljudem je treba ponuditi gotova dejstva naravnost pod nos. Če se je namreč opisano zgodilo "živi veji na živem drevesu—sinu svobodnega ameriškega naroda—kaj se šele more zgoditi mrtvim vejam odrevenelega debla, ki ne more in ne sme dajati od sebe ne živih vej, ne zelenega listja in ne cvetja."
Ameriški republikanski žurnalisti torej pravijo: Ameriška zunanja politika ne razume ciljev sovjetskega sistema. Glavno je—ne da zvari antisovjetski, blok, mu pomaga in ga tudi oboroži, marveč da podžiga na domače upore, poglobljuje prepad, ki zija med diktatorskimi vladami in med narodom in končno s pomočjo takih uporov strmoglavi te diktatorske vlade. Nemški pregovor pravi: Kako si pa ta mali Moric to predstavlja?
Naivnost ali zlonamernost tega tiska pa zazija pred nami v vsej nagoti, če imamo pred očmi sledeča fakta— dejstva. Da to pišejo republikanci, ki so v bistvu za ameriško izolacijo. Da to pišejo ameriški žurnalisti, katerim je na razpolago ideološko in tehnično informativno in znanstveno vse, česar ni na razpolago nobenemu drugemu žurnalistu sveta! Vsa ta sredstva ima pred seboj direktno na mizi! Vsaki dan, vsako jutro in vsaki večer! Treba mu je samo obrniti te liste pa bo videl:
Da je vlada Truman-Acheson izglasovala potom kongresa celo zakone, ki predvidevajo denarne milijonske dolarske fonde za tiste, ki se dajo izvabili iz držav izza železne zavese in se uvrstiti v antisovjetske oborožene sile. Sovjetska zveza je vložila neštete proteste zoper to ameriško pomoč sovjetskim disidentom! Dokler je bilo mogoče, so obstojali pri ameriških poslaništvih propagandni in informacijski uradi. Sovjetske vlade so jih deloma pustile, deloma pozaprle. Toda najglavnejše ne more oditi iz spomina tudi tem žurnalistom in to je: Vsako poslaništvo v tujini ima svoj špijonažni oddelek. Bistvo špijonaže pa je v tem, da se ne obesi na veliki zvon, kaj da se dela. Ti ameriški žurnalisti bi se prijeli celo za glavo, če bi se potrudili in zbrali število že obsojenih, obsojenih pa, ker so bili v službi ameriške špijonaže, bodisi, da je to bila krinka ali pa resnica!	L. Č.
Primarne volitve, njih pomen, in vloga Slovenev
(Nadaljevanje s 1. strani)
cij in ustavnih posebnosti, ki so izrazito ameriške! Kljub tej zapletenosti pa je jasno kakor na dlani eno—da ameriške "kapitalistične" stranke in posamezni voditelji v teh strankah v konkretnih slučajih, ko si stojita nasproti delo in kapital, ne gledajo na borbo z enakimi očmi, in da je torej trditev o absolutni oblasti, s katero da razpolaga kapital na političnem polju, malo manj kot točna. Da, ameriški kapital poseda ogromno propagandno niašino. V izdatni meri mu služijo dnevni tisk, radio in druga sredstva za širjenje nazorov, ki so njemu v prid. Kljub temu pa se je zgodilo, da je bil Roosevelt štirikrat zaporedoma izvoljen, da je Roosevelt kot predsednik izvršil korenite socialne reforme proti volji kapitala, in da se predsednik Truman, ki je bil izvoljen proti volji vseh vodilnih organov velikega tiska kot predstavnik ene izmed dveh "kapitalističnih" strank, razglaša za socialista, ki da koplje grob ameriškemu kapitalizmu. . . . Kaj naj to pomeni? Enostavne razlage so zmerom opasne, ampak vsaj približno bo zadeto v črno, ako bi rekli, da se vsa socialna
trenja, ki so plod moderne industrijske družbe, dogajajo v Ameriki prav tako kakor se dogajajo v vsaki drugi modemi državi, le njihova zunanja, predvsem politična oblika je drugačna kot drugod— ta oblika je,svojevrstna, je ameriška!
Bojkotirati volitve, zlasti primarne volitve, bi torej pomenilo izločiti se od bistvenega procesa, ki riše smer in črto delu in razvoju Amerike—Amerike, ki je naš novi dom in rodni dom naših otrok. Nejasni in krivi pojmi, v kolikor še utegnejo obstojati med našimi naprednimi delavci v pogledu ameriškega političnega udejstvovanja naj izginejo. Danes vemo, da izolacija v svetovnem pomenu je nekaj negativnega, reakci' jonarnega. Mar bi bili drugačni mi, ako bi se izolirali od najbolj važnega, najbolj vitalnega procesa, ki ga pozna demokratična država—od volitevV (Jutri bomo o primarnih volitvah, ki bodo 6. maja, malo podrobneje spregovorili, oziroma povedali bomo svoje misli o nekaterih kandidatih, od katerih je vsekakor najbolj važen Edward L. Pucel, ki kandidira na demokratski listi za nominacijo kongresnika v 20. kongresnem okrožju.)	V.J.G.
UREDNIKOVA POŠTA
Predavanje Slovenske narodne čitalnice
CLEVELAND, Ohio — Predavanje Slovenske narodne čitalnice na St. Clair Ave., ki se je vršilo dne 8. marca 1952, je bilo zelo zanimivo in poučljivo za vse, posebno pa za mlade, kateri so danes v tisti dobi in od katerih je bodočnost odvisna. Zatorej hvala Miss Veri Candon, ki se je potrudila in pokazala v slikah, kakšni so narodi, ako nimajo prave vzgoje.
Za v soboto, 3. maja 1952 smo pa povabili zopet našega rojaka iz Chicaga, El., in to je Joško Ovena, katerega pozna veliko naših rojakov osebno in posebno pa po njegovih dopisih, kateri so zanimivi in poučljivi, ker piše doživljaje, kateri so resnični. Ker so njegovi dopisi zelo zanimivi in poučljivi^ še bolj bo pa zanimivo njegovo predavanje v soboto, 3. maja 1952 ob 8. uri zvečer, v zgornji dvorani št. 1, novo poslopje Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. Predavanje bo o Mehiki, odkjer se je Mr. Oven pred kratkim vrnil. Javnost je vabljena, da se posluži prilike do predavanja. Vstopnina je prosta.
Na svidenje v soboto, 3. maja 1952 ob 8. uri zvečer v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave.!
Frank Zorich, predsednik.
Rim in komunisti
RIM, 30. aprila—V mestu vlada mrzlično razpoloženje, ko se vršijo priprave za občinske volitve. Tako neofašisti, kakor komunisti zatrjujejo, da bodo dobili v roke upravo mesta Rima, kateremu sedaj načel ju je kot župan krščanski demokrat. Zunanji opazovalci predvidevajo, da bodo komunisti napredovali, če ne celo zmagali.
Vlada se je spravila nad voditelja komunističnega unijskega gibanja Giuseppe di Vittorio, kateremu je odvzela potni list, nato pa ga stavila pod obtožbo, da je v svojih člankih, ki jih je objavil v moskovskem listu "Pravda," žalil ugled Italije.
NADOMESTILO ZA KRI
BETHLEHEM, Pa., 30. aprila —Podjetje R. K. Laros Co. je obvestilo vlado, da pripravlja sintetično nadomestilo za kri. To nadomestilo krvi bo na razpolago za oborožene sile in se bo dalo lahko na zalogo za civilno obrambo. To nadomestilo bo nadomeščalo najmanj v polovici slučajev pravo človeško kri, kjer je ta za transfuzijo potrebna. Prednost bo pa imelo to nadomestilo v tem, ker bo cenejše, se bo na lažji način uproabljalo, imelo pa bo v sebi vse sestavine prave krvi.
GRANATO NAJ MU POŠLJE
DULUTH, Minn., 30. aprila-Vojak Richard Lax iz Dulutha služi vojake na Koreji in je v dopisovanju s številnimi svojimi šolskimi drugi. Eden med temi je Laxa v korespodenci prosil, naj mu pošlje iz Koreje nekaj ročnih granat.
"Moj prijatelj, ki stanuje blizu mene, se vadi na rog (trobento) brez prestanka in me moti. Kaznoval bi ga z granato," stoji v pismu na vojaka Laxa.
AMERIŠKI POSLANIK ZA ARGENTINIJO
WASHINGTON, 30. aprila— Predsednik Truman je imenoval za ameriškega poslanika v Ar-gentiniji Alberta F. Nuferja. Nufer je doma iz New Yorka in ima za seboj diplomatsko karije-ro. Star je 57 let in je v državnem tajništvu vodil oddelek za "srednje ameriške zveze."
LETALA SO MODERNA
COLUMBUS, 30. aprila — Ohijska komisija za letalstvo objavlja, da se je prijavilo od 1. februarja 1952 dalje .2,350 lastnikov letal, ki so se kot taki registrirali in plačali predpisano takso. Skupno so plačali vsoto $25,000. Ta vsota se bo uporabila za upravne stroške, ki jih ima ta komisija za letalstvo v državi Ohio.
Kennan gre v Rusijo
LONDON, 30. aprila—Na poti iz Amerike v Moskvo se je ustavil v Angliji George Kennan, ki je bil imenovan za novega ameriškega poslanika v Moskvi. Kennan bo nasledil ameriškega poslanika v Moskvi admirala Alana G. Kirka.
Kennan je znan kot dober poznavalec Sovjetske zveze. Ko je bila Moskva povprašana ali je osebnost Kennana kot novega ameriškega poslanika v Rusiji dobrodošla ali ne, je odvrnila, da je Kennan v Rusiji dobrodošel.
'Rdeči križ je prevara"
MOSKVA, 30. aprila — List "Pravda," glasilo sovjetske komunistične stranke, se je spravilo na mednarodni Rdeči križ in ga takole označilo:.
Ta ustanova je pronacistično orodje v rokah ameriškega državnega tajništva.
Mednarodni Rdeči križ obvladujejo ameriški bogataši.
Državni tajnik Dean Acheson in glavni tajnik Združenih na rodov Trygve Lie rabita med narodni Rdeči križ, da z njim varata svet.
JAJCA SO PSTALA NEPOŠKODOVANA
DUNCAN, 30. aprila—Tovor ni avtomobil, naložen z jajci, se je prevrnil. Pri tem je bil avtomobil močno poškodovan, voznik pa ranjen.
Cestno nadzorstvo je o dogod ku poročalo na kratko: Voznik ranjen. Tovorni avtomobil težko poškodovan. Jajcem se ni ničesar zgodilo.
Pristavilo pa je zraven k temu poročilu, da gre za jajca—v prahu.
BOMBA RAZNESLA AVTOMOBIL
NEWTON FALLS, O., 30. aprila—Župan občine Hubbard, ki kandidira za šerifa okraja Trumbull, je imel demokratski sestanek. Med njegovimi izvajanji so eksplodirale dve bombi v njegovem osebnem avtomobilu, ki je bil parkiran zunaj. Ko se je slišala eksplozija, je bilo zborovanje prekinjenQ. Voz je bil razdejan, nekgj šip dvorane, v kateri je bilo zborovanje, je popokalo, toda no med zborovalci, ne zunaj dvorane, ni bilo nobenega ranjenega.
Pevski zbor "TRIGLAV" oh peti ohletnici—1953
f
ODBOR ZA EISENHOWERJA V CLEVELANDU
V Clevelandu se je osnoval posebni volilni odbor, ki bo vodil propagando za generala Eisenhower ja. Na čelu tega odbora je Ben B. Gale.
Število republikanskih izvoljenih delegatov za Tafta, oziroma Eisenhowerja, je po današnjih podatkih naslednje: Taft 274, Eisenhower 270 delegatov.
ODPUSTI V DRUGIH STROKAH
Clevelandski New York Central sistem je odpustil radi stavke v jeklarnah več sto nameščencev, predvsem takih, ki s" zaposleni pri tovoru.
Iz Washingtona se dalje por"' ča, da bodo Zedinjene države kupile jeklo v Kanadi, če bo stavka trajala več kot dva tedna.
SKUPNO Z MAČKO V SMRT
HOUSTON, Texas, 30. aprf® —J. E. Rockett, star 70 let, j® bil vdovec in je moral skrbno negovati mačko, ki je bila drag^ njegovi pokojni ženi. Rockett ^ jer odločil za samomor. PrednoJ® ubil samega sebe, je ubil naačkO' Rockett je tudi določil v oporoki; da naj bosta z mačko skup®J-pokopana.
4.000 JETIČNIH V CLEVELANDU
Na akutni jetiki boluje v velandu 4,000 ljudi. Polovica o teh ne živi pri svojih družina^' Mnogo jih je nameščenih v hote* lih in privatnih stanovanjih. telske uprave se pritožujejo, so ti gostje zdravniško klasift"'' rani kot akutno in resno boli"; tako da bi morali biti premešč®'" v bolnice, zanje pa tam ni P''®' štora.
RAZSTAVA JUGOSLOVAN SBtSH SLIKARIC V LONDONU
V Londonu je bila pred nek®J dnevi odprta razstava del slovanskih slikaric. Med SloV^" kami se te razstave udeležuje mo Jela Trnkoczy. Ne da bi spuščali v pravilnost odloči^'® beograjske žirije, ki je odklonf^* dela vseh ostalih slovenskih karic, lahko ugotovimo, da ležba samo ene naše predstavni''® na taki razstavi nepravilno P'"' kazuje delo slovenskih upod^^ Ijajočih umetnic, med kateri"" imamo prav dobre umetni''®! Posebej pa moramo navesti ime Jele Trnkoczy, kajti v P"^" čilu Tanjuga je to ime pop®'^^ no v Trukoši in tako za nepoučene vtis, da na tej stavi naše slikarice sploh zastopane.
(Po "Slovenskem porof'""
Prednja vrsla od leve proti desni: Joseph Pultz, nadzornik; Ella Pultz, blagajniCarka; Anna Jesenko, zapisnikarica; Michael Ver-bič, podpredsednik; Vera Milavec-Slejko, pianistinja; Anton Schubel, dirigent; Jacob Jesenko, predsednik; Ella Samanicli, tajnica-John Ivančič, nadzornik; Marie Babbitt. Druga vrsta: Pauline Stepic; Marge Loucka; Jennie Skully; Frances Andren- Anne Fischer-Ruth Jesenko; Pauline Zeleznik; June Price; Marie Zeitz; Theresa Oblak; Anne Zabnikar; Maksa Strel; Arline Zeleznik Tretja vrsta: Kenn£th ivančič; Anthony Zeleznik ml.; Carl Samanich; Edward Stepic; Joseph Miklus; Joseph Klinec st.; Joseph Klinec ml.; John Boria; Michael Bizaj; Ciril Urbancich; Charles Zakely; Frank Pultz. Odsotna: John Lckan in Edward Kenik.
Triglav bo obhajal svojo peto obletnico v nedeljo, 4. maja s l^oncertom in opereto "Kmečka svatka" v Sachsenheim dvorani, 7001 Denison Ave. Pričetek bo ob 4. uri popoldne. Zvečer se istotam vrši plesna veselica, za katero bo igral priljubljen Johnny Vadnalov orkester. Po programu pa se razvije domača zabava v Domu zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave. (to je na nasprotni strani ulice), kjer bo igrala Johna Grabnarja godba. Občinstvo je prijazno vabljeno, da se udeleži v obilnem številu. *'
KULTURNA REVIJA
Iz književniških krogov s® ^ zvedelo, da se pripravlja ii" splošna jugoslovanska kultu^^ revija.	.i
Po poteku dosedanjih disk^ kaže, da bo izhajala v Zagr® ' imenovala pa se bo po vsej jctnosti "Danas.I'	.
Med iniciatorji so Miro® ^ Krieža, Josip Vidmar,
Djilas, Milan Bogdanovič, Ziheri, Blažo Koneski,
Ristič in Skender Kulenovi^-^
YOU
can be the woman of the year
PMPARI FOR NUBSlNfl'" In* mo»f needed profeM'o" women In a Notional EmerW*
Talk to th# Director or
ot your locol hoiplto^' to a collegiat#
School of Nurtlnge
Vabilo na
5. obletnico pevskega zbora "TRIGLAV"
v nedeljo, 5. MAJA
Popoldne ob 3.30 koncert in opereta "KMEČKA SVATBA" in zvečer ples v Sachsenheim dvorani, 7001 Denison Ave. Igra JOHNNY VADNAL ORKESTER
po programu	gi,
domača zabava v Domu zapadnih 6818 Dension Ave.
Igra JOHN GRABNAR GODBA
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
Dr. Marij A vein:
K RAZVOJU IN RASTI
(Nadaljevanje]
In prastari lek, ki je poznan že od vekov? Nič drugega kot sveže sadje, zelenjava in krompir.
Važnejši od skorbuta odraslih je za nas tako zvani otroški skorbut. Pojavlja se pri otrokih, ki se niso hranili z maternim mlekom ali pa so jih prehranjevali izključno z mlekom, ki se je kuhalo predolgo, in z drugimi snovmi, v katerih sploh ni faktorja C. Dolge kosti, predvsem na nogah, postanejo tako občutljive, da je naš otrok pravi mo-ziček-bingljaček. Če se ga le dotaknemo na primer na pišča-li, nam bo od bolečin pomolil vse štiri od sebe, kakor da bi ga potegnili za vrvico.
Na teh občutljivih mestih se potem pod pokbstnico izlije kri. Kost nima hrane in ker je prizadet tudi kostni mozeg, kosti rastejo počasneje, se lomijo in drobe. če ima nesrečno bitje že zobčke, se tudi vnamejo dlesne z vsemi posledicami kot pri skorbutu odraslih. Krvavitve, druge bolezni in iznemoglost končno odrešijo živega mrlička. In kaj bi ga' rešilo? Materino nileko ali dobro kravje mleko in nekaj itronovega pomorančne-ga ali paradižnikovega soka.
Vitamin D je za razliko od ostalih treh doslej naštetih, ki so predvsem rastlinskega izvora, domena živalskih sokov in organov. In to je tudi vzrok, da je pri nas, ki smo vsaj v prehrani "kulturen narod," razmeroma malo pojavov zaradi izpada faktorjev A, B in C, mnogo pa zaradi izpada faktorja D in to pod sliko rahitisa. Ker je glavna kopa vitamina D v surovem maslu, v svežih jajčnih rumenjakih, polnomastnem kravjem mleku, špinači in največ v ribjem olju in ker otroci v drugi polovici prvega leta starosti, ko se bolezen najčešče javlja, razen če niso pri prsih, na umeten način vseh teh stvari ne dobe v zadostni meri, je torej razumljiva pobuda za nastanek rahi-
tisa. Pravimo pobuda, ker je vzrokov za to bolezen več.
Vzroki pa so v življenjskih okoliščinah, v katerih živi oboleli malček. Slabo in vlažno stanovanje, malo zraka in luči, nič sonca, to je okolje, ki pripravi bitje, da je dostopno okvari. Je torej nekaj na klicu po zraku in soncu. Če namreč snovi, ki sicer nimajo v sebi faktorja D, obsevamo z ultravioletnimi žarki, ki so v višinskem soncu, nam iste snovi služijo celo kot zdravilo proti rahitisu. So to snovi, ki so v vsakem živalskem telesu in tudi v človeškem. Če se naši mali kopljejo v zrakUj luči in soncu, zakaj se ne bi v njih samih tvoril faktor D? In res je tudi, da v planinskih krajih sko-ro ni rahitisa, pač pa ga je mnogo po meglenih dolinah in v mestih, zavitih v prah in dim. Takih krajev je mnogo na Angleškem, od tod ime rahitis, angleška bolezen, ki je tam zelo razširjena.
Kaj je prav za prav rahitis— angleška bolezen? Pravimo ji v našem jeziku tudi: mehke kosti. Ta izraz pove mnogo. Rahitis je bolezen vsega telesa. Izraža se predvsem na okostju. Kosti namreč ne zavapnevajo pravilno, debeli jo se bolj, kot rastejo v daljno in mehke so, ker ni v njih dovolj apna. Iz že izgotov-Ijene kosti se seli apno na druga mesta, kjer je tudi potrebno za delovanje telesa in to v dobi največje rasti in razvoja—okrog petega in šestega meseca.
Samo kratko naj orišem najvažnejše spremembe rahitičnega skeleta. Najprej se pojavijo vidne spremembe na glavi, potem na prsnem košu in nazadnje na okončina. Lobanja na zatilju je mehka, da jo včasih lahko vtisnemo kakor testo. Dete se jako znoji na tem mestu. Na ti-kih med hrustačastim in koščenim delom se pojavijo zatekline, posebno na četrtem do osmem rebru. Te otekline vidimo ali jih tipamo in dobimo vtis,, kakor da bi gledali in tipali jagode na
molku, zato jim pravimo tudi rahitični molek ali rožni venec.
Na rokah in nogah nastanejo tako zvani dvojni sklepi: pod sklepi irl nad sklepi dolgih kosti nastanejo otekline. Kajti tudi na rokah in nogah namreč nabrekne stik med pravo kostjo in hrustačastim vložkom, ki je na obeh koncih vsake dolge kosti do končane rastne dobe. Lobanja prične postajati štirioglata in večja, nos širši, trdo nebo se ladjasto usloči, zobje vzklije jo zakasnelo in nepravilno in so kmalu povprek nasekljani, neodporni in prično zgodaj gniti. Na prsnem košu prične prsnica štrleti kakor pri kokoših: nastanejo tako zvana kurja prsa.
Zgornja polovica prsnega koša se zoži, spodnja razširi, tako da ima otroček trebuh kakor žaba. Hrbtenica se ukrivi navzad: tako nastane grba, najčešče v spodnjih prsnih in gornjih ledvičnih vretencih. Hrbtenica se istočasno krivi tudi v levo in desno.
Medenične kosti so mehke. Medenica postane ploščata in ozka in ko se vanjo vtisne križnica, dobi vhod v medenico obliko srca na igralnih kartah. Noge se ukrive na X ali na O. Stopalo je plosko. Udje ostanejo na splošno kratki in težki, rahitiki so pritlikavi. Razumemo, zakaj shodijo rahitiki veliko kasneje kakor njihovi srečnejši vrstniki.
Ker pa je, kakor smo rekli, rahitis bolezen vsega telesa, dobimo tudi drugod, ne samo na kosteh posebne znake. Otrok je cendrav, pravi terorist in kričač ali pa je nasprotno zelo miren in vztraja v položaju, v katerem ga pustimo, pa naj gori okoli njega. Otrok je malokrven, boleha za bronhialnim katarjem, mišice nimajo prave trdote na otip in se ne branijo upogibanju okončin, tako da po mili volji damo otročku palec na nogi v usta. Otroci se mnogo pote, rahitis v najtežjih primerih pa zapusti tu^ di možganske okvare.
In kdo nam daje zaklad zdravil proti tej bolezni? V določenih letnih časih pridejo obiskat zapadne norveške obale in Novo
a



I

Hmr LESSON
1952
J seeing is believing! And what these GI's see, tells them that the age o£ atomic warfare is irrevocably here. An eye-witness history lesson they'll never forget!
But this history lesson is yours, too. For these tactical A-Bomb tests conducted at Frenchman Flat in Nevada, mean that your country is determined to defend you and all of the things you hold dear.
That's why it's so important to know that you can help keep the peace by buying U. S. Defense Bonds. For your bonds help build America's strength. And we now know that peace is for the strong!
And remember, when you buy Defense Bonds you're not only helping build the great economic strength that backs up our armed forces. You're also making one of the soundest investments in the world today. For Defense Bonds are as safe as America!
The U. S. Defense Bonds you buy give you personal financial independence
Don't forget that bonds are now a better buy than ever. Bccause now every Series E Bond you own can automatically go on earning interest every year for 20 years from date of purchase instead of 10 as before! This means that the bond you bought for $18.75 can return you not just $25—but as much as $33.33! A $37.50 bond pays $66.66. And so on. For your security, and your country's too, buy United States Defense Bonds nowl
Peace is for the strong... Buy U.S.Defense Bonds regularl/!
The XT. 8. Government doett not pay for th is adx^rtiiting.
The Treasury Department Uiarika, for their patriotic n 1
donation, the Aducrtisinji Council and
ENAKOPRAVNOST
Fundlandija v nepreglednih množinah ribe-polenovke vseh vrst. Te nam ne dajejo samo mesa. Jetra polenovke, skrbno očiščena, obdelujejo namreč z vročo paro in pridelajo na ta način ribje olje.
Končno naj od ostalih vitaminov omenimo samo še tri! To so faktorji E, K in P.
Vitamin E imamo predvsem v zrnih žitaric, zlasti pšenice, v svežem mesu, mleku in surovem maslu. Če so dajali podganam hrano brez faktorja E, so mladiče sprva izvrgle ali jih skotile mrtve, pozneje so pa za nekaj časa bile jalove. Jalovost je prešla, brž ko so jih pričeli krmiti s pšenico.
Vitamin K in P sta važna pri strjevanju krvi in za pravilno delovanje ostenja najdrobnejših krvnih celic. Odkrili so ju še nedavno.
Prav lahko si boste ustvarili pojem, katera hrana je vitaminsko .polnovredna, kaj naj jemo v tem in onem letnem času, da bo naše telo imelo vsega, kar potrebuje.
(Po "Priroda, človek in zdravje")
(Konec)
Prostovoljno gasilsko društvo v Mariboru obstoja že 100 let
ZBIRKA ZA KULTURNI DOM V PTUJU JE PRESEGLA ŽE TRI MILIJONE DINARJEV
Za kulturni dom v Ptuju, ki bo stal na lepem prostoru med šolo "Mladika" in zdravstvenim domom ter ga bodo začeli že letos graditi, prispeva po svoji zmogljivosti ves ptujski okraj. Potrošniška zadruga je nakazala za gradnjo 150,000 dinarjev, Ri-barska zadruga 20,000 dinarjev, kmetijska zadruga ormoškega področja so obljubila 100 kubi-kov lesa, opekarna Janeževci 10,000 kosov zidne opeke. Lesno industrijsko podjetje pa 100 ku-bikov rezanega lesa.
Največji prispevek za gradnjo doma pa bodo dohodki velike tombole, ki jo bodo priredili letos poleti. Za tombolo ze zbirajo dobitke. Prva tombola bo lepa enodružinska hiša na Tratah v Ptuju. Obrtniki in razna podjetja so prispevali že nad 600 praktičnih dobitkov. Kovinarska šola v Strnišču bo izdelala 30 dobitkov—razno praktično orodje. Trgovsko podjetje "Preskrba" bo prispevalo spalnico in 500 manjših dobitkov.
ALI BODO UREDILI RIBNIŠKO POSTAJO?
Ribniško postajno poslopje je bilo med vojno popolnoma porušeno, po osvoboditvi pa so nastanili prometni urad in čakalnico v sosednji hiši ob progi, da je zdaj železniška postaja bolj v Gorenji vasi kakor v Ribnici. Ti prostori, ki so sicer za silo dobri, pa vendar ne ustrezajo potrebam kulturnega trga. Čakalnica je zelo majhn^ ii; je zaradi tega vsako jutro natrpano polna dijakov in uslužbencev, ki se vozijo v Kočevje. Vanjo ne more niti polovica teh stalnih potnikov, ostali pa zunaj v mrazu prezebajo, da se ob deževnih dneh potniki stiskajo ob zidove ali pa se močijo na prostem.
BI
iBMa
Zastopniki Enakopravnosti^^
Za St. clairsko okrožje; JOHN REN KO 1016 East 76th Street
UT 1-6888
Za collinwoodsko in euclidsko okrožje: JOHN STEBLAJ 26851 Oriole Avenue
REdwood 1-4457
Za nevvburško okrožje: FRANK REN KO 11101 Revere Avenue
Diamond 1-8029
Prostovoljni mariborski gasilci imajo že dolgoletno tradicijo Dne 10. avgusta 1852 je začelo z delom mlado gasilsko društvo, ki že 100 let čuva pred ognjem in nezgodami svoje meščane in priskoči na pomoč tudi v druge okraje, če je potrebno.
Društvo ima danes 59 članov, od tega 42 izprašanih gasilcev in je eno najmočnejših na področju mesta. Člani so delavci in nameščenci iz nsCjrazličnejših poklicev, med njimi je tudi osem častnikov in pet podčastnikov, slabo pa je zastopana mladina, kateri bo društvo moralo v bodoče posvetiti več pozornosti.
V minulem letu so mariborski gasilci sodelovali pri 59 požarih v mestu, okolici ter v drugih okrajih, kjer so rešili uničenja milijonske vrednosti. Pomagali so pa tudi pri raznih drugih nesrečah—pri črpanju vode iz poplavljenih kleti, izvršili so več nujnih prevozov v bolnišnico in 130 krat pomagali raznim ponesrečencem.
Razen tega so gasilci sodelovali pri 22 večjih in manjših vajah, ki so pokazale, da so flani pripravljeni nuditi prebivalstvu
v slučaju potrebe uspešno pomoč. V tekmovanju v čast 10-letnici Jugoslovanske ljudske armade je enota zavzela prvo mesto v okraju.
Društvo ima lepo urejeno lastno delavnico, kjer popravljajo svoje orodje, stroje in vozove, začeli pa so tudi izdelovati gasilske čelade, s katerimi so opremili že večino gasilskih enot. Društvo ima štiri gasilske vozove z zmogljivostjo 6,600 litrov vode na minuto, pripravljajo pa še eno novo vozilo "Mercedes," s Čimer bodo povečali vodno zmogljivost na 7,000 litrov v minuti.
Društvo je opravilo tudi važno vzgojno-propagandno delo. Z gasilskimi razstavami, predavanji in s seznanjanjem prebivalstva s preventivnimi ukrepi proti požarom so dosegli, da število požarov iz leta v leto pada. Lani je bilo 31 požarov manj kot v letu 1950.
Društvo je zdaj v živahni razgibanosti priprav za dostojno proslavo svojega jubileja. Že v aprilu so izvedli meddruštvene tekme in fizkulturne prireditve.
(Po "Slovenskem poročevalcu")
POZOR, ROJAKI
v Barberionu in okolici
Proda se stavbeno zemljišče ali lota, prav poceni. 50 čevljev široka, 150 čevljev dolga.
Proda se za $350. Za podrobnosti se pozive pri MRS. MARY NICHOLAS, 508 Woosler Rd., N. E,.
Barberlon, O. ali JOSEPH MAKOVEC. 392 E. 161 SI., Cleveland, Ohio.
VALVAZOR O TRSTU
Trst, ki mu Latinec pravi Ter-gestum, Italian Trieste, Kranjec pa Terst ali Terest, leži na Krasu, 12 milj od Ljubljane, ob Jadranskem morju, ki mu Plini j pravi Tergestinus Sinus, današnji Italijani pa Golfo di Trieste.
Ime ima Trst po trstu, kajti morsko ločje se v kranjskem jeziku imenuje terst ali terest; in iz kranjskega izvira tako latinsko kot italijansko in nemško ime . . .
Da je Trst nekoč spadal pod Kranjsko, o tem sicer nočejo Tr-žačani dandanes nič slišati, da pa je to docela gotbvo, hočem z nepobitnimi dokazi očitno dokazati. Najprej izpričuje to Lazius, ko imenuje Pucinum in Trst "lo-ca Carniolano praetorio subjec-ta,—kraje, ki so pod kranjskim deželnim sodstvom." Še jasneje pa naj se v oči posveti ta ne-izpodbitnost iz spodaj natisnjenih prepisov tistih izvirnikov, ki so še zdaj v našem kranjskem arhivu. Ti docela potrjujejo, da sta obe mesti. Trst in Reka, od nekdaj bili inkorporirani vojvo-dini Kranjski . . .
Kar pa zadeva čas, ko sta te dve mesti. Trst in Reka, bili priključeni deželi Kranjski, se je to
zgodilo najbrž okoli leta 1374; ko so tedaj izumrli goriški grofje, so gospostva Slovenska marka, Metlika, Istra in Kras dedno pripadla Leopoldu in njegovemu bratu Albertu III., vojvodoma Avstrijskima, ki sta bila deželna kneza kranjska. Ko sta v tem letu osebno sprejela v Ljubljani poklonitev kranjskih stanov in stanov Slovenske marke, Metlike, Istre in Krasa ter potrdila deželne svoboščine, so bile mejna grofija Istra, Slovenska marka, poglavarstva Metlika, Kras in Pivka vključene Kranjski in ta povzdignjena v vojvo-dino. Zategadelj so od tistega časa vedno šteli mesto Trst, ker leži na Krasu, in mesto Reko, ker leži na istrski meji, k deželi Kranjski.
Zdaj vlada Trstu glavar, ki ga vedno postavlja deželni knez . , Ker je sedaj mesto Trst, kakor je iz vsega tega razvidno, izven kranjske uprave, se mi zdi odveč, da bi tu našteval njegovo ustavo, statute in privilegije. Kdor jih želi brati, ta se da lahko poučiti od Cezarja Cagnano-ra, doktorja J. U., ki jih je v latinskem in italijanskem jeziku popisal v posebni knjigi z našlo-
URGENT!
Will a Certain Please Get in Sgt. #12
They don't tell us whoEj blood it is—and you don't know who got it. So you don't know me and I don't know you.
But I've had lots of time to think here at the hospital (it's almost a year since I got mine in Korea) and I keep wondering who you are and where you live and what you do and all that. Sometimes I have you figured for a wheat farmer in South Dakota, like my Uncle Herman. Or sometimes you're a big-league outfielder —the position I dreamed of playing. But mostly, I guess, you're just someone I'd like to meet and chew the fat with.
Once I kicked this thing around with a guy in the ward here and he said, yeah but suppose this certain person
Blood Donor Touch With 754 680
turns out to be a beautiful blonde, then what?
But all kidding aside, it's a funny feeling to owe your life to someone you don't know. In some ways though it makes it easier to say thanks, because it's not just me thanking you. It's every wounded guy thanking every American who gave blood.
The toughest part of being out in Korea isn't the fighting. It's the feeling you're a million miles from nowhere. So a thing Uke giving blood means a lot, because it gives the guys a feeling you're in there pitching with them.
I know one thing. When I get out of here I'm going to give some blood myself.
vom: Statuta inclutea civitatis Tergest 8 c.
Ker ima dobro morsko pristanišče, prihajajo semkaj skoraj vsak dan vsakovrstne ladje iz Benetk in iz drugih krajev ter različno trgovsko blago nakladajo in odvažajo, a takšno, ki spada sem, dovažajo in tu razkladajo ; od tod ga potem ali vozijo ali nosijo v Ljubljano in naprej.
Okoli mesta uspeva tudi najimenitnejše vino, rdeče in belo, v velikih množinah in raznolikih vrstah. Izvažajo ga v mnoge daljne dežele.
(Po "Slovenskem poročevalcu")
EXPERIENCED WAITRESS WANTED Days. — Inquire SORN'S RESTAURANT 6036 St. Clair Ave.
HIŠE NAPRODAJ
NAPRODAJ
je nova zidana hiša za dve družini; gradba sedaj v teku. Na 19500 Lake Shore Blvd.
Zidana Colonial hiša s 6 sobami; garaža in dovoz. Na 19103 Pawnee Ave. Odprta na ogled v nedeljo od 2. do 6. ure zvečer, ali pa poldičite za dogovor.
RE 1-6230
DEL9 DOBIJO ŽENSKE
IŠČE SE
moškega ali žensko
srednjih let za čiščenje v
restavraciji.
Dobi sobo, hrano in plačo. Vpraša se pri BURT'S RESTAURANT K8I Chardon Rd., Euclid, O.
DELO DOBIJO MOŠKI
Reliance Electric & Engineering Co.
ima na razplago dela s plačo od ure, na drugemu in tretjemu šiftu, za kvalificirane prosilce. Izkušnja je potrebna za izurjena dela.
Vas treniramo za napol-izurjena dela.
Prosilci morajo govoriti in nekoliko razumeti angleščine.
Zglasite se na
1088 IVANHOE ROAD
"Prijateljska družba, kjer napredujete."
What happened to that pint of Blood You were going to Give?
C A L L YO U ft Ri D C RP §5

CONTRIBUTED AS A PUBLIC SERVICE TO THE ARMED FORCES BLOOD DONOR PROGRAM BY
ENAKOPRAVNOST
TEKOM ČASA,
ko se zobozdravnik
nahaja na St. Clair Ave. in East 62nd St., je okrog 25 drugih zobozdravnilMv v tej naselbini ^akticiralo in se izselilo, dočim se dr. Župnik še vedno nahaja na svojem mestu.
Ako vam je nemogoče priti v dotiko z vašim zobozdravnikom, vam bo Dr. Župnik izvršil vsa morebitna popravila na njih delu in ga nadomestil z novim. Vam ni treba imeti določenega dowvora.
Njegov naslov je
Dr. J. V. ŽUPNIK
6131 ST. CLAIR AVENUE Tel. ENdicott 1-5013 Togal East 62nd Street; vhod samo na East 62nd Street. Urad je odprt od 9.30 zj. do 8. zv.
Dr. J. V. ŽUPNIK

i eivi
I TO CONQUER
f CANCER
Š / .
u #
AMERICAN Ii
CANCER SOCIETY i
. y ...	;................
STRAN 4
ENAKOPRAVNOST

JOnA% BOJER:
IZSELJENCI
R o M A
(I: Noiveščine prevedel Božo Vodušek)
lii;
(Nadaljevanje)
In včasih so si morali dati duška pa ga vprašajte, ali bi jih hotel prodati za en milijon? Ali ni trepetal tudi zdaj, ko jih je poskušal izkričati na vijolini, tako da so morali ljudje drveti, divje drveti preko vseh klancev? Njegov dvanajstletni fant, Lo-renc, materin ljubljenec, ki je imel očetovo gibčno telo in goste zlatorjave lase, je stal tam in gledal očeta. Da, le glej, fant, nekoč so živeli drugačni ljudje.
Kaj se je nocoj godilo z Ijudi-mi? Zdaj je prijelo tudi starejše. Bergitta je sedela tam vsa bleda, vendar z bleščečimi se očmi. Seveda ni šlo, da bi jo ti tuji fantje prosili za ples. Vendar ali naj ves večer samo sedi ? Ne, končno
je prišel Morten ponjo. Ali se je bil vendar spomnil, da ima ženo, ki še ni bila sto let stara. Že mogoče, da je bila včeraj slabe volje in da se je sinoči jokala. Ampak zdaj tega ni utegnila, zdaj je bil ples. Pridi vendar, dol-gočasneš. In zdaj se je Morten zavrtel s svojo ženo. Ali je končno vendar prišlo tudi vanj življenje?
Učitelj Berg ni znal plesati, vsaj ne dovolj dobre—in razen tega—moral bi objeti žensko okrog pasu, in tega ni maral. Ampak šel je k župniku in rekel: "Hudiča, da ne znam napisati nobene pesmi."
"Pst, učitelj ne sme preklinjati."
"Da, da, ampak zdaj vem, za-
kaj je treba ljudi z gora in mor ja, da premagajo prerijo. Ti imajo torbo in dušo polno divje prt-rode iz domovine. Od nje živijo tukaj v samoti pozimi in poleti. Gire in morje so prišle ravnini na pomoč, vraga, kakšna pesem bi to biJa."
"Napiši jo vendar!"
"Ko bi jo mogel. Jaz ne morem ničesar, kar bi hotel."
Zdaj plešejo renski ples. Na mah je plesišče polno. Anton No-reng poskakuje s svojo rdečelaso ženo. Prav tako e'-bo ji gre kakor z jezikom in \c;o. Ona tega plesa ne zna, nje: , dolgo telo se upira in noče počt.akovati kakor zajec. Nazadnje morata prenehati in vsa oznojena in divja zbeži od njega tja k starim ženam.
"Pojdi, Ana!" Morten jo je povabil na ples, sedela je za mizo, kjer so točili kavo, še zmeraj lepa s svojim ovalnim zlatorja-vim obrazom pod temnimi lasmi. Ali je mislila na nekdanje čase? Ali na Pera ? Plesati, ne ne, zmajala je z glavo.
"Kar pojdi, Ana, nocoj smo vsi "mladi."
In—ali ni bila sramota—res jo je pripravil, da je zaplesala z njim. Ah, bilo je petnajst let. kar je zadnjikrat pplesala. Zdaj
Ml DAJEMO IN IZMENJAVAMO EAGLE ZNAMKE
The May Co's Basement
DEKLIŠKI Sanforized* Denim
PLAID CUFF
DUNGAREES
%
I ^
So novi ... so drugačni! Dungarees s plaid robovi.... obrnite robove in imate plaid blago. Perfektni za šport... za piknike. Združite jih z srajcami iz enakega plaid blaga za poletno nošo. Dungarees imajo pas, ki se zoži ali podaljša ... zipper se odpre na strani . . . dvojni šivi ... z bakrom obšiti.
Plaid srajce iz enakega blaga
Barvite plaid Sanforized* športne srajce... v stilu, ki se prilega robovom na vaših dungaree hlačah. Zgoraj so široke .. . imajo kratke rokave . ..
zelo lahke za pranje. Bodite prvi v vaši grupi, da imate "enake dungarees in srajco.'' Mere 7 do 14.
1
.99
(*Povprečno skrčenje 1^)
Poštna in telefonska naročila sprejeta— Pokličite CHerry 1-3000 The May Co. Basement oddelek z dekliško opravo
IIPi—IM	I	II I
U. s. ARMADNE in MARINSKE
pletene bombažne
neregularne nekoliko
I Mo&e T-srajce
2
1
Moške fine pletene bombažne T-srajce s kratkimi rokavi, okroglimi ovratniki. Narejene za ameriško armadno in marinsko moštvo ter odklonjene radi manjših hib. Mere majhne, srednje in velike.
Poitna in telefonska naročila sprejeta na naročilih za 4 ali več—Pokličite CHerry 1-3000
The May Co. Basement oddelek % moško opravo
pa pozabi vse, kar se je zgodilo v tem času, pozabi na to, kje je, vidi domovino, planine, domačije, jezera, spominja se sinjega bin-koštnega večera, s kresovi na hribih, z mladino, ki se igra na zelenem travniku. Pleše svoje lastne spomine, nekoč je bila najlepše dekle v nedeljo pred cerkvijo—da, nekoč.
Ali pa mislite, da je Karen Skaret mogla sedeti pri miru? Ne, njenega lastnega moža, Kala, je obsedel vrag. Prišel je, neroden in okoren, šop las pod brado mu je popolnoma osivel, ampak kljub temu je hotel plesati in se izpostaviti zasmehu. — "Za nobeno ceno, izpusti me, saj si nor!"
"Kar pojdi."
Stari dedec je prav res znorel. Ni odnehal. "Kar pojdi, žena, kar pojdi, dolgo je, kar sva zadnjikrat plesala."
"Bodi vendar tiho. Anders lia-ju vidi!"
"Pojdi vendar, satan naj te vzame! Da, ali pa grem in vzamem Ano!"
Karen se preplašeno ozre na Ano, ne, z njo prav res ne sme pričeti, rajši se odloči ... In še preden se zave, jo Kal potegne s seboj v vrtinec. Na glavi ima črno ruto, stari šal s pikami ima navzkriž preko prsi in spetega na hrbtu. Stara je in kriva, vsteh trideset let, odkar se je poročila, ni plesala. Zdaj pa, Bog ji odpusti greh, poskakuje s Kalom, prav gotovo se je opil! Če bo ostala živa, se ji bo samo Bogu zahvaliti. Plešeta. Zdaj ji zdrsi ruta na tilnik, pokaže se glava s sivimi redkimi lasmi, hvala Bogu, da si jih je včeraj umila. Da. da marsikaj sta pretrpela, odkar sta poslednjikrat plesala. Zdaj pa se spominja njunih mladih let in prve lepe dobe, ki sta jo preživela na malem posestvu pod skalami. Da, jutri mu mora skuhati nekaj dobrega, na vsak način morata iti kmalu skupaj k obhajilu.
Končano! Puh. Tedaj zakliče Ola: "Ali ne more nihče zaigrati enega plesa, da bi se tudi jaz malo zavrtel."
Pristopil je neki mož iz Saters-dala, vzel, vijolino, jo nežno stisnil pod brado, uglašal, šel z lokom preko strun. Nazadnje je sedel in njegove oči so bile vse divje, ko je igral.
Poskočni ples!
Zdaj se ozirajo vsi na Elzo in Ola—onadva plešeta. Prav gotovo jo je začaral, kakor v viharju se vrtita po dvorani. Za-suče jo z roko krog in krog, oru-menela svilena obleka frfota, nato Jo spusti, zaploska z rokami, napravi kolo, da mu noge visoko švignejo po zraku, se divje zavrti na eni sami peti, pograbi spet Elzo in se zasuče z njo po veliki dvorani, da morajo drugi prenehati in se umikati. Ali je ni učil ljudskih plesov, tistikrat ko je bil še pastir na Dyrendalu. Seveda, onk se še vsega spominja. Ne, kako se vrtita v plesu, čeprav nista več tako zelo mlada.
Tamkaj ob setni pa sedi dekle, s katero ves večer ni še nihče plesal. Pavlina iz Ska-reta je. Ne, lepa res da ni bila, imela je nekaj grobega, nekaj moškega na sebi, lasje so bili kakor prevido, obraz širok s štrlečimi očmi. Delala* je kakor mož na polju in kakor žena doma v koči, vsa ta leta, kar so prišli v prerijo. Težko je bilo na polju, še težje doma. Ko se legli možje k popoldanskemu počitku, je morala pomagati materi prati in kuhati. Ko so zvečer skon-čali delo na polju, je morala spet zgrabiti in molsti in kuhati. Ali je bila utrujena? Ne, ampak bridko ji je bilo, posebno, kadar je pogledala materinega ljubljenčka. Da, da, ali zdaj ima vsaj svoj delež zemlje v prerije, nihče ne bo prisiljen skrbeti zanjo, čeprav se svoje žive dni ne bo omožila. Ampak mlada? Da bi bila mlada, ni nikoli utegnila. Mlada sta bila fanta in mlada je bila Siri, ki je bila od nekdaj očetov ljubljenček.
Počasi so ljudje pričeli odhajati. Skozi vrata je prihajal mraz kakor bel dim. Slišati je bilo, kako se izgublja zvončkanje kra-guljčkov v preriji. Da^ da, za zdaj je igre konec.
"Takih praznikov moramo imeti več!" je rekel župnik ob slovesu. "Hvala za nocoj."
VIII
Ko je šlo na pomlad, je peljal Anders Skaret na vozu neko krsto s postaje proti cerkvi. Bil je Per Foil, ki se je končno povrnil. Poslali so njegovo truplo iz norišnice, ker je vdova tako hotela.
In ko je stal župnik Oppegaard ob grobu in vsi stari naseljenci okrog njega, je spregovoril z dvignjenim glasom: Tukaj leži mrtev vojak. Padel je v boju, ne samo v boju za vsakdanji kruh, ampak v večni borbi človeka, da bi si osvojil zemljo. Potem so grob zasuli in Per Foil je počival ob strani Erika Fossa.
Če je odslej prišel kdo k Ani in je rekel, naj vendar proda farmo, zdaj ko so se zemljišča tako podražila, je samo zmajala z glavo. Kal je moral še dalje obdelovati njena dva deleža za polovico pridelka. Ana je sklenila, da mora eden izmed sinov podedovati posestvo po očetu. Ne sicer najstarejši, Izak, ki je imel rjave oči in temne lase, zakaj njega je veselilo samo učenje, ampak drugi sin Per. Ta je bil drugačen fant, velik in krepek in imel je svetle kodraste lase. Kadar je zgrabil za lopato, je, bilo, kakor bi gledali očeta.
Tako je sedela Ana ob premnogih zimskih večerih v mali sobi. Zunaj sta bila snežni metež in neskončna ravnina in okrog sebe je imela otroke in jim pripovedovala in pripovedovala o svoji mladosti. Še zmeraj se je tako dobro spominjala domačega kraja, da je mogla tudi njim opisati. Zdaj so hodili v šolo, kjer je bil pouk angleški, njihove knjige so bile angleške, njihovo znanje je zrastlo iz ameriške zemlje. ,Če so hoteli slediti materi, so morali napraviti dolgo pot. Ana p^ jih je vodila v svojih povestih na smučeh preko strmih bregov in na drsalkah preko bleščečega zamrzlega f jor-da. Spremljali so jo planine, kjer je preživela tolilA) poletji kot planšarica, srečavali so medveda
v gozdu, čuli so pravljico o Hul-dri, ki hodi v morem oblačilu in z zlatimi lasmi po bregovih in izvablja lepe fante v goro. Gora s snežnimi vrhovi tam daleč zadaj na nebu, kaj je to? Velikan, ki je sedel na zemljo, da bi nekaj časa premišljeval. Otroci so se stiskali k njej in začudeno gledali, nikoli še niso videli gozda niti gore, pripoveduj še, mati! Še pripoveduj! Da, da, sedela je tukaj v preriji in pač ne bo nikoli več videla domovine. Njeni otroci so bili Amerikanci in so jo zadrževali tukaj. In vendar, potovanje v mislih z njimi domov je bilo praznik zanje vse. Čudno je bilo Ani, ko je morala skloniti glavo in spoznati, da je mladost prešla. Sicer so ji še kdaj pa kda i prihajale misli na lepe fante in ples in veselje, ampak to je prešlo. In vendar nekoč v domovini so ljudje govorili, da je bila najlepše dekle v fari. Ali zdaj je bilo daleč, daleč v preteklosti.
In včasih se zgodi, da jo obišče Bergitta. Otresa si sneg v veži, vrata se odpro, da, Bergitta je. "Kaj hodiš ob takem vremenu okrog?"—"Ne, hlapec me je pripeljal." Vsako leto skoraj dobi otroka—in za koliko stvari mora skrbeti, zdaj ko se je farma tako povečala! Da pa je tako bleda in upadla, je temu krivo nek&j drugega in Ana to dobro ve.
"Kako se ti zdaj godi?" vpraša sestra.
No da, že gre nekako. Najhuje je, da ne more spati. Tudi letošnjo jesen je mnogo trpela zaradi teme nad neskončno ravnino, zdaj pozimi pa je še težje. Ko bi se le mogla peljati že jutri domov? ali pa ko bi mogla imeti neprestano ljudi okrog sebe in plesati in se zabavati. Ampak to je zdaj minilo, starost je prišla. Ne preostane nič drugega kakor sesti in se jokati.
"Sram te bodi! Ti, ki imaš tako pametnega moža, kot je Morten."
Morten ? Ha, ha! Ko pa je vendar on vsega kriv. Neprestano obljublja, da bo prodal farmo in da bosta odpotovala domov. Ali Bog se usmili—kakor muha v steklenici brenči okrog. Vsi deleži zemlje, ki jih je dobil od železnice, morajo biti na mah obdelani. Nova poslopja morajo brž postavljena, zgrajena mora
EUCLID POULTRY
549 EAST ISSlh ST.. KE 1-8187	Jerry Fetkovšek, lastnik
Vsakovrstna perutnina in sveža, prvovrstna jajca. Sprejemamo naročila za perutnino za svatbe, bankete in veselice, itd. NEKAJ POSEBNEGA: Prodajamo kokoši tudi zrezano na kose ter si lahko nabavite samo one kose, ki vam najbolj ugajajo.
BUKOVXIK STUDIO
JOHN BUKOVNIK, slikar 762 EAST 185th STREET, IV 1-1797
Odprto vsaki dan od 9. do 8. ure v nedeljo od 10. do 3. ure
V vsaki slovenski družini, ki se zanima za napredek in razvoj Slovencev, bi morala dohajati
Enakopravnost
Zanimivo in podučno čtivo priljubljene povesti
biti telefonska centrala za ves okraj, neprestano se mora udeleževati zborovanj in pri tem dobiva zmeraj več in več zaupnih mest. Kaj prav za prav hoče doseči, nihče ne ve, niti on sam. Zdaj pa je spet dobil udarec z bičem, ko je pisal najmlajši brat od doma in ga vprašal, če mu prepusti pravico na domače posestvo. Da, kajpada je bil Morten pripravljen to storiti—to se pravi, je bil pa ni bil. Niti zdaj ni hotel tega storiti, bilo mu je, kakor bi moral s tem odrezati materno vez. Ne, tega ni zmogel. , Počakajte malo, nekega dne se bo že povrnil, ampak najprej je moral še tukaj urediti nekatere stvari. Da, da, potem je prišlo, kakor je moralo priti. Mlajši bratje in sestre se niso hoteli zadovoljiti s tem, da bi ostali doma na slepo srečo. Morali so skrbeti zase in odpotovali so semkaj. Tako so nekega dne stali tukaj in kaj je kazalo Mortenu? Moral se je zavzeti zanje kakor za druge brate in sestre. Ko pa so povedali, da je bila mati prisiljena prodati posestvo čisto tujim ljudem, da bi imela preužitek in oskrbo na stara leta—tedaj je pre-bledel. In od tistega časa se je vrgel še v druga podjetja. Pravi, da se bo kmalu vrnil domov in odkupil posestvo, ali najprej mora še tukaj opraviti nekatere stvari. In v sanjah govori vse vprek angleško in norveško in nazdravlja veliki in svobodni Ameriki in kar naenkrat spet govori z materjo in je doma na Kvidalu. Takšen je. Ampak da bi se vrnil domov? O ne, vse bolj in bolj je priklenjen tukaj, leto za letom je huje.
(Dalje prihodnjič)
Zavarovalnina
proti ognju in nevihti in avtomobilskimi nezgodami
ZA ZANESLJIVO POSTREŽBO SE PRIPOROČA
DANIEL STAKICH
AGENTURA
KE 1-1934 15813 WATERLOO RD.
PREDNO POTUJETE
Oglasite se pri SLAKU na vogalu
NORWOOD in GLASS AVE., da vaša očala natančno pregledamo, da bodo dostojna za vožnjo.
Izdelujemo tudi solnčna očala rabo v bleščečem solncu na krovu in planinah.
16 let Izkušnje.
I
, Najbolj moderni okviri—najboljše steklo—sami brusimo leče na naših strojih.
Prijazno odgovorimo na vsa vaša vprašanja tikajočih se očal. Se priporočamo In vam želimo Bon Voyage.
V STARI DOMOVINI NE DOBITE AMERIŠKE
BIFOKALE NITI OKVIRE.
CHICAGO. ILL. FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING
CALL DEarborn 2-3179
WANTED TO RENT
RESPONSIBLE Mother, employ^ adult daughter, need 3-4 unfurnished heated apartment-No pets. Good location N. " ' N.W. Moderate rental. , _ Lincoln 9-7070 days-Evenings and Sunday';
spring 7-11£3
RESPONSIBLE Employed wi/e, need 2-3-4 room apartme" or house. S.W. Prefer vicinity ° Midway Airport. Moderate ref al.
LAkeview 5-821»
YOU CAN HELP US—If you a 4-5 room apartment. CouP with 3 month old baby now larger apartment.
GUnderson 4-6200