Razne stvari. Iz domačib. krajev. Hil. knez in škof so se v nedeljo povrnili iz Dunaja, kjer so se udeleževali škofovskih zborovanj, v Maribor. Imenovanje. Gospod Frančišek Breznik, učitelj v Breznem, je imenovan suplentom na vadnici c. kr. učiteljišča v Mariboru. Osobna vest. Sodni svetnik v Celju, g. Lovro Ulčar je šel v pokoj in tem povodom dobil naslov in značaj višjesodnega svetnika. Umrl je dne 14. sušca po dolgotrajni mučni bolezni župan rajhenburški g. Unschuld. Pokojnik je bil potomec slovitega profesorja Unschulda, kateri si je stekel neprecenljivih zaslug za češki narod pri ustanovitvi čeških srednjih Sol. Dasi je bil izgojen popolnoma nemški, ni zataiil svoje slovanske krvi ter je v Rajhenburgu neomahljivo stal na narodni strani. N. p. v m.! Izpred porotnega sodišča. Mariborski porotniki so obsodili dne 14. t m. kočarsko hčer Nežo Ploj iz Navišec v petletno ječo. Ista je umorila dne 18. oktobra m. 1. svoje nezakonsko dete. — Dne 17. t. m. je dobil pred porotniki neki Herman Kunstič radi goljufije pet let ječe, poostrene vsak mesec z jedenkratnim trdim ležiščem in postom. Sleparil je okolu, da je trgovec, in tako izvabil od raznih tvrdk mnogo blaga, katerega je potem prodajal pod ceno in denar zapravljal. — Dne 20. t. m. je stal pred porotniki 20letni delavec Jožef Žnidarič, ki je svojerau prijatelju Bezjaku zasadil nož v vrat, ker ga je ta klofutal radi tega, ker mu je Žnidarič očital, da Je vedno »škarta.« Porotniki so potrdili vprašanje o uboju in Žnidarič je dobil dve leti težke ječe poostrene s postom. Iz šole. Gospod Šnuderl, učitelj v Zrečah, je zbolel in se je preselil v Maribor, a njega sedaj začasno nadomestuje gca. Tržan. — Gsp. ADton Arzenšek, nadučitelj v Stranicah je na lastno prošnjo stalno vpokojen, in mu je ob tej priliki c. kr. deželni šolski svet izrekel hvalno priznanje. Gsp. Arzenšek poučeval je nad 42 let v Stranicah. Malo ne vsi iarani so bili njegovi učenci. Bila je tu njegova prva, pa zadnja štacija. Redkost. Na mnoga leta še! Nerazdeljena Vuzenica. Cesar ni hotel potrditi sklepa našega deželnega zbora, ki so ga skovali proti Slovencem, da naj se razdeli Vuzenica v dve občini. Taki so! Vrlo nemški knjigovodia hrvatske opekarne v Štorah, Albert Ržiha ie dobil zaradi izgredov proti Slovencera in Cehom lanskega leta, tudi pri prizivnem sodišču 8 dni zapora. Spodnještajarski Nemci so lahko ponosni na take somišljenike! Pri Sv. Knnignndi na Pohorji se je pustno nedeljo zborovanje pevskega društva tamoSnjega v prid šolskej mladeži obneslo izborno. Za knjige se je skupilo čez 100 K. Sedaj se po celem Pohorji govori o «starem očetu iz Amerike,* o katerem so dobrotniki marsikaj čuli in videli v igri. Sploh so predstavljalci svoje vloge reševali na vsestransko zadovoljstvo gledalcev. Bog živi zavedajoče se ljudstvo, vrle mladeniče-pevce! Nesreča v Rušah. V soboto 17. t. m. so Linglovi podirali oreh preh svojo hiSo. Maroltova dekla je prala pri mimo tekočem potoku Ko se je oreh nagibal, opomnili so deklo, naj se izogne. Ker tega ni storila, udarile so jo orehove veje tako močno in nesreCno, da je dne 20. l. m. na bolečinah umrla. Shod v Ljutomeru se je vrsil sijajno. Govorila sta dr. Gregorec in dr. Rosina. Danes le omenimo, kar se ie sklenilo: 1. Na shodu političnega in gospodarskega društva v Ljutomeru dne 19. raarca 1900 zbrani zborovalci izrekajo svojemu državnemu poslancu g. dr. Gregorecu zaupanje in zahvalo ter ga prosijo, da v klubu slovanske kršč. narodne zveze odločno deluje na to, da se ta klub dosledno briga za pravično imenovanje uradnikov na Štajarskem in da proti c. kr. vladi izjavi z odločnostjo zahtevanje ukaza tninistra Korberja z dne 20. januvarja 1900 tudi pri političnih uradnikih na Štajarskem. 2. Slovenski narod potrebuje za svoj razvitek neobhodno lastnega vseučilišča, katero naj vlada ustanovi v Ljubljani za južne dežele avstrijske, primerno oziraje se na predavanja v slovenskem jeziku. — Slovenci na Štajarskem zahtevajo izločitev slovenskega ozemlja izpod graškega nadsodišča in ustanovitev nadsodišča v Ljubljani za slovenske pokrajine. V ta namen je želeti, da se vse slovenske občine na Štajerskem vsako leto oglasijo s primernimi prošnjami na primernem mestu. 3. Navzoči g. državni poslanec se prosi predlagati o prvi priliki v državnem zboru ustanovitev državne obrtne šole na južnem Štajerju. 4. Ker [e deželni zbor štajarski v zadnjem zasedanju pokazal, da nasprotuje ustanovitvi potrebnih meščanskih šol s slovenskim učnim iezikom, pozivlja se vlada, da skrbi ona za ustanovitev takih meščanskih šol na Južnem Štajarju. 5. Zbrani zborovalci zahtevajo na Štajarskem posebni oddelek deželnega šolskega sveta in kmetijske družbe za slovenske pokrajine, lastni oddelek v c. kr. namestniji ter v narodnostnih zadevah uvedenje zborovanja po kurijah, ter želijo, da se slovenski deželni poslanci ne udeležujejo zborovanja, dokler se jim ne zagotovi izpolnitev teh zahtev. Pri tej priliki slovesno ugovariajo zoper ravnanje tistih deželnih odbornikov štajarskih, kateri so sklicali protestni shod zaradi imenovanja šolskega nadzornika za slovenske šole na Štajerskem in še posebej zoper takratno udeležitev ljutomerskega župana, kateri ni imel v to ime nobenega pooblastila od njegovih občanov, med katerimi je samo 414 zapisanih Nemcev in nad 647 Slovencev. Pri Sv. Erižn nad Mariborom se je obhajal od 8. do 15. sušca sv. misijon pod vodstvom čč. gg. lazaristov, oo. A. Kovalik, J. Ferjančič in g. Pediček od sv. Jožefa pri Celji. Ljudstvo se je pobožnosti udeležilo pridno od kraja do konca, kar spričuje lepo število obhajancev. V Dornovi je že v kratki dobi 3 mescev tretji požar na vrsli. Pred kratkimi ledni je zločinska roka povzročila pri našem »Rihtarjevem Hanzi« ogenj, ki je upepelil gospodarsko poslopje; a včeraj opoldne je nastal naenkrat krik: >Pri Kundrekovih gori!« Res je naglo zgorelo bišno in gospodarsko poslopje, a zraven še tudi vse svinje, katerih o pravem času nismo mogli več rešiti. Pri tej priliki pač ne moremo zamolčati, da ne bi vrle Dornovčane opozorili, da bi si vendar enkrat napravili gasilno brizgaljo; saj dobro vemo, da prebivalci te vasi za svoj »luk«, ki po celem Štajerju slovi in ce!6 laSki in ogerski Cebul gledč dobrote prekosi, lepe stoUke dobivajo. Bližnji sosedi zavidajo te vaščane, rekoč: »Ko bi mi imeli tak' dobre travnike ter še toliko denarjev za »liik« dobili, kakor jih Dornovci dobijo, bili bi gospodje«! — Upamo pa, da boš dragi bralec »Slov. Gosp.« prihodnjič uže čital o novi brizgalnici v Dornovi. Ustrelil se je v Mariboru dne 15. t m. 201etni Mihael Bauer, zadnji čas natakar v Narodnem domu. Vzrok ženska. Nov deželnošolski nadzornik. V zadnjem času so slovenski listi veliko pisali o tem, da namerava vlada namesto posebnega deželnošolskega nadzornika pridjati sedanjemu nadzorniku Linhartu vzgojeslovnega izvedenca. Nemci so želeli, da pride na to mesto njih pristaš ravcatelj meščanskih šol, gsp. Frisch. Sedaj se nam zatrjuje, da vlada ni nikdar mislila na Frischa, ker dobro pozna njegovo politično življenje. A dejstvo je, da Se Nemci vedno mislijo na Frischa, in zato je treba Slovencem pozornosti. Sploh pa Slovenci hočemo imeti lasfnega slovenskega nadzornika, ne pa kakega izvedenca, ki bi se moral klanjati Linhartu. Ogenj. Na 26. svečana ob 4. uri večerko je začelo goreti pri Štefanu Spraviču v Sp. Lažah. Ogenj se je tako hitro razširil, da niso mogli ničesar rešiti. Ogenj je zatrosil baje domači 51etni fant. V hiši si je nabral vžigalic ter si s turščevino pod pojato zakuril. Ker je bil veter, užgal se je tudi govejski hlev soseda Janeza Vivoda. Oba sta bila zavarovana, Spravič za 900, Vivod pa za 400 gld. Sv. Lenart pri Veliki Nedelji. V nedeljo zjutraj ob 2. uri je umrla v Cvetkovcih gospa Elizabeta Horvat, soproga občespoštovanega gospoda Antona Horvata in mati hajdinskega kaplana Frid. Horvata v 58 letu svoje starosti, sprevidena večkrat s sv. zakramenti za umirajoče. Ona \e bila ponos cele fare, vzgled skrbne matere in modre gospodinje. Bila je pa tudi kruSna mati vsem ubogim in se je tako prikupila tudi vsera faranom sosednih župnij; to je pričal tudi njen slovesen pogreb, katerega se je udeležilo ogromno ljudstva iz 4 župnij. N. v m. p.! Šentiljčanom. Zopet opozarjamo Šentiljčane, da do zadnjega tega mesca naznanijo svoje za šolo sposobne otroke pri občinskih predstojništvih ter jih dajo dne 17. aprila vpisati v slovensko šolo (utrakvistiše šule), kajti sicer jim preti, kakor vedo, ljubeznjivi krajni šolski svet s kaznijo in z zaporom. Na vsak način pa naj naznanijo otroke za slovensko šolo. V slovenski šoli se otroci nauče tudi nemški in kar je še več vredno, vzgojijo se prav lepo. V slovenski šoli poučuiejo krščanski učitelii(ce), ki z otroki molijo pred Solo in po šoli. Ako nihče ne da vpisati otrok v netnško šolo, morala bo prenehati in Šentiljčani bodo imeli mnogo manj plačil. Šentiljčani, stojte trdno! Cvrček. V soboto ob V2 8. zvečer priredi mariborska čitalnica v dvorani Narodnega doma gledaliSko predstavo. Uprizarjal se bo »Cvrček«, slika iz kraetskega življenja v petih deianjih. Opozarjamo posebej, da bo začetek točno ob 7*8. zvečer. Vstopnina znaša: sedeži v dvorani za ude čitalnične po 50 kr., za neude 70 kr., stojišča v dvorani za ude in dijake po 30 kr., za neude po 50 kr., stoiišča na galeriii po 20 kr. Ker je igra priznano lepa in dobra igra, pričakujemo iz celega slovenskega Štajerja obilo udeležbe. V soboto v Maribor! Sv. Jakob v Slov. gor. Na Jožefovo popoldne spremili smo k zadniemu počitku na petek večer v 50. letu svoje starosti in dolgi mučni bolezni umrlo gospo Terezijo Plateis (po domače Flucherca), soprogo vrlega narodnjaka g. Franca Plateisa, veleposestnika, uda občinskega in krajn. šolskega sveta na Ročici. Kako priljubljena je bila rajna pri občinstvu, pokazal je njen pogreb, katerega se ie vdeležilo vsled neugodnega vremena silno velika množica sorodnikov, prijateljev in znancev; celo iz sosednih župnij ii ie posodilo mnogo znancev in znank zadnjo pot. Umrla je bila blaga žena in jako pridna gospodinja. Znanci in znanke priporočajte jo v molitvi Bogu. Bodi ji zemljica lahka! V Ptujn je nameravalo zadnjo nedeljo zborovati nemško obrtno društvo. Govornike so dobili iz Gradca. Ker pa navzočim slovenskim delavcem niso dovolili besede, onemogočili so pod vodstvom gostilničarja Majcena nadaljno zborovanje. Župan Ornik je mislil, da bo s svojim ugledom spravil zopet vse v red, pa se je zmotil. Stare poštne vrednotnice vseh vrst se še lahko rabijo jv poštnem prometu do 30. septembra letos. Seveda se morajo pri dopisnicah prilepljati dopolnilne znamke po jeden vinar. Kmetijsko drustvo v Leskovcn napreduje in obeta lep sad. Imamo že blizu 200 udov. Za ta veliki uspeh se moramo zahvaliti v prvi vrsti g. Ivanu Kaču, ki nam je dne 22. februvarija tako lepo in prepričevalno skoraj 2 uri govoril o žalostnem stanju kmečkega prebivalstva sploh in zlasti o tužnem stanju sl. kmeta ter nasvetoval kot skoraj edino srestvo na rešitev združenje kmetov v kmetijska društva. Vrlemu govorniku izrekamo tern potom Se jedenkrat najsrčnejšo zahvalo. Ker smo s pripravami blizu gotovi, začeli bomo delovati že prihodnio nedeljo in sicer v lastni hiši. Vrle Haložane pa opozarjamo, da se nam v prav obilnem številu kot udje pridružijo. Ker ne nameravamo obogateti, postregli bomo svojim udom po poštenih cenah. Kakor slisite, Ptujčani za nas itak ne marajo, ker jim baje mi njihovo mesto grdimo, zato pa se držimo odslej svojega praga in ne hodimo gospodi na pot. Bomo videli ali bomo mi lože brez njih ali oni brez nas. Več kmetov. Iz Ormoža smo dobili zaradi zadnjega dopisa od obeh ondotnih slovenskih strank pojasnila in precej ostre protidopise. Ker bi ne imeli radi, da se začne boj med strankama, nismo tokrat nobenega priobčili, ampak stopili z g. dopisovalci še prej v pismen dogovor. A to že danes lahko izjavimo, da nismo hoteli z dopisom nobene posamezne osebe žaliti, da pripoznavamo velike narodne zasluge posameznikov, ampak z dopisom smo hoteli vzbuditi večjo pozornost za sedanje krajevno šolsko vprašanje in s tem dokazati potrebo skupnega vzajemnega nastopa, posameznikov. Šentiljska šola.'Za nadučiteljsko mesto na dvojezični ljudski šoli v Št. Ilju pri Mari- boru je tudi okrajni šolski svet v Mariboru postavil nadučitelja na Ščavnici gsp. S*duja v terni na prvo mesto. Šentiljčani pa si želijo moža, ki bi ž njimi delal, ne pa jim nasprotoval. Šentiljska šola je slovenska posest in na njo mora priti Slovenec, ne pa nemčur, najmanj pa Nemec. Nesreča. Zena delavca Prestorja v Mali Kostrivnici pri Šmartnem je polila drva s petrolejem. Pri tem se je unel petrolej, steklenica se je razletela in žena ie bila nevarno poškodovana. Domobranske vaje v orožju vršile se bodo letos v treh oddelkih: prve se prično koncem maia, druge sredi junija in zadnje j sredi avgusta. Letošnje vojaške vaje bodo v Postojni. Divizijonske vaje bodo okoli LjubIjane. Veliki manever bode okolu Postojne. Dete z dvema glavama je v selu Železniku v Srbiji rodila nedavno neka Milena Maudič. V tihi frančiškanski celici v Briksenu na Južnem Tirolskem je dne 22. svečana t. 1. urarl naš rojak č. o. FrančiSek Blanko Zagadin. Rodil se je 1. 1872 v Sesteržah župnije Majsberg. L. 1898 je postal duhovnik. Lahka mu zemljica! Poslanec Lenko je govoril na Steinovem shodu v Marenbergu jako prezirljivo o spodnještajerskem učiteljstvu ter hvalil deželni Solski svet, da je dial samo eno šolo na Slovenskem v prvi plačilni razred. Mi smo bili radovedni, kaj bodo spodnjeStajerski jungovci storili proti Lenkotu. Ako bi rekel kaj takega slovenski poslanec, to bi bilo zgražanja in ogorčenja. A v tem slučaju se nič ni zgodilo! Kaj bi tudi naj storili, saj naši jungovci morajo z Nemci pod enim klobukora »špilati«! Sicer bi se zamerili pri nemSkih jungovcih in to bi bilo strašno! Kdo bi jih potein hodil podučevat? Proti celjski porotniški listi je odbor celjske okoliške občine vložil pritožbo na justično ministerstvo. To zvonenje po toči seveda Wurmserja ne bo preveč prestraSilo, kajti — »glavno delo je končano.« Denar po pet kron skupai je že v prometu. V privatnem prometu ga ni nikdo dolžan sprejeti za večjo svoto kot 250 kron, t. j. 50 komadov. Državne blagajnice pa ga morajo sprejemati za vsako svoto. Ta denar ni lep. Maj, Marijin mesec. V nasi tiskarni bodo kmalu dotiskane skrbno in lepo sestavIjene šmarnice, koje je spisal dobroznani propovednik 6. g. Martin Jurkovič, kn. šk. svetovalec in župnik v Št. Petru pri Mariboru. Že danes opozarjamo častilce Marijine na to knjigo! Duhovniške spremembe. C. g. Jožef Žičkar, kn. šk. svetovalec, državni in deželni poslanec ter župnik v Vitanju je imenovan župnikom v Vidmu. Cestitamo! Iz drngih krajev. Poroka cesaričine Štefanije z grofom Lonjaiem se vrši danes v cesarskem gradu Miramaru pri Trstu. Poročil ju bode dvorni škof dr. Mayer iz Dunaja. Hčerka Štefanijina, nadvojvodinia Elizabeta, se poroke ne udeležuje, ampak je odpotovala pred poroko na Tirolsko.. Cesar je poslal Štefaniji diamantni nakit kot darilo. Stefanija s poroko zgubi naslove cesaričina, nadvojvodinja in cesarska visokost, a ostane še ji naslov kraljeva visokost. Grof Loojaj je bil protestant, a je v zadnjem času prestopil h katoliški veri. Za prestop ga je pripravljal jezuit o. Kolb. Grof Lonjaj ima na leto 50.000 gld. dohodkov, Štefanija pa 150.000 gld. Ako bodo otroci, je cesar obljubil za vsakega otroka letno 4000 gld. Živa v rakvi. V južnoitalijanskem kraju Lecce so operirali mlado ženo, ki je vsled tega navidezno umrla. Kakor je v Italiji, kjer se jim s pokopom mrličev silno raudi, že navada, je bilo določeno, da bode pokop že naslednjega dne. Deli so ženo v rakev ter jo prenesli v rartvaSnico. Zjutraj pa je prišel fotograf, da bi žensko fotografiral. Ko so rakev odprli, ni ležala žena na hrbtu, nego postrani in pokazalo se je, da je ponoči oživela in se v rakvi zadušila. Grobar je pripovedoval, da se mu je ponoči zdelo, da sliši klice »Na pomoč«, a da je mislil, da se mu sanja. V Italiji taki slučaji niso redki. Sredstvo proti jetiki. Zadnja številka francoskega lista »Revue des Revues« prinaša članek, glasom katerega sta doktorja Charles Richet in Hericourt našla sredstvo proti jetiki in sicer v soku ali serumu, katerega treba iztisniti iz govejega mesa. Glasom nadaljnih vesti pa ta serum prav za prav ni lek proti jetiki, ampak le krepko živilo za dotične bolnike. Žalostna smrt. Ko je 17. t. m. ponoči došel milanski vlak v Benetke, so našli v vozu tretjega razreda uradnika predilnice v Mlanu, Ivana Russoa smrtno ranjenega. Držal je še krčevito za samokres, poleg njega je ležalo truplo njpgovega šestletnega sinčka, katerega je ustrelil, potem je nameril samokres na se ter se smrtno ranil. Vzrok samomora je, da so Russou v Milanski predilnici odpovedali službo. Ker ni mogel najti nikjer dela, si je končal življenje. Kranjski šnopsarji se grozno hudujejo zadnji čas na celo naSe postavodajalstvo. Policijski organi so namreč iztaknili paragraf, po katerera se ne smejo opojne pijače točiti v sobotah ob 5. ure popoldne in v nedeliah od 12. ure nadalje, in zahtevajo, da se ta paragraf izvrSuje. Odtod vsa jeza! Društvene zadeve. Za dijaško knhinjo v Mariboru so darovali superijor pri Sv. Jožefu v Studencih 6. g. Fr. Jaušovec 10 K, neimenovana gospa v SoStanju 2 K. Zaveza slovenskih učit. društev. Ministerstvo za notranje stvari je odobrilo predrugačena pravila »Zaveze slovenskih učiteljskih druStev«, ki se bo odslej imenovala »Zaveza avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih druStev.« Čitalnica v Brežicah priredi v nedeljo 1. aprila t. 1. gledališki večer. Predstavljali se bodeta po diletantih veseli igri: «Blaznica v prvetn nadstropji> in «Lokavi snubač.» Mladarajhenburška posojilnica reiffeisenovka vrlo napreduje. Od njenega začetka, meseca aprila do konca leta 1899 je imela nad 16.000 gld. prometa. Deležnikov šteje že okoli sto. Dne 11. t. m. ie imela glavni zbor, katerega se je tudi udeležil njen ustanovitelj, gosp. ravnatelj Lapajne. Zbor je spremenil nekaj pravilnih toCk, ter si izvolil nov odbor. Predsednikom je izvoljen č. gosp. J. Cerjak, tajnikom B. Kunej, blagajnikom Fr. PodkrajSek; vrh tega sta še A. Kunej in J. Kosar v odboru. Kmetijska zadrnga pri Sv. Trojici v Slov. gor. ima dne 1. aprila svoj I. občni zbor in sicer po večernicah v prostorih J. Posinger z naslednjim vsporedom: 1. Pozdrav načelnika, 2. Govor gosp. Ivana Kača o zadrugah, 3. Poduk gosp. Jelovška o živinoreji in mlekarstvu, 4. Vpisovanje novih udov, 5. Volitev enega uda v nadzorništvo, 6. Vplačevanje deležev (12 K na leto ali 1 K na mesee), 7. Razni predlogi in nasveti. S tem začne zadruga svoje delovanie ter vabi vse prijatelje zadruge k obilni udeležbi. Kmetijska zadrnga pri Sv. Jakobu v Slov. gor. priredi prihodnjo nedeljo, 25. marca 1900, ob 3. uri popoldne v privatnej hiši gostilničarja gosp. Matija Peklar, zborovanje s tem-le sporedom: 1. Predavanje dež. potovalnega učitelja gospoda Ivana Bele, o odgoji sadnih dreves in amerikanskih vinogradnih nasadov sploh, posebno o gnojenju obojih z gnojnico, s hlevskim in mešanim gnojem, kakor tudi z umetnimi gnojili, 2. predlog, kako bi se mleko najložje v denar spravilo, 3. razni nasveti in predlogi udov. Prav k obilni udeležbi vabi vse ude kakor tudi neude načelstvo. Za kolesarje! Spomlad je tu in z naravo vred se vzbuja tudi kolesarstvo iz zimskega spanja. Kolesarji in kolesarice! gotovo že delate načrte, kam da poletite s kolesom ali po opravilih ali pa gledat in vživat naravne lepote in se zabavat v družbi drazih prijateljev. Da pa je vožnja prijetna, potrebuje kolesar na potu mnogo ugodnostij, ktere mu hoče nuditi «Zveza slovenskih kolesarjev,* koje namen je kolesarstvo po zmožnosti podpirati in povzdigniti, bodisi s zboljšanjem cest, s zaznamovanjem nevarnih klancev, z napravo pomočnih postaj, kjer imajo člani zveze vse potrebne stvari za popravljanje kolesa, kakor tudi prvo pomoč za slučaj pridobljenih ran brezplačno na razpolago (število pomočnih postaj bode letos za 10 pomnoženo), nadalje s zaznamovanjem dobrih gostiln, z izdajo športnega lista itd. Da pa more Zaveza svojo nalogo vspešno izvrševati, treba ji je vspričo minimalne letne 5lanarine 3 K vsestranske podpore. Zato se obrača odbor Zveze do vsih narodnih biciklistov s prošnjo, da mu z obilnim pristopom omogočijo svoj smoter doseči. Ker se bo z izdajo legitimacij za leto 1900 še v teku tega meseca pričelo, se vsa slovenska kolesarska druStva opozarjajo, da nemudoma oglase vse svoje člane, oni kolesarji pa, v kojih okoliSču ni nobenega bicikliškega kluba, naj oglase svoj pristop neposredno odboru «Zveze slovenskih kolesarjev* v Ljubljani. Umetna gnojila. Da je umetno gnojenje, ali gnoienje travnikov, njiv in vinogradov ter drugih nasadov v resnici hasniivo, in da daje kmetovalcu v resnici dobiček, \e neobhodno potrebno, da se to prav zvrSi, kajti ako se gnojenje z umetnim gnojem ne zvrši pravilno, je za nifi in denar, izdan za gnojila, zavržen. Ne za vsako zemljo in ne za vsako rastlino je enoisti gnoj iste vrednosti. Zato ie treba najprej vedeti, kakSni zemlji in rastlini se bo gnojilo. Ce gnojimo z umetnim gnojem travnike, in so tla ilovnata, bolj mokra, ne peščena, tedaj vzamemo za en oral 3 meterske stote kalijeve soli ali kajnita, 2 metrska stota Tomaževe žlindre ali 1 m. stot superfosfata in 5 m. stotov živega apna. Živo apno se z vodo malo poškropi, da razpade popolnoma v prah, se zmeSa s kajnitom in žlindro ali s superfosfatom prav dobro skupaj in tako potrosi. Ako pa ie zemlja suha, peščena, se pa vzame umetno gnojilo kakor za mokro zemljo, samo apna se nič ne pridene. Predno pa se travnik z umetniip gnojilom potrosi, mora se s travniško brano, v katero pa je nataknjeno trnje, prav dobro prevleči, ves mah, kojega je brana iz travnika izruvala, pograbiti in v stran znositi, potem še-le se potrosi enakomerno umetni gnoj. Ko je gnojilo raztrošeno, se travnik še enkrat dobro prevleče, da se umetni gnoj zmeša z zemljo. Gnoji se ali v jeseni ali sedaj zmladoletja, to je vseeno, samo da se travnik pred gnojenjem in po gnojenju dobro prevleče. Za vinograde, ako je zemlja težka, ilovnata se vzame ta-le mešanica umetnega gnojila: 60% Tomaževe žlindre ali 30% superfosfata, 20% kajnita, 10% čilisalpetra, 10% koščene moke, in vsem tem se pridsne 100% živega apna, vse to se dobro skupaj zmeša in se potem vzame za vsaki trs 15 dtk, potrosi za 30 cm. okoli trsa in z zemljo dobro zmeša. Če pa je zemlja peščena, vzame se ravno to gnojilo, le apno izostane. Trs se z umetnim gnojem gnoji v zmladoletju po prvi kopi, in sicer se mora kakor rečeno trositi okoli trsa in z zemljo dobro zmešali. Ako pa se temu gnojilu pridene hlevni gnoj, kar je jako dobro, potem pa je za eden trs 5 do 10 deka dovolj. Sadnemu drevju se z umetnim gnojem tako gnoji, da se vzame mešanica 60% Tomaževe žlindre ali 30% superfosfata, 30% kajnita, 10% koščene moke. To se dobio zmeša, vzame za veliko drevo 2 kg., za malo 1 kg. te mešanice, se potrosi okrog drevesa, a ne pri deblu, ampak tako daleč okrog, kakor segajo veje drevesa, se z grabljami dobro zagrabi, da se z zemljo zmeša, in se po leti veCkrat s tavšano gnojnico polije. Poprej pa je treba, da se z drevesa odstranijo vse nepotrebne veje in izrastki tako, da ima drevo dovolj svitlobe in da se nastavi več sadu, ker ni potreba drevesu toliko vej po nepotrebnem rediti. Na ta način osnažena in gnojena drevesa rodila bodo vsako leto sad. Ce gnojimo žitu, to je pšenici, rži, ječmenu, ovsu ali ajdi, se vzame mešanica 50% koščene moke, 30% Tomaževe žlindre ali 15% fosfata, 20% čilisalpetra in kjer so mokre, ilovnate njive 10% apna, se dobro vse skupaj zmeša in vzame za en oral 3 met. slote. Ko se je njiva dobro prevlekla, žito nasejalo, se potrosi umetni gnoj in vse skupaj z brano dobro zavleče. Koruzi, fižolu, grahu, bučam pa se tako gnoji, da se vzame 60% Toraaževe žlindre, ali 30% superfosfata, 30% koščene moke, 10% čilisalpetra, in kjer so mokre njive 10% apna. Zrnje, kateremu se gnoji, se z vodo zmoči in potem mokro s to mešanico zmeša, na en kg. zrnja 3 kg. mešanice in se tako skupaj seje in zavleče, ali pa sadi. Za krompir se vzame ravno ta mešaniea, in se napravijo jarki v zorani ter prevlečeni zemlji, v jarke se potrosi umetni gnoj, potem se položi krompir in se z zemljo zagrne. Za oral se potrebuje 3 m. stote. Za zelje, korenje, repo, se vzame 40% kajnita, 30% koSčene moke, 10% čilisalpelra, 20% Tomaževe žlindre ali 10% superfosfata. Zemlja se poprei dobro preorje in prevleče, s to mešanico potrosi in zopet prevleče, in potem se pa sadike sadijo. Na korenju pa se potrosi mešanica, ko se je strnišče prevleklo, in plevice ga spravijo pri piečvi v zemlio. Za en oral se potrebuje 3 m. stote. To je torej navodilo, kako in v kaki množini se gnoji z umetnimi gnojili, ta ali ona rastlina, in priporočam, da se kmetovalci poprimejo tega gnojenja, trud in stroškt se bodo obilo poplačali. Vsak naj vsaj nekoliko poskusi pri tej ali oni rastlini; prepričan sem, da če se bode ravnal po navodilu, bode zadovoljen. Ivan Kač.