Štev. 15. Poštnina v gotovčini plačana. Cene edne številke ‘ dinar. 10. april 1927. Leto XIV. Novine prihajajo vsako nedeljo. Cena: doma na sküpni naslov 25 D., na posameznoga 30 D., v Ameriko štiri dolare. Amerikanci dobijo za to ceno brezplačno i Marijin List paKaiendarSrca Jezušovoga, domači naročniki pa kalendar za polovično ceno. Naročajo i plačajo se na upravništva v Črenšovcih, Prekmurje. Uredništvo je v M. Soboti. Izdajateo: Klekl Jožef, vp. pleb. nar. poslanec. Oglase sprejema uredništvo, opravništvo i tiskarna. Cena oglasov! cm2 75 par; l|4 stran: dobi 20% 1|2 strani 25% i cela stran 30% popüsta za edno objavo. Cena malih oglasov je : do dvajsetipet reči 5 Din, više od vsake reči pol D. Med tekstom cm2 1*50 D., v • Poslanom « 2'50 D. Takso za oglase plača uprava i da za vse oglase od 5% do 50% popüsta. Rokopisi se ne vračajo, "Madžaronske kače." Minoči tjeden je »Jutro" prineslo iz Gornji Petrovec dopis, v Šterom nekelko ne naravnoč nego na prikrítrnačin.fzato pa prav po orjunskom vdari po prekmurskoj katoličanskoj dühovščini. Za pri-liko si je zebralo namestitev preč. g. plevanoša v Gornji Petrovci. Ne da bi prineslo najmenši dokaz „Jutro“ piše, da so »madžarske kače sküsiie vse jalnosti, da preprečijo imenüvanje preč. g. za gornjepetrovskoga plevanoša i pozavle svojo močno postojanko SDS. v Gor. Petrovci, da zbere na den, kda de te ..narodni", i »prvi slovenski sve-čeriik v Petrovci i v Prekmurji nameščeni, pri katoliškom farofi« da demonstrira proti tühincovoj peti i sprevodi novoga gospoda do cerkvi i dostavi: program je pripravleni od naše strani. Pozavamo »Jutro«, da očivesno pove i določno, koga znamenüje za „madžarsko kačo. Či —je-melo. tak nesramna jezik, da nam je vüpalo zabrüsiti to špo-tico v obraz, Čakamo, da bo tüdi tak možato, da za svoje pisanje doprinese dokaz. Či toga ne včini, ga mamo za odürnoga og-rizavca, ki poprek i to z namenom kradne čast i pošteno ime našoj domačoj Slovenskoj katoličanskoj dühovščini. S skažlivim namenom zaz-namenüje .Jutro" preč..g. Čiriča prvega slovenskega Svečenika v Prekmurji? Pitamo »Jutro": Što je v Slovenskoj Krajini navdüšüvao ljüdstvo, gda ga je tlačo tühinski jarem? Što je vse včino, ka je ne mrla Slovenska miseo med našim ljüdstvom, kda si je s tem v nevarnost postavlalo naravnoč živlenje? Ali je ne bila tornaša domáča Slovenska dühovščina ? Što je za časa, kda je bilo to v Slovenskoj Krajini ešče jako nevarno tiskao Slovenske liste? Ali neso bili to slovenski duhovniki Borovnjak od Svetoga Bedenika, Dr. Ivanocy iz Ivanovcov, g. Baša i g. Klekl pa drügi. Što je na konci bojne nestrašeno nastopo za priklüčitev Slov. Krajine k Jugoslaviji? Ali je ne bilo to naše zavedno dühovništvo, g. Klekl i njihovi najbližanji i najvernejši somišleniki! Vse to »Jutro* samo dobro zna, pa s same strankarske zagriženosti taji, računajoč pri tom na to, da tisti, ki »Jutro" čtejo, od toga popunoma nikaj ne vejo. „jutro“ pozavle svojo »močno" gornjepetrovsko gardo, da se na den namestitvi novoga g. plevanoša zbere pred katoličanskim farofom „da demonstrira proti tühincovoj peti." To je napisalo tisto »Jutro", štreoga gospoda se neomejeno gizdi i to na najvišiši mestaj v našoj Krajini od zdrüžitvi mao naprej. Gospodje, ka bi teda demonstrirali, či ste pa meli, pa ešče zdaj mate, v rokaj vso oblast pri nas. Nego ví ščete resan demonstrirali proti „tühincovoj“ peti. Slovenska Krajina — a pardon Prekmurje, ví itak toga iména ne poznate — ne spada po vaši pisavi k Jugoslaviji; ar si nemremo mislili, da bi ví bili v Jugoslaviji pod „tühincovov potov." Tak piše »Jutro", Šteroga slovenstvo je ne nikaj drügo kak Ščista navadna skažlivost i špe-kulacija. Tak piše tisto »Jutro", štero je pokojno neodvisno prekmursko stranko, štere list „Naše Novine* je prineslo najodürnejši napad, ka ji je kda izišli) na slovenski narod, na slovensko inteligenco, pozdravilo z neprikri-tim veseljom i je visiko pozdi-gavalo, dičilo, rekši, ar se je postavila na program narodnoga edinstva. Tak piše tisto Jutro", šteroga Privrženci sami se v Murskoj Soboti bratijo z Madjari, i šteri z njimi pripravlajo plesne vaje i razločne veselice, na šteri se.guči — izvzeto uradništvo — skoro samo v madjarskom jeziki. To »Jutro* si je teda dovolilo zalűčati v obraz našoj domačoj dühovščini plünek »madjarske kače. Zalüčalo pa ga je, ar zna, da je jutrovce že tüdi naše Prekmursko ljüdstvo spoznalo i obsodilo. LAJIK. Argentinija i ešče drügo. Skrb za vsakdenešnji krűh žene naše lüdstvo po sveti. Naše domače zemle je premalo, da bi mogla preživeti vse One, ki na njoj prebivlejo. Nekak pred 30 leti je bila, kda so se prvi naši ljüdje podali prek velke! „mlake“ v Ameriko. Bili so to naši Goričanci gori od Rabe, itaki za njimi pa so šli Dolinci s Črensovec i črensovske okolice i od tistimao pa do dnes — či izvzememo svetovno bojno — izseljavanje etapno narašča i Jo iz vsej krajov naše Krajine. Što je bio nekelko bole osiguren i njemi je dom ne bio zadosta, je odišeo z vüpanjom, da v bogatoj Ameriki postane tüdi on bogat. Izseljevalo se je i se ešče dnes izseljavle vse: moški, ženske, Oženjeni i neoženjeni, venda več moški kak žensk. Vsaki, ki je odišeo, je meo tüdi vüpanje, da se povrne v domovino, kda si v Ameriki nekelko opomore. Vno-gošteri je v Ameriki dosegno zvoj cil, ništerne pa krvavo vka-nilo, i ga je Amerika ešče glob-še sünola v nesrečo. Po svetovnoj bojni so se razmere v Ameriki jako spremenile. Zdrüžene države severne Amerike, kama se je pred svetovnov bojnov selilo nájveč Evropejcov, so po svetovnoj bojni naednok zaprle svoje meje i dnes se sme samo mali broj Evropejcov seliti ta. Vlada sevemo-amerikanski zdrüženi držav je za vsako državo v Evropi odločila natenko določeni broj, kelko njeni državlanov se sme vsako leto vaditi v Zdrüžene države i toga broja je nemogoče nikak prekoračiti. (Te broj se z lückim imenom zove kvota). Naravno je teda, da se je zavolo te prepovedi morao val evropski izseljencov — zastaviti ga je najmre ne bilo mogoče — obrnoti v drügi kraj. I dnes Evropejci, kak so prle bežali v Zdrüžene države sev. -Amerike, bežijo v Argentinijo, Kanado v zadnjem časi tüdi v Avstralijo i Afriko, kama so njim za zdaj ešče dveri odprete. • Ar je v zadnjem odišlo v Argentinijo tüdi jako dosta naši ljüdi, zato v naslednjem napišemo nekaj podatkov od te pokrajine iz pisma, štero je 15. febr. t. t poslalo iz Rio Cuarto 7 Šlo* vencov uredništvi .Slovenca" i Štero je bilo 17 marca v tom leti v celom objavleno. Povedani v svojem pismi naznanjajo, da je glavni pridelek argentinskoga polodelavca pšenica i kukarica. Letini protijo poleg vremenski neprilik posebno kobilice (Saške), Šteri je po nešterni krajej ogromno, kak celi oblak, ki zakrije sunce, se selijo s kraja v kraj, za sebov pa nihavlejo vse opüš-čeno i prazno. Tak vničijo tej stvarci v ednom dnevi do 50 hektarov strmenoga. Vlada se je že zadosta trošila, da bi od dežele odvrnola to nevoló, pa zaman. Z Nemčije so prihajali strokovnjaki, da bi Znajšli kakše sredstvo proti, njim, pa dozdáj se njim je ešče ne posrečilo. Pole tű obdelavajo s stroji (mašinami) vendar pa je obdelavanje od daleč ne tak racijonal-no (to je, da bi prinašala telko pridelkov, kak je najviše mogoče) kak v Zdrüženi državaj Sev. Amerike. Industrija (fabrike) je ešče v porojici i ešče ta, kelko je jeste, je zvekšega v rokaj tühincov. severno Amerikancov pa Angležov. Trgovina, posebno na drobno, je na jako niskoj stubi. Nega tiste poštenosti, kak smo je mi navajeni. Korupcija tű prav prekšeno cvete. Čistoče tű ne poznajo dosta, v tom pogledi so razmere Podobne onim v Južnoj Italiji. Konj pogine na cesti, pa se nihče ne zbriga za njega. Psi ga hodijo tak dugo trgat, dokeč ga ne raznesejo vsega. Da kušajo merodajni ljüdje odpomoči tomi, je naravno, vendar pa poprek tomi nega dosta haska. Domačin je manjak, zamazaoec, za sebe nema dosta potrebčin. V svoji „paragataj“ (šlapslinaj) sedi ves zamazani za svojim „musrado-nom“, se ne preobleče ne v petek ne v svetek. Tak je poprek na vesnicaj (po varašaj je bogše). Se pridejo naši Ijüdjde vse raz-očarani. Tü delajo na poli,, kosi-jo s stroji strmeno. Ravno Zdaj so henjali s pšenico; po kakši 14 dnevaj pa do šli nad kukarco, kde do meli kakše 3 mesece poseo. Poprek se v časi žetve prav dobro zaslüži, na zimo pa je težkoč, ar tű, kak že povedano, nega tovarn, kama bi na zimo Šli brezposelni. Zato pa Vnogi med brezskrbncži, ki ne misli dale kak gleda, zaslüži v žetvo lepe peneze, na zimo pa odide v kakši vekši varaš, kde zapravi vse krvavo zaslüžene peneze i na sprotoletje mora znova začnoti. V verskom pogledi so razmere nekak ravno naopak kak pri nas. Tü v Rio Cuarto, ki računa 40 jezero stanovnikov, mamo toti 5 cerkvi, pa v nje prihajajo samo bogatašje, med tem pa srmaškejši ljüdje neso bogzna kakši prijatelje cerkve. Delavski stališ je nikak ne rosnate Najbole ešče shajajo takzvane „kompanias“ (več delavcev vküper), ki prevzemejo ves pov edne „enstancije“ (kmetija) na akord. Na zimo naj se ne hodi se, naj bo to Opomin Vsem Slovenskim moškom. Odpravijo naj se rajši, kda se tű začne z zdelom, v meseci oktobri i novembri. Mora pa se tű meti Zdravo srce pa delavne roke. Tak se teda glasi pismo naši rojakov. K tomi Podamo ešče mi nekaj podatkov od Argentinijo, za štere je dobro, da zna vsaki, ki namerava ta potüvati. Argentinija je republika, štera je dobila svoje ime po sre-brnom kinči, Šteroga so nosili domači Indijanci, kda so med nje prišli Evropejci. Latinski pa se srebri pravi, argentum. Argentinija meri nekaj menje kak 2 miljoni 800 jezer kvadr. kilom., to je 5 krat telko kak Nemčija. Po čtetji z í. 1919 računa Argentinija nekaj več kak 8 miljonov stanovnikov; to se pravi, da pridejo le dobri 3 prebivalci na l kvadr. kilom. Glavni varaš Argentinije je Buenos Aires. 2. NOVINE 10. april 1927. Skoro vsi prebivalci so kat. vere. Deželni (tüdi uradni) jezik je Španski (podoben dijaškomi). Argentinija je dnes edna nova izvozni držav za zrnje. L. 1922.|23. so v Argentiniji pripovali 5 miljon 200 jezer ton (1 tona je tO metercentov) pšenice, 4 miljon 100 jezer ton kukarice, več kak 2 i pol miljona ton ovsa, skoro 5 miljonov ton lenü itd. Višina polskoga pova jako odvisi od priseljeni delavne moči. Italianski sezonski delavci prihajajo v deželo v novembri i ostanejo tam do marca. Lücke delavne moči jako izrablajo. L. 1836. so se začeli V Argentinijo seliti prvi Evropejci. Od 1. 1857. 1917 je znašao broj priseljencov v Argentinijo nekaj več kak 4 i 3/4 miljone, med njimi je skoro Polovica Italjanov, poldrügi miljon Špancov, 1/4 miljona Francozov, 136 jezero Rusov itd. Argentinsko podnébje (vreme i zrak) je v glavnom Zdravo (kontinentalne: z vročini letom i mrzlov zimov). Trezika divja samo v severnom deli Argentinijo, v takzvanom subtroptčnom pojasi (pojas na sredini zemelske krugle, šteri spada pod sunce, štero tam naravnoč dol sija). Nekaj istin od dela za novo sodišče v severnozahodnom deli Slovenske Krajine. Da nede naše lüdstvo nepodvu-čeno i da bo tüdi v toj zadevi prav znalo soditi i da nede nasedalo razločna političnim agitatorom One stranke, štera je do dnes v Jugoslaviji, pa naj je že te bila na vladi ali pa v njoj nasprotnem tabori, ne mela čütenja za potrebčine lüdstva, smo od te zadeve na merodajnom mesti pitali i ugotovili, da je tüdi zadnje delo za k sodišče prí sv. Jürji gola past Žerjavi vovcov, ki so se na vse mogoče poi-. tone i nepošteno načine trüdijo pa ja-.. lijo med lüdstvom, da bi v njem spod-kopali ogled i po pravici vkradnjeno zavüpanje do večine slovenskoga poslanstva v državnoj zbornici. Gotov je že zakonski načrt (plan) od sodišč. Te načrt tüdi predvideva sodišče v Gornjoj Lendavi, štero se itaki, kda stopi te zakon v življenje tüdi zvrši. Te zakonski načrt pa pride v kratkom v narodno zbornico i de staono tüdi sprijeti. Znano je, da se je svojčas severni kraj Slovenske Krajine potegüvao za sodišče v Gornjoj Lendavi i po zaslüženji naše stranke je bilo na to se nanašajoč določilo sprijeto v zakonski načrt. Istina je tüdi, da je Gornja Lendava edine središče severne Slov. Krajine i ne Sv. Jürij, šteri leži tiščeč prí meji. Čemi teda to delo za sodišče prí Sv. Juriji?! Tüdi ljüdstvo mora biti v svoji uahtevaj i prošnjaj dosledno; edino na te način kaj dosegne ; či pa svojé zahteve menjavle vsaki den, je v istini nihče nemro poslühnoti. Znano je tüdi, da je bio svojčas ]. 1925. kda Je bila na vladi dični Slov. demokratska stranka (sprijeti t finančnom zakoni Popravek, šteri ji dao oblast sodnomi ministri) odlične ni pristaši Pribičevič—Žerjavove stan' ke, da nastavi sodišče v Gornjoj Lendavi. Pitamo, zakaj je demokratska stranka toga ne včinila či so njoj tak jako na srci potrebčine našega lüdstva ! ? Zdaj se zna, kda SDS obširnim proti zdajšnjoj vladi, izjavla ona po svoji pristaša], da bi SDS, či bi bila na vladi itaki nastavila sodišče. Gospodje okoli SDS, takše je vaše delo za ljüdstvo : kda ste ne na vladi, obečate vse, kda pa pridete do oblasti, pozabite na svoje nekdašnje oblübe i skrbite samo za svoje strankarske kase. Pošteno naše ljüdstvo pa ma v tom novo svedočanstvo, da je edino naša Slov. ljudska stranka prava zastopana Slovencov i Slov. Krajine i da naj nihče ne nasedo vsakomi političnomi agitatori. NEDELA. Cvetna se čte pasijon ali trplenje našega Gospoda Jezusa Kristusa, kak nam ga je zapisao sv. ap. in evang. Mataj. Ponižno se je, da je postao Pokoren do smrti, do smrti na križi. Filip 2, 8. NajponenljivejŠi in najsvetejši je zadnje tjeden štirideset dnevnoga posta, šteri se v cerkvenom in slovenskom jeziki imenüje Veliki tjeden. Velki tjeden se imenüje zavolo velki skrivnosti, šteri se spominjamo te dneve. Spominjamo se Gospodove zadnje večerje in postavita Oltarskoga svestva, njegovega trpljenja i smrti. Veliki tjeden je za vse verne katoličane tjeden svétoga premišlavanja, zbrane molitvi in tiho, globoke žalosti. Sv. Cerkev na vse leto, vsaki petek pobüdjava k češčenje Kristusovoga trplenja. Veliki tjeden pa nam da kri f v naše roke, da bi se S požalüvalo, čim srcom zatopili v odrešeno Skrivnost Gospodovoga trplenja. Na cvetno nedelo Čte sv. Cerkev trpljenje Gospodi po sv. Matiji, v tork po sv. Marki, v sredo po sv. Lükači, v petek po sv. Janoši. Vse te dneve naj bi s sv. Materjocerkvov pretnišla veli Kristusov krvavi pot, bičanje in križanje do tistoga trenutka, kda Kristus zdehno: »Oče, v Tvoje roke vra-čam svojo düšo«. Na velki petek razkrije sv. Cerkev križ in pozavlja vse vernike: „Glejte les krila, na šterom je viselo naše odrešenje, pridite, molimo ga I" Pridite, molimo te tjeden litanije Krist. trpljenja in žalosten deo sv. rožnoga venca, častimo njegove petere sv. rane. Pridite, molimo sv. križno pot, a ne le ženske i mladenke, nego tüdi moški i mladenci. Kelko blagoslova bo Bog rosio nad naše gospodare i Vrle mladence, če bodo pri sv. križnoj poti požalüvati svoje grehe i sklenjavali Gospodi, svojemi Bogi, vernost, stanovitost i lübezen. Hodimo vsaki den velkoga tjedna či je le mogoče k sv. meši, bojmo z detinskov pobožnostjov zadnje tri dni navzoči pri obredaj v cerkvi i molimo pa strazimo Gospoda v božjem grobi, Obinimo v dühi sv. križ i častimo rane Gospodove i velik tjeden nam pri. nese obilen blagoslov: odpüščenje ge-hov, spreobrnenje grešnikov in veselo Gorstanenje. Podpirajte »NOVINE. Slovenska Krajina. Ogen. Nedavno je na Melinci zgorela prí Pintarič Ivani hiža s škod-nj im vred. Ogen je nastano zadvečera ob tretjoj vöri. Kak se je vüžgale, je ešče dozdáj neznano. Ar je pogorelo velki siromak, ga priporočamo v podporo, — Samomor.- Flisar Janoš doma s Polane so šli nedavno k svojemi zeti v Moravec, na tretji den pa ji je hlapec najšeo na štalaj obešeni. Vajat so si prinesli z domi, ščista novoga. Kaj ‘ ji je gnalo v smrt se ešče ne ve. Ostavili so samo pismo, v šterom povejo, da zapüščajo vse »voje imanje ženi i da naj ji ne dajo gorrezali. — Odaja. Po vüzmi tisto nedelo zadvečera ob trej de odaja na Poposkom marofi (pri Krajni). Odavalo se bo po licitaciji: dobro občuvano Pohištvo, postelino i obleč. — Velka Polana. Na Ceplene Marijo smo meli pri nas jako lepo slovesnost. MU. g. kanonik i škofijski voditeo Marijini drüžb Franc Časi iz Maribora so blagoslovili zastavo Marijine drüžbe za mladence i so sprijali 35 možkov i 117 žensk v Marijino drüžbo. Nad vse genlivo je bilo, kda so moški očevje i ženske matere med popevanjom Marijini pesmi prisegali nebeskoj Materi vernost i lübezen i so veseljom sprijernali Marijine svetinjico. — Mrli so v Velkoj Polani g. Zitn-mer 5. t. m. srno ji k vekivečnom! počitki sprevodili. Pokojni so bili 25 let logar na veleposestvi gr. Zichy. Kak so pokojni bili pri ljüdstvi prilüblen. je pokazala njihova Zadnja pot. Sprevodili so jí poleg domačega gospoda ekspozita g. botiški ekspozit Zadravec i törjanski g. kaplan Greif oba g. upraviteo na beltinskom veleposestvi s svojimi soprogami, Vučitelstvo z obe Polani i nepregledna vnožin* lüdstva. Naj počivajo v miri! — Či se dva ne razmila. Ferenc pa Matjaš sta se pogovarjala, kaj šteri dobi v lotariji za Martinišče. Oba bi radiva mela motor. Oda se tak prere-kata pride kcoj Ivan, ki je že malo nikaj probao po sveti, pa jiva pomiri rekoč: Ka bi se oba za edno reč čakala I Najbole bo, či eden dobi automobil, drügi pa motor. S tem sta bila oba zadovolniva. Jako bo zadovolen tüdi tisti, ki dobi biciklin ali zlato vöro, fino salamo, okovano brano, vrečo mele, ovco i tele. Zvün toga bo ešče: Deset brisač, makov kolač, koteo za žganje, nož za klanje, kaput za svetek, hlače za petek, itd. itd., na konci vsega pa debeli gudek. Vse po 5 dinarov 1 — Vmestitev novoga plivanoša. Minočo nedelo so bili slovesno vmeš-čeni novi g. v Gor. Petrovci plivanoš Činč. Doma na farofi ji je pozdravo g. okrajni glavar Lipovšek. Po pozdravi je popevao evangeličanski pevski zbor. Na farofi so se zbrali ešče 4 fr nancarje, 1 Orožnik, nekaj vučitelov i vučitelic. Parniki so čakali novoga svojega pastira v cerkvi. Zbrani so ji sprevodili do cerkvi. Predga je bila pred Cerkvov od dobroga pastira. Novi gospod plivanoš so v predgi prosili vernike, naj molijo za nji, da bodo lehko vodili svojo čredo po poti zveličanja, da bodo potom ednokrát meli ležejše račun pred Bogom. Po velkoj meši so meli g. kantor križno pot. Pozvani gostje pa so se krepčali pri gostoljubnom stoli novovmeščenoga gospoda plivanoša. Mi Želemo novomi g. obilo bo-žega blagoslova i sreče v goricaj Gospodov!. Prosimo pa tüdi, da b meli po staroj navadi križno pot g plivanoš sami i ob rednoj vöri. — Dari na Martinišče. Na gostüvanji pri Lapoša Ign. v Satahovcih din. 202, pri Jablanovec 150. Marko-kovcc Julijana Bakovci 100, Franko N. Satahovci 50, Čergöli Terezija Satahovci 20, Cigan Matjaš Žižki. ,'iO. V Krogi i Satahovcih nabrano 18 litrov olija pa 140 belic, v Beltincih 5 litrov olija pa 23 belic, na Melincih Z litra olija pa 52 belici, v Tropovci i Gradišči 9 litrov olija, 30 belic pa 3 kg. masti. Vnogi so si küpili več srečk, zato ka njim je Bog pomogeo pri betežnoj živini. Vsem vküp za vse dari naj Oča nebeški pošle svoj blagoslov i da večno plačilo. — Obrtniška samopomoč. Na občnom zbori, Skupne obrtne zadruge, šteri se je vršio dne 25, marca t, t v M. Soboti, se je sklenolo, da se nastavi v okraju zadruge Obrtniška samopomoč (podporno drüštvo), štera bo mela namen, dati drüžini umr-lega Člana podporo. Član je lejko vsakši samostojen obrtnik in njegova žena. Vsaki član plača pri vstopi 5 Din spisnine, 5 Din letnine za upravne stroške i 5 Din za prvi smrtni slučaj, vse vküper 15 Din. Plača samo vsaki član vsako leto 5 Din, za pokritje upravni stroškov i kda šteri med člani merje. 5 Din. Či Obrtniška samopomoč ma na primer 500 članov, dobi drüžina umrlega Člana 2500 Din. takoj Plačane, kak hitro predloži mrtvaški list. Obrtniška samopomoč bo začela s svojim delom, 1. jul. t. I Či teda šteri med člani umerje po 1. julija, dobi njegova drüžina tolikokrat po pet Dinarov, koliko bo imela samopomoč članov. Vsakši obrtnik svoj pristop priglasi prí načelstvi zadruge od 11 do 12 ure vsakši den. Vsakši priglašenec se more lastnoročno podpisati na nabiralnoj poli in plačati v znesku 15 Din. Ar je nastavitev resan velikoga haska pa je nejzvezana z nikšimi velikimi stroški, štero se li samo plača v prigodi smrti po 5 Din. Upamo, da se bodo Priglasili vsi obrtniki, ki do prerazmili važnosti omenjene socialne ustanovitve. Tjedenske novine. — Samomor v zmešanom stališi. V Maribori se je nedavno Obeso eden Zdravnik. Že duže časa so opa-žüvaíi na njem znamenja zmešanosti i to je bio zrok da se je skunčao. — Divji ponočnjaki. Pri Ptüji je šlo 5 dečkov v sosedno ves ponoČč-vat. Kda so že nekaj časa pili v ednoj krčmi so se raztepli. Eden se je napoto sam domo, drügiva dve sta Šla sledkar za njim i kda sla ga doj-šla, sta ga začela nesmilene z rožcami biti. Napadeni je ne dugo mogeo zdržati vdarcov i je spadno. Nato sta njemi ešče napravila 16 ran z noži i ga püstila na mrzloj zemli ležati celo noč. Nesrečnik je po kratkom mantranji zdehno düšo. — Samo nekaj vör žena. V Bosni je bilo gostüvanje. Mladoženca sta Šla spat. Ar jiva je pa na drügi den dugo ne bilo s hiže i so domači opazili, da se med reške na dveraj vö kadi, so šli gledat. Oba sta omedle-niva ležala na postalaj. Nesli so jiva 10. april 1927. NOVINE 3. na zrak, kde je ona prišla k sebi on pa se je več ne zaveo. Tak je le nekaj öör omožena žena postala že dovica. * — Bogataš, ki je v siromaštvi mro. Na Nemškom je živo eden kodiš, šteri je živo na svoja stara leta v najvekšem siromaštvi. Nedavno je mro v bolnici i so njemi v bankaši ne najšli nikaj penez. Kda pa so nekaj preiskavati njegove žepe so najšli med drtinjom i drügimi papiri edno srečko, štera je ravno pred dnevi bila iz-žrebana i je dobila 40.000 zlati mark, to je na naše peneze okoli pol miljona dinarov. Te siromak bi resan skoro z velkim bogastvom v žepi od glada mro. — Potres na Japonskom. Listi so prinesli, da je na Japonskom bio znova velki potres. Najmočnejši je bio ravno v tisti krajaj, kde se je lani tüdi napravo telko kvara. Bujlo je ne nikoga, ovači pa zato dosta kvara. — Rumunski krao je jako betežen. Zdravniki so izjavili, da je njegov stališ brezi vsakoga vüpanja. V celoj državne zatogavolo nastanola velka zmešnjava, ar nemajo Prestolonaslednika. Bojazen je za to opravičena, da nastane v Rumuniji državlanska bojna. — V past sta prišla. V Ljubljani sta dva tovaja krala v ednom mesti. Domači hlapec je čüo nekši čüden ropot i je pozvaojsvojega tovariša, ki njemi je pomagao zgrabiti ftičke. No, pa to nejde, da*bi5što uzmoviče moto pri takšemgdeü, zato sta štela popihali. Policaj je že ednoga držao za kaput, tovaj ga je ráj slekeo i püsto pri policaji, kak pa bi so dao zgrabiti. Pa smola, v žepi je meo nekše papire, s. šteri se je dalo spoznati, što je njegov vért. Oba sta že pod klüčom. — Odlikovanje. V Ljubljani živi v kloštri Frančiškan, šteroga naše ljüdstvo tüdi nekelko pozna, ar spevle, posebno v cerkvi, njegove izredno lepe vile, pater Hugoiin Sattner, šteri letos obslüžava svojo 75 letnico. Za te jubilej njemi je pevsko drüštvo „Drava“ v Maribori napravilo lepi koncern na šteroga so pozvali tüdi jubilanta. Pri toj priliki njemi je drüštvo zročilo Srebrni lavorov venec. To pa ovö. — Zakoj vse je elektrike dobra. Ljüdem se je Čüdno vidlo, kda so Znajšli, ka belice ne valijo kvočke nego topeo krop. Zdaj pa je nekši Anglež znajšeo, da s pomočjov elektrike prisili kokoši, da njemi več belic znesejo. Znano je najmre, kfira ne nese na den več belic kak edno. Te pre-frigani Anglež pa je kokošam zajtra zaran sveto z elektrikov, da so kűri mislili, ka je Že den i so začeli nesti. Ar je vsaki den s pomočjov elektrike malo dneva prikrajšao, je napravo v tjedni več kak samo Seden takši električni dnevov. Küre pa so njemi telko več znesle, da je plačao vse stroške ze napelavanje elektrike. — Velki dobrotnik. V Holandiji žive eden mornar, šteri je rešo 511 lüdem živlenje. Kda je meo 80. rojstni den, so njemi od vsej strani pošilali pozdrave i čestitke. Srce toga priprostoga človeka pa je že«poznalc lübezen do bližnjega. — Plesna norost. Ženske so prej bole nore za plesom kak moški. Ne pomaga skoro nikši Opomin. Navadno ozdravi takšo plesalko^samo .to, či jo nihče plesat ne zove i cela ves te od nje špotlive guči, včasi pa ešče niti to ne. Nedavno pa je pokazao nekši Štefan Sukop z Budapešta, da so moški nikaj ne bogši. Na nekšem plesi so si dogučali, da bodo ženske zvalé na ples. Po vsakoga drügoga je prišla edna, samo po našega junaka ne. To njemi je tak šlo k srci, da se je ne-spametnik Obeso. Prekusnice. Ka je pri Morlcj najvekši grej. Rabinar je v šoli razlegao židovski veronavuk i je pitao deco, v čem so napravili bratje Jožefovi, kda so ga Odali najvekši grej. Mali Moric, šteroga oča je strašno kregao detiče, či ja šteri kaj falej odao, hitro gor stane i se oglasi. „V tom g. rabi, ar so ga prefal ta dali." Nesrečna zamišlenost. Profesor se je sprehajo kre vode, kde je bilo dosta vodi vrbovi düpeo. Ednok je v edno treščo pa je v svojoj velkoj za-mišlenosti mislo, kaje v gospodičino vdaro, zato se je hitro opravlo: ,,0 prostite gospodičina, da sam tak naopa-čen." Kda je bole Pogledno, je spoznao svojo zmoto. — Ide dale i se vdari resan v edno gospodičino. Zdaj pa je mislo, ka se je pali v vrbo zaleto i se čemerno zareži: O ti grda d&pla stara; pa je šo hitro naprej. V krčmi. Ribič príde v krčmo, naroči na ražnji pečeno ribe i dobro merico vina, rekši, riba mora plavati. Krčmar včini. To vidi Skopi Jakob, zove krčmara na strahoma k sebi i pravi: „ Gospod, ali mora svinja tüdi plavati. Jo je najmre prele svinjsko pečenko. Iz Delešnjega izhoda. Pred nekaj časom smo na tom mesti pisali od razmer na Delešnjem izhodi. Kitajski narod se büdi i oslobodiš vle tühinskoga pazitelstva, posebnov Angležov. Kitajce podpirajo v tom pogledi Rusi, šteri ščejo ravno s tem Omajati gospodsvto Angležov v Ažiji. Oslobodili boj Kitajcov je tem težkejši, ar neso med sebov edini. Od tistimao ka so leta 1912. pregnali casara i napravili republiko, v državi nega več pravoga mirü. V zadnjem časi pa sta sí prišli naskriž posebno Severna i Južna Kitajska. Južna Kitajska se je vredila kak popunoma samostojna držáva. Vlada se nahaja v glavnom varaši Kantoni (tüodnet ma ime kantonska Vlada. Ur.) pa ma jako močno armado, v Šteroj je pravi vojaški red. V njoj dela tüdi dosta boljševiški častnikov. V vladi i vojski ma glavno reč narodno napredno stranka, štero je že pred svetovnov bojnov nastavo vučeni Kitajec, rodoljüb dr. Sunjatsen i Štera šče s Kitajske napraviti scela moderno državo. Kantonska armada je začela podirati proti sevri i je zavzela važne i bogate varaše, v šteri so meli naseljeni Angleži i drügi tühinci svoja bogate skladišča i svojo upravo. Najprle so si osvojili Hankau v znotrašnjosti države, zdaj pa so pred kratkim za-gospodarili na Šanghajom, važnim varašom pri morji, šteri ma poldrügo miljono prebivalcov. Angleži so poslali na Kitajsko v obrambo svojega imanja i svoji lüdi vojsko i mornarico, ravnotak tüdi Francozje, Italijani, Amerikanci i Japonci. Od elektrike*) Nadaljevala. zdaj, kda poznamo elektriko, nadaljavao s poizküsi, da zvedimo ešče kaj novoga. Napravimo si najmle novo pripravo. Vzemimo kakši 6 em. šörko i ravno tak dugo blanjico. Na sredi zvrtajmo približno 1 em šörko lüknjo pa zabijmo v njo 20 em dugo palico. Na vrhi te palice pribijmo (samo z ednim cvekom) vodoravno dve po 7 em dugivi tanjkivi ovači pa malošir-šivi palici tak, da se data v vo-doravnoj ravnini vrteti. Na konec vsake palice obesimo do edno, na 12 em dugoj, sühoj svileni niti visečo kruglico iz zobovče-voga strženap. Takšo pripravo imenüjemo dvojno „elektriško nihale) (minuto.*) Voščimo glažoveno palico s svilenov vunatnov krpov in jo približajmo ednoj zobovój kroglice Kroglica najprle priskoči k palici, potem pa itaki odskočo Zdaj približajmo toj krogiici drügo. Vidimo, da se krogiici priv-lačita. Kruglica, štere smo se dotekne z električnov glažovenov palicov, je postala po dotikanji sama električna. Neelektričnim dugovanjam moremo teda z elek-tričnim podeliti (dati) elektriko. Na edno kroglico na nihali obesimo ešče drügo kroglico zobovoga stržena, ali zdaj ne na Svileno]', nego na 5 em drognoj pamučnoj niti, nit drugega nikda pa podugšajmo za 5 em. Doteknimo se z električnov glažovenov palicov zgornje kruglice. Zdaj približajmo zobovo kroglico drügoga nikda spodnjo] krogiici prvoga nihalo, štero visi ne pamičnoj niti. Vidimo: krog-lici se privlačita,' znamenje, da more biti edna med kroglicami električna. Ne je pa inači mogoče, kak, da je prišla elektrika na Spodnjo kroglico prvoga nihalo po pamučnoj niti od zgornje kroglice. Zdaj zamenimo pamučno nit S Svilenov nitjov i napravimo po-izküšnjo kak zgora. Vidimo : kro-glici se ne privlačita. Spodnja kroglica je zdaj ne električna. Po pamočnoj niti je elektrika prišla na Spodnjo kroglico, po svileno] pa ne. Mesto pa močne in Svilene niti bi vzeli lehko ešče niji iz drügi Snovi i tenke tiče (drota). To nešterni snovej bi elektrika prišla na Spodnjo kroglico, pri nešterni pa ne. Po nešterni dugovanjaj Se elektrika širi (razširja), po nešterni pa ne. Pravimo: nešterna tela prevajejo elektriko, nešterna pa ne. Tela, štera dobro prevajajo elektriko, imenüjemo dobre pre-vodnike elektrike ali dobre elek-trovode. Dobri elektrovodi so vogelje, voda, vležen zrak, vlažna zemljá, človeče in Živinsko telo, itd. najbogši elektrovodi So kovine (železo). Tela, štera nikaj ali je slabo prevajajo elektriko, imenüjemo Slabe prevodnike elektrike ali Slabe elektrovode. Sem spadajo glažovina, smola, ebonit, kavčuk, jautar, svila, sühi zrak, sühi vlasjé itd. Slabe elektrovode nücamo zato, da od vseh strani obdamo (osamimo izoliramo) z njimi električna telesa, da ne zgübijo elektriko. Slabe elektrovode imenüjemo zato tüdi osamila ali izobotore. Skračimo pali niti obeh niha! na 12 em. Nakelektrimo krogiici obeh nihal z električnov glažovenov palicov. Približajmo krogiici drügo k drügoj. Vidimo: krogiici se odbijeta. Na elektrino krogiici obeh nihal z električnov palicov od pečatnega voska in jih približajmo drügo k drügoj: krogiici se odbijeta. Sedaj pa naelektrimo kroglico enega nihala z električnov glažovenov palicov, kroglico drügoga nihala pa z električnov palicov od pečatnoga voska. Krog-lici približajmo drügo, k drügoj: krogiici se privlačita. Skopamo: Elektriki glažovine se odbijeta; elektriki pečatnoga voska se odbijeta; elektriki glažovine i pečatnoga voska se pa privlačita. Elektriki stekla i pečatnoga voska morata biti ina-čišivi. Či voščimo (teremo)še drügo tal in preizkušamo njihovo elektriko, dobimo vsikdar: ali takšo elektriko, kak smo jo dobili na glažovini, ali pa tak, kakor smo jo dobili na pečatom voski. Z voščenjom moremo dobiti dve vrsti elektrike. Elektrika, štera je takša, kakor ona v glažovine imenüjemo pozitivno elektriko ; zaznamenüjemo jo z „fe*. Elektrika, štera je takša, kak ona pečatnoga voska, imenüjemo ne-gativno elektriko; zaznamenüjemo jo z e“. Tela, štera majo isto elektriko, to je elektrika istega iména, imenüjemo istoimenska električna tela. Iz zadnjih poizkusov skopamo f Istoimenska električna tela se odbijajo, raznoimenska električna tela se privlačno. *) Po vsakom poiskusi se moramo s prstom doteknoti kroglic, da odvadimo njihovo elektrino. Pošta upravništva. Peter Dominko Chicago. Naročnino i dar na Martinišče u zahvalnostjov sprejeli. — Orlek ne more v Ameriko, ar noše spuno soldačijo, č« Amerika spremeni priseljegiški zakon, de za 1-2 leti lehko šo. — Naročnikom M. Lista naznanjamo, ka so trije M. Listi ž« izišli, štrti se pa zdaj štampa. Če ne bi je dobili ešče, je za kratek čas dobite. Za sobočko, tišinske i marijanska faro so pripelani v Soboto na tajništvo, odkod se bodo naročnikom do rok dali. Pač Španjolski beteg je mučo pisatele, ka so ne mogli pisati, štampare ka so ne mogli štampati, naročnike pa ka so ne mogli čteti. Odsegamao pa, da smo se ga rešili, bo vse bole redno šlo naprej. Ve znamo, ka nam ne zamerite. 4 N O VINE 10. april 1927. GOSPODARSTVO. Mi smo že lani pokazali na to, da je za našega polodelavce jako Važna živinoreja. Nedavno pa so isto povedati v Belgradi, na ednom zbori Glavne zadrüžno zveze, štera je najvažnejše gospodarsko drüštvo v našoj državi. Cela zadeva je ednostavna. Zadnji čas se vrši pred močen boj med evropskimi gospodarskimi pridelki i med onimi, štere pripelajo iz drügi krajov sveta. Zrnje i drüge mrtve izdelke je lehko prevažati, ar se na dugoj vožnji po morji ne skvarijo tak hitro kak pa mešani. Živo živino prevažati je pa nekelko draga pa tüdi reskirana stvar. Lehko se najmre zgodi, da se zaperi na ladji kakši popri-jeti beteg med živinov i te ide vsa zaloga v zgübo. Tüdi krmlenje na poti dosta košta, či trgovec šče, da njemi živina dosta dol ne vzeme. Zato na poli živinoreje ešče naš polodelavec najležej zdrži boj z gospodarskimi pridelki, ki prihajajo iz zvünevropski krajov. S tem v zvezi pa je edno velko pitanje; mimo šteroga naš polodelavec nikak nesmi iti, najmre kvašenje zelene krme. V pogledi je prineseo »Slovenec« v 75 številki zanimive podatke. Prednosti kvašene krme so velke. 1. Celo leto lehko mamo friško krmo za živino, štera je dosta več vredna kak süha krma, posebno pa za dojne krave i steone. 2. Krma ne zgübi svoje moči. Pri süšenji se z od-parjenov vlagov tüdi posüši dosta krmno moči, posebno v dežčevnom vremeni. 3. Či je krma dobro skvašena jo živina ráj je kak friško. 4. Kvasi se lehko tüdi repna nat i Slabejša krma kak repna nat, šarje i tak dale. 5. S süšenjora se ne trbe navlačüvati. Š takšov krmov je neprimerno menje dela kak s sühov. Ne samo ka bi trbelo čakati lepo vreme, nego s« lehko kosi v dežči i se vozi krmo v prostore za kvašenje. To je naravnoč velikanska pridobitev. Kelko je včasi navlake s krmov, posebno v dežčevnom vremeni. Kvašenje se dela s pomočjov takzvani silo naprav. Silo je velka posoda napravlena ali s cementa »»zidana ali pa z železa. Odzgora ma na. pravimo stiskalnica s šterov se lehko krma poljübna stiskale. S stiskavanje lehko naravnavlemo kvašenje Skušnja nas najmre vči, da se krmi sirova tem bole skori i skisa, ken menje je stisnjena. V menje stišnjeno krmi, kde je dosta zraka vmes, se pr sparjenjej razvije velka toplota. V to toploj se krma skisa, skvasi i ostani friška pa dobra dugši čas. Se zna, da ešče za zdaj nemre' mo računati, da bi zavolo slabi gos' podarski prilik zmogli naši polodelc napraviti takše silo naprave, nego vsa ka stvar se mora prle dozoreti, kat se začne i ravno zato bomo od tog< ešče večkrat pisali. Tü de mela naši oblastne zbornica tüdi zahvalno gospodarsko delo, najmre pomagati, dt si v vsakom kraji par gospodaro, postavi takše silo naprave, da de ltid stvo vidlo, kak se kvasi v nji krma kakše haske nosi. Dosta bi v tom po gledí pripomogli razločni tečaji i po sküšnje. Za dokončetek bodi povedano da v Ameriki, na Nemškom i po dril gi krajej majo vpelane takše silov« naprave i da se njim je imenitno po srečilo v nji skvasiti friško krmo. Za PREKMURSKO TISKARNO Mali oglasi. ,,MAJALA“ mast in milo za obraz Vam ohrani mladost i lepoto. Napravi kozo belo, ostranjuje vso nečistoče, piščajce, zdečico, jetike in sovčene šblinte. Cena za obadvoje Din 20.— Izdeluje in z poštov razpošila: Lekarna pri Sv, TROJICI D. Lendava. Prodam gostilno v Gor. Radgoni, Sp. Gris, poleg sodišča, davčnoga urada, obmejnoga komisarijata, fin. kontrole, itd., na eden štok, 11 sob, 2 kűhati, kleti, ledenica, magazini, štale, ograd, betonirano dvorišče, električna razsvetljava. Deseti penez bo polovični. Pojasnila davle HINKO POZUN, notar v Gornji Radgoni. K odaji je lepo imanje v Bučečovci, štero obstoji s 5 oralov pola, travnikov, hiše i škednja. Prednjen hram je pokriti s črejjom. Poizve se pri FRANC LOVENJAKI, Bučečovci, p. Križevci št. 16. Nova senja! Občina Dobrovnik naznanja, da je 6. aprila samo Živinsko senje. 2. oktobra pa je Živinsko i bališ-ko senje. PREDSTOJNIŠTVO OBČINE DOBROVNIK. LEPO POSESTVO je na prodaj, stanovanje in gospodarsko poslopje vse zidano, zemljišče obstoječo iz njiv in travnikov, Skupno 5 oralov, vse pri hiši. Cena se Poizve pri lastniku SENČAR v Lukavcih, Pošta Križevci pri Ljutomeru. Naročnina ino oglasi se Sprejemajo za ,.Novine" pri | HAHN trgovina s papirjev s pisarniš-kami in šolskimi potrebščinami. Prekmurska tiskarna v Murski Soboti. ERDÖŠI BARNABAŠ trgovci z papirom igračami v Murski Soboti št. 180. poleg rim. kath. cerkvi ino pošte. PRODAJA honkupznep blaga. Dne 11. aprila 1927. ob 10 uri se vrši v Dobrovniku pri Dolnji Lendavi Sodna Prodaja specerijskega blaga, železnine, steklenine ter tr-trgovskega inventarja konkurzi mase Pavla Seredija iz Dobrovnika, kakor tudi Pohištvo prezadblženca. Blago se lehko ogleda isti dan od 8 do 10 h. Po izvršena prodaji se bode vršila draž-ba (licitacija) prezadolženca lastnih 102 deležev „ Krščanskega konsumnega društva za Dobrovnik in okolico". Pojasnila daje Dr. JANKO LESKOVEC, odvetnik v D. Lendavi kot upravitelj kon-kurzne mase. Zahvala. Ker nama je v naši neiz-merni tugi nemogoče zahvaliti se Vsakemu poedincu, Prosiva vse prijatelje in znance, ki so nama Povodom nenadomesfljive izgube naše nepozabne mamice izrazili svoje sočutje, darovali prekrasne vence, da sprejmejo tem potom našo globoko zahvalo. Zahvaljujemo se posebej »Evang, dijačkemu domu« za tolažbe polne žalosfinke, končno vsem onim, ki so v tako velikem številu spremili ljübljeno pokojnico k večnemu počitku. M. Sobota, dne T. aprila 1927. Ivan in Rudolf Peterka. Köszönetnyilvánítás. Mindazoknak, kik drága jó anyánknak elvesztése alkalmából részvétüket fejezték ki, kik a megpróbáltatások e nehéz napjaiban segítségünkre voltak, a koszorú adományozóknak, az ev. diák-otthonnak a szép énekekért és végül mindazoknak, kik a felejthetetlen halottat utolsó útjára elkísérték a leg-hálásabb köszönetünket fejezzük ki. M. Sobota, 1927. április 7. Péterka János és Rezső. PRODAM mojo moderno zozidano, z vodovodom, lepo kopalnico in acetilensko lučjo opremljeno hišo in posestvo, kakor tudi kompletno Pohištvo za obedovalnico. HORVATH KAROLY notaruš vp. V ROGAŠOVCI!"! (Sv. Jurju) Prekmurje. Zaradi smrtnega slučaja dam v najem gostilno Peterka. Reflektanti se naj zglasijo zaradi ust-menega pogovora pri: RUDOLFU PETERKA bančni uradnik MÜRSKA SOBOTA Haláleset következtében bérbeadó a Péterka-féle vendéglő. Bővebbeket: PÉTERKA REZSŐ banktisztviselőnél, MURSKA SOBOTA. Prekmursko kat. podporno drüštvo sv. Ivana Krstitela. št. 13. spadajoče pod družbo sv. Drüžine. Drüštvo je ustanovljeno 15 septembra 1920 1. in je najbolše za Prekmurske Slovence in Slovenke v Chicagi. Zavarüje se lehko od 250 do 500 dolarov. Možki in ženske od 16. pa do 55. leta. Deca od 1. leta do 16. Deca Plačüjejo vsi po ednoj ceni 15 centov na en mesec, a starejši pa po svojoj starosti, či se mladi da notrí menje, či starejši več. Seja je vsakšo 4. nedelo v meseci ob 2 vöri popoldne v Cerkvenoj dvorani sv, Štefaua, Lin-coln, št. po 22. Pl. V slučaji poškodbe član ali članica dobijo za 6 važnejši h operacij 75 dol., za zgübo ednoga oka 100 dol., za 2 oke 250 dol., tak ravno za roko ali nogo či je več nej za delo. Za 4 prste na roki ali na nogi 50 dol. Odborniki za Ieto 1927. so sledeči: Predsednik: Ivan Horvat 2050 W. 23 rd, St., podpredsednik: Martin Gabor, tajnik . Štefan Foys 1929 W. 22 nd. Pl., blagajnik | Ivan Denša 2730. Arthington St, za-pisnikar: Marko Vouri, nadzorniki: Števan Horvat, Matjaš Hajdinjak in Mihal Haklin. Drüštva voditeo: Janoš Hren, vratar: Števan Kreslin. K odaji sta dva „Singer" mašina za čevljare malo nücaniva. Što šče küpiti je po fal ceni dobri pri PILO JANEZI v Če-kečkoj vesi. Na prodaj je ena Še nova 4 let stara mlatilnica na parni pogon s štirimi Vojskami močmi, 1000 mm. širine, tovarne: Hofher Shrantz Claytvn Sutlevvorth. Poizve se lahko pri lastniku IVANU TKALEC, Lipa. Cena primerna, blago še dobro ohranjeno. Čas za prodajo samo še do 1. maja 1927. Pomaranče in 1 i m o n e ter Vsakovrstno vsak dan svežo zelenjavo dobavlja po najnižjih dnevnih cenah edino le tvrdka CELESTINA GLAVNIK Ljubljana, Pogačarjev trg. 1. Telefon: interurban 2493. Brzojavke: Glavnih Ljubljana. Za PREKMURSKO TISKARNO v Murski Soboti IZIDOR HAHN. Izdajatelj JOŽEF KLEKL. Urednik: IVAN JERIČ