Slovensha Hraiind. Črensovci. Nalezljiva bolezen giiža se je pojavila najprej v Melincih v beltin&ki župniji, od tam pa se je pmei-ila tudi- v našo župnijo in sicer se je pojavila v Gornji Bistrici. Obolelo jih je že dosti, a ymrl do da«es še ni nihče. Zdravnik g. dr. Sesardič ima obilo posla z zatiranjem te neprijetne bolezni. Upamo, da se ne bo dalje širila. — V Ž&kih je obiskal svojo sestro, šolsko sestro učiteljico, dr. Avgust Pavel, ki je iprof&sor na Madžarskem, rodom Prekmurec i.n veli.k ljubitelj naše Krajine. :— Pouk v osnovnili šolah je pričel, pa je zelo okrnjan zlasti v ofeeh Bistricah. Večina otrok iraa tedensko le 12 ur pouka. Primanjkuje nam učiteljstva.še bolj pa učnih prostorov. To stanje je nevzdržno. Gbčina bo nekaj mogla storiti. Na Dolnji- Bistrici n. pr. je sa- mo ena učilnica, pa okrog 160 otrok, na Sred-c nji Bistrici sta dve slabi učilnici z okrog 350 otroci in tremi učnimi močmi. Mislimo, da bl bilo najbolje, če bi se občina začela baviti 2 mislijo, da bi zgradila na Srednji Bistrici za vse tri Bistrice moderno, prostorno šolsko po-: slopje. V to šolo bi potem hodilo okrag 500. otrok in bi lahko bila osemrazrednica. — V, prvih petkih je v naši cerkvi vedno dosti lju-.' di in se ta pobožnost vedno bolj širi. Posebno lepo je bilo zadnji prvi jpetek, ko so pobožnost; povzdignili g. Žiž&k in pevci s »vojim lepim petjem. Takega petja si večtorat želimo! Slovenska Krajina. Čeprav je že niinulo 15 let, odkar smo a-ešeni spon sužnjosti. in živi-^ mo v svabodni državi, nas 8e ostali deli naže^ mile domovine vendar premalo poznajo. V&do, da nekje živijo Prekmurci, a ne poznajo našo preteklosti in prav tako malo sedanjosti. V, namenu, da bi Slovensko Krajino čim bolj spoznali, bo založba »Raba« v kratkem izdala zbornik poljudnih razprav o Slovenaki Krai jini. To bo prva znanstvena knjiga SlOVGhskei Krajine, zato jo zelo priporoiamo. Kajti edint> na ta način je možno, da izide, če bo dovolj, .naroenikov. Knjiga oziroma »Zbornik« bo stal broširan 50 Din, vezan pa 70 Din. Knjiga bo bogato ilustrirana in dodan ji bo nov zemlje-. vid Slovenske Krajine, ki ga je priredil naš rojak, akademik Joško Mančec iz Bogojine. Kot reklama, da bo knjiga res dobra, naj služijo imena onih, ki bodo vanjo pisali. To so univerzitetni profesor in bivši rektor dr. Slavič Matija, univ. prof. dr. Miilko K&s, univ. asistent dr. Ilešič, prof. Novak Vilko, naš rojak. Knji-: ga bo prirejena po natrtu univ. profesorja g. Plečnika. Murska Sobota. Z velikim veselj&m je sprejelo salezijansko sotrudništvo »Martinišča« novico«, da je prispel sem za ekonoma, ozironia prefekta naš rojak-g. Peter Cigiit. Želimo mu, da se na tem me&tu prav dobro počuti. Za asistenta je postavljen g. Štuhec Franc. Murska Sobota. V »Službenem listu« dravake banovine z dne 1 9. 1934 se razpisuje javna pismena licitaciVja na dan 20. septembra t. 1. pri tehničnem oddelku banske uprave v Ljubljani za prevz&m in izvršitev zidarskih, tesarskih in krovskih del pri gradnji nova kmetijske šole v Rakičanu pri Mursk Soboti. Opo- zarjamo tem potom vse gradbene podjetnike, da se v njih lastn&m interesu te licitacije gotovo udeležijo. Prvjasnila se dobijo med uradnimi urami pri tehničnem oddelku banske uprave v Ljubljani &oba štev. 35. Murska Sobota. Ni še temu tako dolgo, da smo se potegovali za popolno gimnazijo v Soboti, a uspeh našega truda je najbrže izostal. Sicer bomo pa plod našega truda še videli, Gotovo je vsakemu znano, da je vsake dežele žarišče gimnazija, a žal te nimamo popolne. Da bomo vsaj nekaj imeli, zato se dela na to, da bi bil v Soboti »Muzej«, kjer bi vsakdo lahko videl naše starodavne in sedanje svetinje. Tročlanski pripravljalni odbor je že na delu. Tvorijo ga g. Vilko Novak, g. Gumilar in Škerlak, Beltinci. Dne 4. septembra se je pri nas vršilo premovanje konj in v zvezi s tem izbira za pleme. Prišlo je skupaj mnogo lepih »kopil« z žrebeti. Izbiro za pleme je priredil kmetijski odbor in obenem dal nagrado 6000 Din onim, ki so imeli najjepšo živino. Člani komisije so bili dr. Veble iz Ljubljane, ur: Šerbec iz Murske Sobote, g. Petovar itd. Premovanju je prisostvoV?.! tudi kmetijski referent g. Lipovec, nar, poslanec Hajdinjak itd. Beltinci. Po naš-i fari se že dalje časa širi neprijetna bolezen griža. Ista bolezen razsaja tudi dirugod, a ne v taki. množini kot pri nas. Bogojina. V nedeljo, dne 2. septembra je bilo pri nas angeljsko proščenje. Radi slabega vremena je bilo malo ljudi. Dva dni pozneje, to je v torek, pa je bil živinjski scjm. Na sejm so prignali precej živine in je tudi precej prodali. Dve kravi je prodal tudi Ivan Nemec, doma iz Turnišča. To, da je naredil dobro kupčijo, ga je tako razveselilo, da se je pošteno napil in zgubil nekaj denarja. Ista nesreča, oziroma smola ga je doletela že drugič. Pošteni najditelj mu naj denar vrne! Tisina in Kupšinei nameravata ustanoviti krajevno organizacijo borcev za Jugoslavijo. Sestavljena sta bila dva odbora, in sicer na Tišini 22 mož, v Kupšincih pa 13 mož. Kakor vsaki novotariji tako tudi tej nekateri ljudje nasprotujejo. Če bodo ti protivniki imeli kaj uspeha, bomo videli. Turnišče. Vsakemu človeku je hudo in težko pri srcu, če m>ra zapustiti svoj dom, zlasti še svoj rojstni dom. Saj odhaja v negotovosti, ali foo še kedaj videl rodni krov, ali pa nikoli več. Kakor cloveku, tako je hudo tudi živali. Resničnost teh besedi lahko potrdi vsakdo, ki je opazoval naše ptice selivke, posebno lastovke in štorklje. Preden so se poslovile od nas, so obletale v velikih grupah vso okolico in s svojim petjem, ki je donelo nekam otožno, javljale, da odhajajo daleč proč v toplejše kraje in Bog ve. če še kedaj večina teh obišče naše kraje. Dolgočasni in pusti se nam zdijo sedaj oni dimniki, na katerih so domovale štorklje ter s svojim: kle-kle-kle zabavale ljudi, posebno otiročičke. Tudi muhe so postale mnogo nadležnejše, odkar ni.majo več svajih največjih preganjalk, lastovk. Žižki. V soboto zvcčer, na Marijin praznik, so zopet naši fantje mesarili. Glavno besedo je imel seveda alkohol. Nekateri naši fantje imajo menda živalsko naravo in kri, ki zabode svojega bližnjega človeka kot kako živinče. Prišli so skupaj fantje, se nckaj sporekli, noži so se odprli in veliko rano je dobil v hrbet 20 lctni mladenič Hozjan Ignacij, po domače Ciglarov. Zabodel ga je Zver Elemir, ki je prišel pred kratkim od vojakov, vsaj tako pravi ranjeni fant. Ranjenec je začel težko dihati, mislili so, da bo izdihnil, zato so ga okrog. 22 ure peljali k zdravniku. Mislimo, da bo ostal pri življenju.