Spisal in založil JANEZ JESENKO profesor v Terstu. V GORICI Natisnila Mailingova tiskarna 1876. Mali OBENI ZEMLJEPIS Spisal in založil JANEZ JESENKO profesor v Terstu. V GORICI Natisnila Mailingova tiskarna ¥V®4. 'JTeografija ali zemljepis popisuje zemljo, kakor tudi naravine prikazni in žive in nežive stvari na njej, kolikor so določene po zemeljskih razmerah in kolikor same zemeljsko po-veršje prenarejajo. Loči se navadno v zvezdoznanski (matematični), prirodoznanski (fizični) in d e r ž a v o z n a n-s k i (politični) zemljepis. 1. Zvezdoznanski zemljepis razkazuje zemljo kot zvezdo med zvezdami, kot del vesoljnega sosvetja, njene razmere k solncu in luni, njeno tekanje in vertenje, njeno podobo in velikost. Imenuje se tudi mate m a t i č n i zemljepis, ker posebno mate-. matika razjasnuje omenjene splošne lastnosti naše zemlje. 2. Prirodoznanski zemljepis popisuje površje zemlje, nje tekoče in trde dele po prirodoznanskih lastnostih in njih vplivu na žive stvari, potem tudi, kako so razne stvari po njej razstavljene. 3. D e r ž a v o z n a n s k i zemljepis govori o ljudstvih in družbah, t. j. o narodih in deržavah, kako so narodje zemljo med seboj razdelili in se izobrazili. Pervi oddelek. Nektere začetne vednosti iz zvezdoznan-skega zemljepisa. Razdelitev nebesnih teles. Neštcvilna svetla telesa, ki v neizmernem svetovnem prostoru plavajo, se imenujejo zvezde ali svetovi. Iz vseh skup je složeno sosvetje. Le svetloba, ki pride do očesa opazovalca, ga prepriča, da je ali da je bilo neko nebesno telo tam, od koder svetloba prihaja. Pa s tem ni rečeno, da bi moralo vsaktero svetiti z lastno svetlobo, ampak zamore tudi samo razsvetljeno biti in tujo t. j. odbito svetlobo na zemljo pošiljati. Zato ločimo zvezde samosve-tilke in pa razsvetlj enke. Navadno jih pa po raznih prikaznih in lastnostih delimo v 1) nepremičnice ali stalnice, ki z lastno (lesketajočo) svetlobo svetijo* in zmerom enako vsaksebi stoje ali se vsaj vidno ne premikajo druga od druge; zarad njih lastne svetlobe jim pravijo tudi solnca; 2) premičnice ali planete, ki okoli nepremičnic tekajo in od njih tudi svetlobo dobivajo. Te zopet ločimo v a) glavne premičnice, ki se naravnost okoli nepremičnice pomikajo, in v l) s op remi čni c e, ki najprej okoli glavnih premičnic in s temi vred okoli nepremičnice tekajo; ker glavne premičnice spremljajo, pravimo jim tudi spremnice, — meseci; 3) repatice ali komete, ki se z lepo bliščečim jedrom in posebno z večini ali manjšim svetlim repom odlikujejo. Naše solnce je nepremičnica, naša zemlja glavna premičnica, naš mesec ali luna pa spremnica. c Nepremičnice. Ne p remi čni c, med kterimi se naše solnce najbolj odlikuje, je brezštevilno veliko. Z golimi očmi se jih vidi na celem nebu okoli 5000 do 5500, ki se po svojej veči ali manjši svetlobi v 6 redov dele; le posebno ostro oko razloči še kacih 1000 do 2000 več, ki se po svoji svetlobi prištevajo k 7. redu. Ker se vse druge vidijo le z velikimi daljnogledi, jim pravimo dalj n ogle dne zvezde; po svetlobi zvczdo-slovci ločijo te v 12, drugi celo v 14 redov. Število vseh cenijo nekteri na 20 do 30 milijonov, nekteri pa na več sto in celo na mnogo tisoč milijonov. Da se med mnogobrojnimi nepremičnicami vsaj najna-vadniša in najimenitniša lažje na nebu poiščejo, ločijo se v več skupin. Vsaka občertana skupina primerno vsaksebi stoječih nepremičnic se imenuje sozvezdje. Imena so jim dajali po podobnosti s pozemeljskimi rečmi, pa vendar je večino sozvezdij samovoljno občertala človeška domišljija, ker se le redkokrat posreči med obrisom kake zvezdne skupine in tem, kar njeno ime izrazuje, najti kako podobnost. Že starodavniki so poznali 48 sozvezdij, kterih imena spominjajo na tedanjo vero ali na slavne zgodovinske osebe. Poznejši zvezdoznanci so pa še mnogo drugih zaznamovali, ker so obe polovici neba natančneje preiskali. Sedaj jih štejejo že dosta črez sto, kterih se mnogo na zvezdokazih vidi. Med vsemi so ta-le naj bolj znamenita! 1. oven, 2. junec, 3. dvojčiči, 4. rak, 5. lev, 6. devica, 7. tehtnica, 8. škorpijon, 9. strelec, 10. divji kozel, 11. vodnar in 12. ribe. Latinci so ta sozvezdja sverstili v sledečih verstah : • Sunt aries, taurus, gcmini, cancer, leo, virgo. Libraque, scorpius, arcitenens, caper, amphora, pisces. Ta dvanajstera sozvazdija vkup se imenujejo zverski krog ali zodiak, ker se nam zdi, da hodi solnce ravno po tem krogu, ki ga ona na nebu zaznamujejo.— Posebno lepo sozvezdje je tudi včliki ali koroški voz: kolesa so mu 4 svetle zvezde, oje pa tri. Blizo srede ojesa mu stoji konjiček, zvezda 5. reda, na kteri se bistre oči skušajo. Od zadnjih koles naravnost proti severu petkrat tako daleč, ko ste ti kolesi vsak sebi, se blizo tečaja blišči zvezda 2. reda— tečajnica, ki spada v sozvezdje malega voza. Imenitni sozvezdji ste tudi labud in jakobova ali rimska palica. 1 Lepi belkasti pas, ki na nebu od severa do juga drži, je rimska cesta (via lactea). Pred ostrim daljnogledom se razkropi v brezštevilno množico nepremičnic; že Herschel (oče) je je cenil na 18 milijonov, če tudi najbolj južnih še opazoval ni. Osolnčje ali sostava premičnic. Solncc z vsemi premičnicami in spremnica-mi, ki okoli njega tekajo, se imenuje osolnčje ali sostava premičnic. Naše osolčnje—in le to, kteremu je naša zemlja vverstena, nam je po večem znano—obsega 167 premičnic (do 1/2 1876) pa nekaj (21) sopremičnic. P r e m i č n i c e so same na sebi temna telesa, stisne-ne oble podoba, ki v pakrožnih potili okoli sobica tekajo in od njega svetlobo in toploto dobivajo. Vse se verte okrog svoje osi, ki je več ali manj nagnena k pakrožni ravni njihove poti. Nektere tudi meseci spremljajo. Z golimi očmi jih vidimo le 5, namreč Merkurija, Venero, Zemljo, Marta, Jupitra in Saturna; vsi drugi so dalj n ogle dni planeti, ker se le z daljnogledi vidijo. Oziraje se na njih prirodine lastnosti delimo glavne premičnice po njih velikosti v velike (8) in male (159), po oddaljenosti od sobica pa v 1) prisolnčnico ali z 110-t ra 11 j ice, 2) srednj e in 3) o dso Inč niče ali zunanj ice. Znotranjice so: 1) Merku rij z belkasto bliščečo svetlobo; golim očem se le malokedaj pokaže in sicer zato, ker je jako blizo pri solnci. 2) Venera sveti z zelč močno belo svetlobo, časi tako, da jo lehko cel6 z golimi očmi po dnevu vidimo. Kedar se prikaže malo pred solnčnim vzhodom, nam je prijazna jutranjica ali zgodnja danica, kedar pa kmalu po solnčnem zahodu—večernica. 3) Naša zemlja z enim mesecem—luno (o obeh več poslej). 4) Mart (Mars), svetla, motno-rudečkasta zvezda, ki jo oko hitro zapazi. Za Martom se verstijo srednje ali male premičnice (planetoidi), ki se tudi zvezdice (asteroidi) zovejo. Vse se vidijo le skoz daljnogled in se po svoji svetlobi prištevajo zvezdam 9. do 13. reda. Cerero (Ceres), Palado (Pallas), Junono (Juno) in Vesto so zvezdoznanci zasledili že v začetku tega stoletja (1801 — 1807); vse druge so pa bile zapažene odleta 1845 naprej. Sedaj štejemo vseh 159. Zunanjice so : 1) Jupiter, zraven Venere najsvetlejša, rumenkasto blišče-ča zvezda s 4 meseci. Jupiter je trikrat veči ko vse druge pre-mičnice skupaj in . še le 1470 zemelj bi naredilo njegovo velikansko, na tečajih zelo napleskano oblo. 2) Saturn sveti z zamodrelo svetlobo in ima dva obroča pa 8 mesecev. 3) Uran se brez daljnogleda ne vidi, zato ga starodavni-ki niso poznali. Herschel ga je leta 1781. zagledal in 6 njegovih mesecev opazoval, poslej šopa le 4 zasledili. Svetlosti je zelo medle, ker ga solnce zarad prevelike oddaljenosti 360 krat manj razsvetljuje nego zemljo. 4) Neptun je sedaj skrajna zvezda v našem osolnčji. Znan je še le od leta 1846. Skoz daljnogled se vidi kakor zvezda 7. do 8. reda. Ni čuda, da tako slabo odseva solnčno svetlobo, kajti solnce ga 900 krat manj razsvetluje nego našo zemljo. Ima blezo en sam mesec. Koliko velike so zvezde naše sostave, kako daleč so premičnice od solnca in v kterem času je enkrat obhodijo in se okoli lastne osi zavertč, in koliko spremnic ali mesecev imajo, kaže to-le kazalo. Telesa našega osolncija t^red. dalja od solnca na milijone miriam. Velikost po meri : zemlja ss 1 Koliko časa potret za obhod okoli solnca ujejo da se okoli osi zavertč Število spremnic mesecev Solnce . 1409725 25 dni Sur Merkurij 6 Via 87 dni 23 ur 24 ur 5' — Venera . 111 1 224 dni 15 ur 23 u r2 IV2' — Zemlja . 15345 1 1 leto 6 ur 9'/^' 24 ur 1 Mart 23-3 V? 1 leto 321 dni 24 ur 371/3' — Planetoidi 33-54 373—62/3 leta V — Jupiter 80 1409 11 let 3l4 dni 9 ur 55'/3' 4 Saturn 144 772 29 let 166 dni 101/,) ure 8 (2 obr.) Uran . 294 81 84 let 5 dni ‘t 4 (6?) Neptun . 460 94 164 let216 dni ? 1 (2?) Vse premičnice se po podolgasto-okroglih potih—po elipsah ali pakrogih — okoli solnca pomikajo. V starejših časih ljudje tega še niso vedeli in mislili so,- da je zemlja središče vsega sveta. Tako je Klavdij Ptolomej, zelo učen mož 2. stoletja po K., učil nov nauk o osvetji in ga v zelo slavni knjigi „velika sostava11 priobčil celemu svetu. (Zemlja, mala pičica, stoji pri miru sredi sveta; okoli nje teka nebo, luna, solnce, premičnice in neprimičuice.) 10. stoletja je učeni Poljak Nikolaj Kopernik iz Toruna (roj. 1472, f 1543) sestavil nov nauk o osvetji. (Zemlja naša je preiničnica, solnce pa nepremičnica, ki stoji sredi našega osolnčja. Okoli njega tekajo po pakrožnih [„okroglih“] potih premičnice: Merkurij, Venera, Zemlja, Mart, Jupiter in Saturn. Zemlja se zaverti v enem dnevu okrog svoje osi in prehodi v enem letu pot okoli soluea. Luna se pomika okoli zemlje in ž njo okoli soluea. Dnevno premi-kovanje nebesnih teles je le videzno, in sicer vsled vertenja naše zemlje okrog svoje osi.) Poslej sta ta nauk razvila in z novimi pravili obogatila posebno Nemec Ivan Kepler (roj. 1. 1571, f 1631.) in Anglež Izak Ne\vton (izg. Njutn — roj. 1. 1617., f 1727.) Kepler je na podlagi vseh do tistihmal znanih, sosebno pa od svojega verstnika Danca Tycho de Brahe-a storjenih opazeb razvil znamenite zakone o premičničnih dragah in kako da po njih tekajo. Ne\v-ton je dokazal, da je eden glavni vzrok premikovanja nebesnih teles njih medsebojna privlačnost, ktero je imenoval težo. Solnce. Med neštevilnimi nepremičnicami najznamenitniša za nas pozemeljske prebivalce je solnce, serce mnogobrojne sestave premičnic in pravi izvir svetlobe in toplote na zemlji. Očem se kaže kot svetel krog lunine velikosti. V resnici pa je solnce velikansko oblo telo, kterega premer meri črez 137300 miriametrov; in le zato se vidi nam tako malo, ker je nad 14741000 miriametrov daleč od zemlje. Hitra svetloba potrebuje celo 8 minut, da pride od soluea do zemlje; topovska krogla, ki preteče vsako sekundo 325 metrov daljave, bi potrebovala za to pot celili 12 let, železnični ber-zovlak pa celo črez 300 let. Prave lastnosti sobica še niso znane, ampak se zvezdoznan-cem le dozdevajo. Nekteri mislijo da ima solnce temno jedro, ktero nepotekljiva svetlina v podobi svetlokroga obdaja; nekteri pa učč, da je solnčno telo samo po sebi silno razbeljeno sveteče jedro, ki je obdano s plamenastim ozračjem na tisoče miriametrov debelim. V tem ozračji gori mnogo takih tvarin, kakoršne nahajamo na zemlji, posebno železo, titan, mangan, kalcium, uikel i.d. Solnce na videz prav mirno stoji v sredi našega osolnčja, vendar so zvezdoslovci opazili, da se z vsem osolnčjem pomika proti sredi sozvezdja Herkula. Da se pa okoli svoje osi verti, kažejo sol učne pege (priže). Z daljnogledom se vidi, da solnčno lice ni povsodi enako svetlo, ampak da ima več temnih, semtertje raztre* io šenih peg, med kterimi sc navadno svetlejši deli—luČnice imenovani—liliščijo. Ker se te pege blizo v 13 dneh pomaknejo od vzhodnega roba do zahodnega, kjer se zgube, črez ravno toliko dni se pa na vzhodni strani zopet prikažejo, nam pričajo, da se sobice okrog svoje osi verti in sicer da sev25Vž dneh enkrat zaverti. Obzor in strani neba ali sveta. Kjer koli na zemlji stojimo, zdi se nam, da se nebo na kraji v velikem okrogu z zemljo stika. Ta krog je d o-z d e v n i obzor ali horizont. Od dozdevnega obzora se loči pravi, ki ima z votlim nebesnim oblom tisto središče in je z dozdevnim obzorom vštric, toda za zemeljski polomer od njega, oddaljen. Vsako mesto na zemlji ima svoj posebni obzor; dozdevni pa se tudi spreminja po visokosti opazovalčevega stališča,—čim više je stališče, tem veči je obzor. — Čerta, ki si jo mislimo petegneno skozi noge in glavo navpik do neba in spodaj skozi središče zemeljsko podaljšano tudi na onem kraji do neba, se zove temenska navpičnica; nje končna točka nad nami je nadglavišče ali zenit, nasprotna pod nami pa podnožišče ali nadir. Kjerkoli stojimo, mislimo si lehko brez števila čert proti robu našega obzora potegnenih; strani, kamor merijo, se imenujejo strani neba ali sveta. Stran, kjer se nam zdi, da solnce—prav 21. sušca in 23. kimovca—vzhaja, se zove v/ho dna stran, vzhod ali jutro, kjer pa zahaja, —zahodna stran, z ali o d ali večer. Če se obernemo proti vzhodu, nam je na desno, kjer solnce opoldne stoji južna stran, jug ali poldan, na levo pa, kamor je opoldne senca obernena, — severna stran, sever ali polnoč. Vzhod, zahod, jug in sever so glavne strani sveta ali neba. Kdor koli strani sveta natanko pozna, pravimo, da se za-veda kje da je. Na zemljevidih je na desno vzhodna, na levo zahodna, zgoraj severna, spodaj pa južna stran. Sredi glavnih strani sveta so pa postranske pervega reda, namreč sredi juga in vzhoda je j u g o v z h o d, sredi severa in ’ vzhoda s e v.e r o v z h o d, sredi severa iti zahoda severozahod in sredi juga in zahoda jugozahod. Ce se te strani zopet razdele, se nove strani imenu- h jejo postranske drugega reda in sicer: severoseverovzhod, ju g o jug o v z h od i. t. d. Tako se lehko zaznamuje 8 ali 16 ali 32 in cel6 64 strani sveta. Magnetna jeklena igla tako postavljena, da se da verteti okrog svoje navpične osi, se zove magnetni c a; ker z enim koncem skorej naravnost proti severu kaže, se ž njo lehko določijo strani neba. V 32 strani neba razdeljenemu krogu z maguetnico pravijo kompas (severnica). Ž njim se morejo določiti strani sveta v okoliščinah, kjer ni zato nobenih drugih pripomočkov, kakor na-morji, v rudnikih, sredi velikih gozdov. Veterna roža je krog, razdeljen v 32 strani neba, ki kaže, od kod veter vleče. Luna (mesec). Med prisolnčnicami ima le zemlja sama spremnico, ki jo navadno luno ali mesec imenujemo. To nebesno telo je skoro 50 krat manje od zemlje. (Premer lunin meri namreč le 3427 kilometrov in njeno poveršje je tedaj skoro 14 krat manjše od zemeljskega; zato njej zemlja 14krat močneje sveti kakor luna zemlji.) Ali je luna ob tečajih napleskana ali ne, zvezdoslovci še celč z najostrejšimi daljnogledi niso opazili; vendar so jej izračunili malo naploskanost ob tečajih in drugoverstno celo ob ravniku. Ker ni daleč od nas (srednja nje daljava meri 38407 miriametro v) so zvezdoslovci k nam oberneno poloblo natančneje popisali ko ktero-koli drugo nebesno telo. Voda se nikjer na luni ne nahaja, ravno tako natančne opazbe izpričujejo, da vzduha (zraka) nima, tedaj tudi ne ognja. Luna je prava pohajalka v našem osolnčji, ker se naj bolj počasi okoli svoje osi verti in naprej pomika. Zemlja jo na se vleče in sili ž njo hoditi. Ker je njena pot dobro za 5° k ekliptiki nagnena, zdi se nam, da tudi luna zverokrog obhaja. Da vsega obhodi, potrebuje 27 dni, 7 ur, 43 minut in 11 sekund; ta čas se zove periodični ali zvezdni mesec. Ker se zemlja med tem dalje pomika, je luna še le v 29 dneh, 12 urah, 44 minutah in 3 sekundah po polnem obhodi; ta čas je lunin ali sinodični mesec. 12 luninih mesecev t. j. nekaj črez 354 dni je lunino leto. Luna je sama na sebi temno telo, ki nam le tujo, namreč solnčno svetlobo odseva. Ker se pa okoli zemlje in z zemljo vred okoli solnca pomika, se vedno spreminja stanje teh teles enega proti drugemu; iz tega slede razni lunini obrazi, tako imenovane lunine spremembe. Včasi se je nič ne vidi (ali je vsaj le bleda, nerazsvetljena polovica proti nam obernena)—mlaj ; včasi je kakor na levo roge kažoč polukrog pcrvi krajec; včasi'cel razsvetljen krog — ščip (polna luna); včasi pa na levo izbočen polukrog — zadnji krajec. Stara in mlada luna. Kadar luna pride tako med sobice in zemljo, da tej zakrije sveteče sobice, pravimo s o 1 n c e m r k n e; ko pride pa zemlja med solnce in luno, tako da tej zakrije sveteče sobice, pa luna m r k n e. Kraji, kterim luna pokrije vse sobice, imajo polni solnčni mrk; ta nikjer na zemlji ne trpi dalje ko 5 minut. Časi pa ob solnčnem mrku luna ne pokrije celega sobica, ampak ob njej se vidi še ozek svetel obroč sobica: ta prikazen je obro-časti solnčni mrk. Kraji, kterim luna le nekoliko, ali več ali manj sobica zakrije, imajo delni solnčni mr k. — Pri luninem mrku se zarad majhne njene oddaljenosti od zemlje in za-rad prostorne ze-meljske sence loči le polni od delnega. Podoba zemlje. Zemlja je oble ali prav za prav stisneno oble (sferoidne) podobe, ker je na dveh nasprotnih straneh malo napleskana krogla; zarad oblosti jej pravimo tudi zemeljska obla. Oblost njeno kažejo te-le prikazni na zemlji in na nebu : 1. Na suhem in na morji zagledavamo, bližnje se visokim rečem, najprej njih verhove, potem srednje, na zadnje pa spodnje dele. Zapustivšim je nam pa njihovi spodnji deli pred zgornjimi spred očij izginjajo. Najlažje se to izkusi na morji. 2. Reči bi nam ne smele tako hitroizginiti spred očij, ko bi bila zemlja neizmerna ravan — plošča. 3. Naš obzor je zmeraj okrogel in čim više stojimo, tem veči krog okoli sebe vidimo. 4. Večkrat so zemljo že objadrali in tudi nekoliko po suhem, nekoliko po mokrem obpotovali. Pervi jo je obja- dral Portugalec Ferd. Magelhaens s španskimi ladijami leta 1519 •— 1522, za njim mnogo drugih, pred nekaj leti tudi avstrijanska fregata No var a od 3% 1857 do 26/s 1859. 5. Vsaka zvezda vzhodnim krajem prej vzhaja in zahaja ko zahodnim. 6. Na potu od severa proti jugu zagledavamo zmeraj nove zvezde, stare se nam pa znižujejo in izginjajo. Tako tudi na poti od juga proti severu. 7. Le malo je treha iti (n. pr. od severa proti jugu), da nam je bližnja zvezda res navpik nad glavo. 8. O luninem mrku je zemeljska senca, ki luno zakriva, vselej okrogla. 9. Vse druge premičnice so oble. Zemljepisci zemljo mnogoverstno upodabljajo. Oblo iz plat-ničevine ali iz kake druge snovine umetno napravljeno, na kterem je zemeljsko lice narisano, se imenuje globus. P lan iglo bi kažejo oblo zemljo na ravni. Zemljevidi predočujejo ali poveršje vse zemlje na ravni, pa ne v okrogli podobicah pa le nektere njene dele in sicer v skrčeni meri narisane. Če kažejo le dele morja, jim pravimo morske mape. K r a j e p i s n i zemljevidi kažejo le majhne dele zemlje v precej obširni podobi, krajepis n e mape pa še manjše, posebno posamezna mesta. Znanstveno sestavljena zbirka raznih zemljevidov se zove zemljepisni ati ant. Zemljevidi, ki le nektere stvari n. pr. prirodo, gorovje, vodovje, razne zemlje ali prsti, narode, razdelitev obertnij i. d. prav živo predočujejo, se zovejo prirodopisni, goropisni, vodopisni, zemljeznanski, narodopisni, obertnijski i. t. d. Razne točke in čerte na zemlji. Zemlja ima kakor vsaka krogla svoje središče. Ravna čerta, ki si jo mislimo od poveršja skozi zemeljsko središče petegneno, se zove zemeljski premer. Zemeljska os je oni premer od severa proti jugu potegnen, okoli kterega se zemlja verti. Na obeh koncih do neba podaljšana se zove ta os svetovna os, ker se na videz nebo okoli nje verti. Skrajni točki zemeljske osi se imenujete tečaja in sicer severni (arktični) in južni (antarktični) tečaj. Enako se zaznamujeta nebesna tečaja. Ites da so pri vsaki obli vsi premeri tiste dolgosti; ker pa je zemlja na tečajih nekoliko napleskana, meri zemeljska os le 1271 miriametrov t. j. dobro 4 miriametre manj ko najdaljši zemeljski premer (1275 mirm.). Čerta enako daleč od obeh tečajev okoli zemlje po-tegnena, je ravnik ali aequator, kterega ravan deli zemljo v dve polobli ali hemisferi — v južno in severno. Ravnik se kakor vsak krog deli v 360 stopinj (o), vsaka stopinja v 60 minut (') in vsaka minuta v 60 sekund ("); te minute in sekunde je treba ločiti od časovnih. — Vsaka stopinja na ravniku se tudi deli v 11130 metrov t. j. 11 miriametrov ali 111 kilometrov. V raznih deželah imajo razno dolgostim mei-o, navadno dosta krajšo od miriametra. Tako meri lo na ravnika 14.67 avstrijanskih milj (a 0.758 miriamet), 25 francoskih „ (lieues,) 20 francosko-angl. morsk. milj (sea-league), 60 angleških nautical mile, 60 italijanskih milj, 104'33 ruskih verst, 69’16 severno-amerikanskih milj. Ravnik kaže, kolik da je obseg zemlje in meri 4006 miriametrov. Premer zemeljski pomnožen z obsegom kaže velikost zemeljskega poveršja t. j. 1275-4 X 4006-8 = 5110272 □ miriametrov. Ker pa je zemlja na tečajih naploskana, znaša nje poveršje le 5101880D miriametrov. Poldnevniki so oni krogi na zemeljskem poveršji, ki skozi tečaja derže in ravnik kakor tudi vsak vzporednik dvakrat navpik prerežejo. Že v starih časih so zvezdoznanci na obnebji plavajoče sobice opazovaje, spoznali, da imajo vsi ljudje, ki ob i-stem poldnevniku stanujejo, ob enem poldne; zato so tudi omenjene kroge poldnevnike ali meridijane (meridies) imenovali. Ravan vsakega poldnevnika deli zemljo v vzhodno in zahodno poloblo. Navadno štejemo 360 poldnevnikov, ki se na ravniku od stopinje do stopinje verstč. Sploh si jih pa lehko mislimo brez števila potegnenih in po stopinjah, minutah, in sekundah zaznamovanih. Izmed vseh poldnevnikov štejejo pri nas in na Nemškem še navadno tistega za glavnega, ki je po zahodnem nosu kanarskega otoka Ferro (na severozahodni strani Afrike) potegnen. Ker le malo suhega prereže, loči prav primerno zemljo v vzhodno in‘zahodno poloblo; zarad tega ne štejemo poldnevnikov od pervega do S60-ega, ampak navadno od glavnega do 180-ega proti vzhodu in zahodu. Drugi narodje, zlasti jih astronomi, štejejo za glavni poldnevnik tistega, ki je črez zvezdarnico njih glavnega mesta poteg-nen; in sicer Angleži g r e e n w i c h s k c g a 17° 39' 46" od Ferro proti vzhodu, Francozi pariškega 20°....................„ „ „ „ Husi p e t r o g r a d s k e g a 47o 59' 26" „ „ „ Amerikanci \vashingtonskega 59o 22'46" „ „ „ zahodu. V znanstvenih knjigah in spisih so se učenjaki že zelo pri- vadili parižkega. Ktere čerte so na planiglobih in zemljevidih poldnevniki ? Vzporedniki so krogi, ki si jih mislimo z ravnikom vštric okoli zemlje potegnene. Ravnik in tečaja dele vsak poldnevnik v štiri loke, ki se kvadranti ali četvertniki imenujejo; četvertnik meri tedaj 90o. Res da si brez števila vzporednikov lehko mislimo okoli zemlje potegnenih, vendar jih na zemljevidih in globusu na obeh poloblih od ravnika do tečajev zaznamujemo le po 90, ki se na četvertniku od stopinje do stopinje verste. Ravnik kot ločilni vzporednik je na sredi in ima število 0; med vsakima dvema takima vzporednikoma se pa drugi, po minutah in sekundah šteti, verste. Izmed brezštevilnih vzporednikov naj se ti-le posebno zapomnijo: 1. dva od ravnika 23'A0 oddaljena, sploh povratnika imenovana; severni povratnik naseverni polobli se zove tudi rakov, južni (na južni polobli) pa kozorožčev. 2. dva od tečajev po 23V20 oddaljena, sploh tečajnika imenovana; severni (arktični) tečajnik 23V20 od severnega tečaja, južni (antarktični) pa ravno tako daleč od južnega. Med vzporednimi krogi je ravnik največi, vsi drugi so manjši in sicer, čim bliže so tečajema, tem manjši so. Tudi na obnebji si lehko mislimo poldnevnike in vzporednike potegnene. Ker se vsaka stopinja bodi si od ravnika proti jugu ali severu, bodi si od glavnega poldnevnika proti vzhodu deli v 60' in vsaka minuta v 60", in ker se lebko skoz vsako točko vzporednik in poldnevnik potegne, si mislimo zemljo kakor z mrežo prevlečeno, ki jo imenujemo s top in j-sko mrežo. Po tej stopinjski mreži se da od vsakega kraja na zemlji lebko določno povedati, kje je, ako sc namreč naznani, kako daleč je od ravnika in glavnega poldnevnika. Dalja vsakterega mesta od ravnika je jegova zemljepisna širjava; loči se severna in južna širjava po tem, ali leži mesto na severni ali na južni polobli. Dalja vsakterega mesta od glavnega poldnevnika je njegova zemljepisna dolgost, ki je navadno dvojna: vzhodna ali zahodna, kakor leži mesto, ali na vzhodni ali na zahodni polobli. Zemljepisno lego kakega kraja na zemlji zaznamovati se pravi določiti njegovo zemljepisno širjavo in dolgost. — Imata li dva kraja na zemlji oba severno ali pa oba južno širjavo, sta iste širjave; če pa je eden toliko nad ravnikom, kolikor drugi pod njim, sta nasprotne širjave. Na globusu in zemljevidih merimo zemljepisno širjavo po poldnevniku (kvadrantu), razdeljenem v stopinje, minute in sekunde, zemljepisno dolgost pa po ravniku (primeroma po vzporednikih). — Tudi zvezdoznanci si mislijo obnebje prepreženo s stopinjsko mrežo, po kterej lego raznih zvezd določujejo. Gibanje zemlje. Zemlja kakor vsaka premičnica ima dvojno gibanje, namreč 1) vrtenje okrog svoje osi in 2) tekanje okoli solnca. I) Razne prikazni pričajo, da se zemlja od zahoda proti vzhodu zmerom enako hitro vrti okoli svoje osi. Da se enkrat zasuče okoli sebe, potrebuje en dan. Pri vr- tenji obrača zmerom druge kraje proti solncu in sicer vzhodne prej nego zahodne. K solncu obernena polovica nje ima svetli dan, nasprotna pa temno noč. Mi imamo jutro, ko se nam sobice na obzoru prikaže, poldne, ko v naš poldnevnik stopi, večer, ko z obzora izgine, in polnoč, ko je v nasprotnem od nas 180° oddaljenem poldnevniku. Ker se vse redno versti, imajo kraji na raznih poldnevnikih v raznih časih poldne, namreč na vsakih 15o oddaljenih poldnevnikih za eno uro pozneje. — Zvezdni dan se loči od solnč-nega. Solnčna ura. 2) Da zemlja enkrat obhodi solnce, potrebuje, 365 dni, 5 ur, 48' in 48"; ta čas imenujemo leto in sicer solnčno leto nasproti luninemu. Prestopno leto. Pot po kteri se zemlja z različno hitrostjo—po čez 31/3 mi-riametra v sekundi—okoli sobica pomika, je podolgasto-okrogla ali pakrožna; pravi se jej sploh zemeljska draga. Izbočena je prav malo, tako da je skoro po polnem enaka krogu, Ker ne čutimo, da teka zemlja okoli sobica, je njena draga dozdevna solnčna pot, ki jo navadno imenujemo ekliptiko (solnčanico). Ekliptika se deli kakor vsak krog na 360o, pa tudi na 12 enakih delov; po teh dvanajsterih delih je po 30° narazen razstavljena dvanajsterica zgoraj omenjenih sozvezdij—zverokrog. Dnevni in letni časi. Zemeljska os ne stoji navpik na ekliptični ravni, niti je vanjo položena, ampak k njej je tako naklonjena, da jo reže v poševnem kotu 66V20 (do navpičnosti jej tedaj manjka še 23VŽ0). Tekaje okoli sobica pa zemeljska os obderži zmerom ne le isto mer v svetovnem prostoru t, j. nje lege so na raznih krajih zemeljske drage vzporedne. Vsled tega stoji zemlja vsak trenotek drugače proti solncu in zato imajo kraji v različnih letnih časih različno dolge dni in noči, in kraji različne zemljepisne širjave imajo celo v enakih letnih časih različno dolge dni in noči. Vsled tega na severni polobli dan raste od 21. decembra do 21. junija, naslednik 6 mesecev se pa skerčuje. Le ob ravniku in na tečajih so si dnevi in noči zmerom enaki, ob ravniku po 12 ur, ob tečajih pa po 6 mesecev. 2 Iz naklonjenosti zemeljske osi proti ekliptični ravni izvira za kraje enake zemljepisne širjave različnost letnih časov; njih verstenje in dolgost se pa ravna po tekanji zemlje okoli solnca- Bolj navpik ko solnčni žarki na zemljo pa- j dajo, tem bolj jo ogrevajo. Zato nimate le nasprotni polobli nasprotnih letnih časov, ampak kraji na isti polobli imajo' po razni zemljepisni širjavi tudi različne, ti daljše in toplejše, oni krajše in hladnejše. Prebivalci, ki z nami ob i&tein vzporedniku toda 1800 zemljepisne dolgosti od nas stanujejo, so naši vštričniki (perioeci) ; oni, ki stanujejo ob tistem poldnevniku, pa toliko stopinj pod ravnikom kolikor mi nad njim, so naši proti dom ci (antoeci); oni pa, ki stanujejo toliko stopinj pod ravnikom kolikor mi nad njim, toda na poldnevniku 180° oddaljenem, so naši protinožci (antipodes). Po prednjem odstavku imajo kraji tiste zemljepisne širjave tiste letne čase; kraji tiste zemljepisne dolgosti tiste dnevne čase. Kraji tiste širjave, pa za 1800 zemljepisne dolgosti med seboj oddaljeni, imajo tedaj tiste letne, pa nasprotne dnevne čase. Kraji tiste dolgosti pa nasprotne zemljepisne širjave imajo tiste dnevne pa nasprotne letne čase; in kraji za 180o različne zemljepisne dolgosti in nasprotne širjave—t. j. ravno na nasprotnih konceh popreč-nika—imajo nasprotne dnevne in letne čase. Kje so in kake dnevne in letne čase imajo vštričniki, pro-tidomci in protinožci Teržačanov, Goričanov, Ljubljančanov, Celjanov, Celovčauov i.t.d., ker so njih mesta Mesto Dolgost od poldnevnika Zemljepisna Mesto Zemljepisna dolgost Zemljepisna (Ferro) širjava (Ferro) širjava Terst . . 31° 26' 37" 45° 38' 37" Olomuc. 34° 56' 43" 49° 35' 43" Gorica . 31° 17' 21" 45° 56' 25" Pariz. . 20° 0 0 48° 50' 13" Celje . 32° 55' 20" 46° 14' 30" London . 17° 30' 21" 51° 31' 30" Celovec . 31° 58' 24" 46° 37' 36" Berlin . 31 0 3' 24" 52° 30' 17" Ljubljana 32° 10' 10" 46° 3' 0" Rim . 30° 8' 30" 41° 53' 52" Gradec . 33° 6' 26" 47° 4' 20" Čari igra d 46° 35' 15" 41° 1' 27" Dunaj . 34° 2' 40" 48° 12' 36" Moskva 56° 13' 51" 55° 45' 20" Praga . 32° 5' 39" 50° 5' 19" Petrograd 47° 58' 1" 59° 56' 30" Pri deželah zaznamujemo zemljepisno lego s skrajnimi mejnimi točkami, n. pr. Avstrijsko cesarstvo leži med 20° 14' in 44° 8' vzhodne dolgosti pa 42° 10' in 510 3' severne širjave. Drugi oddelek. Nektere začetne vednosti iz pri-rodoznanskega zemljepisa. Tri reči narejajo posebne lasthosti naše zemlje in so vsem živim stvarem za življenje neobhodno potrebne: suhi ali terdi del njenega poveršja, skratka suha zemlja ali le zemlja imenovan, — kapljiva tekočina ali voda in ra ztegljiva tekočina ali z r a k. a) Vzduh ali zrak. Zrak ali vzduh je zelo tenka in lehka, prozorna in raztegljiva tekočina, ki krog in krog zemljo obdaja ; tako na-reja krog nje votlo oblo, ki se ozračje ali vz dušni ca imenuje. Natanko še ni znano, koliko miriametrov na debelo je ozračje okrog zemlje ; navadno mislijo učenjaki, da 7 do 8 miriam. Gotovo pa je, da je pri tleh skoro za miriameter na debelost zelo sopara navzeto in ravno zato se te pritalne plasti skup zovejo p a-r o krog; zgornje pa čisteje in tanje plasti činijo oblipje (hlip = aether.) Ker se zračni delki vsle.d njim lastne raztegljivosti neprestano prizadevajo oddaljiti se drug od druzega, bi se zrak hitro razgubil v brezkončni svetski prostor, ko ne bi privlačnost zemeljska temu nasprotovala in celo ozračje vkup držala. Bliže ko je vzduh zemlji, teži je, ker zgornje plasti spodnje tlačijo in gosteje delajo. Očitno nam to kaže b a r o-meter ali tlakomer (t. j. orodje, s kterim merimo zračni tlak): tlakomer redno pada, če ga kvišku, n. pr. na ka-kov hrib nesemo; nasproti pa redno kvišku gre, če z višine gremo v nižino. Ravno zato je tlakomer posebno pripraven za merjenje raznih visočin. Zrak ima kakor vsaktera stvar na zemlji neko, navadno zelo premenljivo toploto. Vsakokratna toplota kake stvari je njena temperatura (toplina); ona je lehko velika ali majhna; zato ločimo razne stopinje temperature, v obče pa toploto in mer zlo to. Ro pravilu, da toplota vsako stvar raztegne, merzlota pa skerči ali zmanjša, je napravljen termometer ali toplomer, t. j. orodje, s kte- rim merimo temperaturo raznih teles. (Reaumur [r. Reomir], Celsius, Fahrenheit.) Zrak dobiva skoro vso toploto le od soluca. Njegovi žarki niži, gostejši zrak bolj ogrevajo nego viši in tanjši. Oni pa tudi zemljo in ozračje tem bolj ogrevajo, pod večim kotom in več časa ko na njo padajo; zato se temperatura kakega kraja ravna po različnih njegovih dnevnih in_ letnih časih. 1) Podnebje ali klima kakega kraja so vse spremembe v ozračji skup, ki imajo količkaj vpliva na nas; ozira sc tedaj na to, ali je zrak miren ali nemiren (vetcrn), čist ali bolj ali manj navzet škodljivih snovin, prozoren ali soparen in temačen, gost in težek ali redek in lehek, mer-zel ali topel i. t. d, Med mnogobrojnimi vzroki, po kterih se razna podnebja drugo od drugega ločijo, je temperatura zraka najvažniša; kajti vsaktero podnebje se zlasti po tem ravna, kolika da je ona in kako je med letne čase razdeljena. Tudi druge vsakteremu podnebju lastne spremembe izvirajo po večem iz različno razdeljene toplote. Toplina zraka se posebno ravna po solnčnih žarkih— ali ti navpik ali na pošev na zemljo padajo in koliko časa jo obsevajo—, ravna se tedaj po zemljepisni širjavi. Spre-membe v ozračji kakega kraja, ki izvirajo le iz solnčnega obsevanja, so njegovo matematično ali solnčno podnebje. To podnebje je po zemljepisni širjavi in po dnevnih in letnih časih jako različno.— Po njem delimo zemljo v 5 podnebnih pasov: 1) med povratnikoma, kjer je najtoplejše, je topli ali vroči pas; 2) med povratnikoma in tečajnikoma sta zmerno topla, ali zmerna pasa in sicer severni in južni zmerni pas; 3) med tečajnikoma in tečajema sta pa m er zla pasa—severni in južni mer zli pas. Vroči pas obsega 504300 | |mir. suhe zemlje pa 1525000[~j mir. morja. Severni zmerno topli pas 047500 „ „ „ „ 668000 „ „ Južni „ „ „ 115600 „ „ „ „ 1210000 „ „ Severni merzli pas 88700 „ „ „ „ 121000 „ „ Južni „ „ ? „ „ „ „ 209000 ,. „ Zarad naravnih vzrokov pa kraji ob istem vzporedniku, nimajo nikjer, niti na severni, niti na južni poluti, med-seboj enakega podnebja, in tudi vsakteri kraj posebej nima 2i tacega, kakoršno bi po zemljepisni širjavi moral imeti. Pov-sodi se podnebje še ravna po zemljepisni dolgosti in po raznih krajnih razmerah,—in to se imenuje las tno ali fi zič-n o (prirodno) podnebje. Fizično podnebje vsacega kraja se povsodi naj bolj ravna po solnčnem podnebji, razen tega pa še po tem, kako visoko nad morjem je ta kraj, ali stoji pa zahodnem ali vzhodnem morskem obrežji, na pretergani ali celotni, zelo mokri ali suhi zemlji, pod jasnim ali oblačnim nebom, na gorki ali merzli sapi, v zavetji i.t.d. Po razdelitvi toplote črez celo leto se podnebje lehko loči 1. v stanovitno, kterega razloček med najvišo in najniže temperaturo je prav majhen, 2. brez m er n o, kterega razloček med toploto in merzloto je zeld velik in 3. spremenljivo, kterega razloček je sicer majhen pa vendar očiten; pri tem tudi največa merzlota in toplota ne nastopi zmeraj ob istem času. . Podnebje vsaktere otoške ali zeld členovite dežele, ktere temperaturo bližnje morje po leti znižuje, po zimi pa zvišuje t. j. preveliko vročino in merzloto tako poravnava, da ima hladno poletje in toplo zimo, se zove n a morsko (otoško) ali oceansko. Temu nasprotno je celinsko po sredini obširnih nečlenovitih celin s kaj vročim poletjem in zelo merzlo zimo. Morsko je po večera vlažno in stanovitno, celinsko pa suho in brezmerno, 2) Vsled različne temperature zračnih plasti se zaganja zrak semtertje ter se zenačuje: toplejši in ležji se neprestano vzdiguje in zgoraj na stran odteka, na njegov prostor spodaj pa merzli in težji zrak od strani vleče. To premikanje zraka se zove veter. Loči se veter po straneh sveta, od kterih vleče: v zahodnik, vzhodnik, poldnevnik, in polnočnik, potem v severozahodni k (navadno „sever“ imenovan), jugozahodnik (navadni „jug“), jugo vzhodnik (navadni „krivec“), severovzhodnik (navadna „burja“). Po moči in hitrosti, s ktero vleče, se loči v sapico ali vetrič, sapo ali veter, močni veter, piš ali vihar, na morji nevihta imenovan, in pa sil n o močni viha r, tudi orkan imenovan. Če se ne gleda le o d kod, ampak tudi kedaj da pihajo, se zovejo vetrovi 1. stanovitni, ki stanovitno iz ene strani vlečejo; 2. začasni, ki iz naravnih vzrokov v določenih časih iz druge ali ravno iz nasprotne strani pihajo. Zarad njih pravilnosti jim pravimo tudi redni vetrovi; njim nasproti so 3) neredni ali nestanovitni, o kterih še ne vemo natanko, zakaj neredno zdaj od te, zdaj’ od one strani hlidijo. Redni vetrovi so m o r-n i k in s u š n i k, p a s a t n i ali stalni (živi) veter, m o n s u n ali polu let ni veter i.d. Nestanovitnih nikoder ne manjka. Ker se zrak zenači, se tudi spokoji, kar se pa na zemlji nikjer ne zgodi razen ob ravnika. Tu nastaja na širocih morjih iz čisto naravnih vzrokov med pasatnima vetrovoma tako zvana tišina (pas brez vetra); vendar se meje tega pasa brez vetra gori in doli premikajo, zdaj širijo, zdaj ožijo in pogostoma nereden silen vihar in močno deževje po njih razsaja. b) Voda. Voda je prozorna, kapljiva tekočina; prav čista je brez duha in okusa. Nahaja se po celi zemlji kot tekoča voda, ali kot led, ali kot sopar. Po suhi zemlji se raztaka v studencih, potočili in rekah, ali pa stoji v jezerih. Iz ozračja se sceja na zemljo iz sopara in oblakov, po rosi, dežji, snegu, toči. Voda, ki v veliki množini suho zemljo obdaja, sc zo« ve ocean ali vesoljno morje. To polni naj globokejše nižine okrog zemlje (zato mu pravijo tudi obzemeljsko morje) in ima porazno (horizontalno) poveršje, ki se v obče morska gladina imenuje. Globokost vesoljnega morja je ze!6 različna; v obče so odperta morja globokejša od obkrajnih in sredozemskih in ta zopet dosta globokejša od zalivov in pristanišč. Največo globočino so merili v Indijskem oceanu in sicer črez 16000 metrov; avstrijanska fregata Novara je onde merila črez 12000 metrov velike globočine. — Mirno morje je navadno modro—zeleno, v velikih globočinah in pod oblačnim nebom celo če mo.— Tudi je p r o z o me j š e nego sladka voda, zlasti daleč od kraja in ob inerzlem pasu tudi bolj nego ob gorkem.— Toplina poveršnjega morja se ravna kakor pri vzduhu po zemljepišni širjavi in po letnih časih, le da se pri morski vodi še rednejše zmanjšuje in zvišuje.— Posebna lastnost morske vode je slano želtavi okus, tako zopern, da je ni mogoče piti. Izvira pa odtod, da je v morji raztopljenih dosti raznih i solij, in sicer največ naše kuhinjske soli, potem nekaj grenke in glau-berjeve soli in še nekoliko družili. Slanost ni različna samo v raznih morjih, ampak tudi po razni zemljepisni širjavi in dolgosti. Počez pridejo na kilogram morske vode dobro 3 dgr. soli.—• Morje ima zelo svetla mesta, posebno med povratnikoma, zlasti pa ob ravniku. Poaekodi se svetijo posamezna mesta, ponekodi veliki pro- trivoglati in se ob podstavili strani druge zemlje tišče. Stegna zemeljska so manjši in posebno ozki polotoki; zelo dolga in neprimerno ozka stegna se imenujejo zemeljske kose. Nosi ali rti so visoke v morje segajoče šterline polotokov in sploh vsa v morje moleča berda. Medni orje ali zemeljska ožina (isthmus) je prav ozka pokrajina med dvema morjema, sklepajoča dve ve-či celini, obširni pokrajini ali pa dva polotoka. Tretji oddelek. Zemlja pa morje in njuni deli. Suha zemlja in morje po velikosti in razširil po poloblah. Morje pokriva večino zemeljske oble; le ena dobra četert je suhega sveta, skor« tri četerti pa je mokrega [0‘8 : 2-2 — 1356000 [Jmiriam. 3742000 [Jmiriam.]. Vse vodovje vkup (morja, jezera, reke . . . . ) obsega 4 petiue, suhi svet pa le eno petino zemeljskega poveršja. To poloblah je suhi svet sila neenako razdeljen. Na vzhod* nem je veliko več suhega nego na zahodnem; na tem je le 1/4, na onem pa 3/4 vsega suhega; na vzhodnem ima suhi svet 2V2 krat veči prostor nego na zahodnem. Tudi so na severni obli celine dosti bolj obširne nego na južni. Tako se imate suho in morje na severni polobli med sabo kakor števili 1 : ll/2. na južnem pa kakor 1 : 6. Vse celine so proti severu raztegnene in široke, proti jugu so pa krajše, ožje in klinom podobne; le ob južnem tečaji je skoro gotovo razširjena skupna, velika pokrajina, za sedaj v obče imenovana antarktična celina. Ves suhi svet meri na severni polobli lOO5OOO0mi-riam., na južni pa le 351000Qmirim. ali: severna polobla ima 3 krat toliko suhega kakor južno. Zato sc vse celine proti severu ena drugi bližajo ali se še celo dotikajo, proti jugu pa narazen gredo. Severna polobla se tedaj primerno imenuje celinska, ker se na njej največe celine nahajajo. Južna polobla pa je oceanska ali morska, ker jo po večem vesoljno morje pokriva; na tej se nahaja le dobra tretjina vsega suhega sveta. Po zemljevidnih zbirkah pa narisujejo Še pianokrožno severovzhodno in jugozahodno poloblo zemlje; na tej je avstralski otok Auckland (= Oklend), na onej pa London skoro v sredi in te zlasti zaznamujete imeni morska in celinska polobla. Severovzhodna polobla ima le za 10% več morja nego suhega, pa vendar Škrat toliko suhega sveta kakor jugozahodna, ki ima 1 Vi krat toliko morja kakor zemlje in 1'A krat toliko vode kakor ona. Deli suhe zemlje In vesoljnega morja. Posamezne manjše celine ali pa njih veliki kosi sc imenujejo v obče deli zemlje ali zemljine; je jih petero: . a) na vzhodni polobli. 1) Evropa ali večerna dežela je razprosterta med 36° in 71° severne širjave, pa 8° in 82° vzhodne dolgosti. 2) Azija ali jutrova dežela med 1° in 78° severne širjave, pa 44° in 188° vzhodne dolgosti. 3) Afrika med 35° južne in 37° severne širjave, pa 1° in 69° vzhodne dolgosti. 4) Avstralija med 11° in 39° južne širjave pa 131 in 171° vzhodne dolgosti. I) na zahodni polobli 5) Amerika med 54° južne in 74° severne širjave, pa 17° in 150° zahodne dolgosti. Široko morje loči vse zemljine drugo od druge, le na vzhodni polobla se Azija ob dolgi meji drži Evrope, Afrike pa z ozkim sedaj prekopanim medmorjem. Evropa, Azija in Afrika činijo eno celino in sicer glede na nje lego vzhodno celino, ker se prostira skoro le po vzhodni polobli; raztegnena je posebno v mer vzporednikov. Dosti manjša zahodna ali ameriška celina je posebno v mer poldnevnikov raztegnena in v dve različni polovici (Severno in Južno Ameriko) razdeljena, ki ležite le na zahodni poluti. Ta navadno novi svet imenovana celina je dolge in blizu srede zelč stisnene podobe, ona—stari svet—pa je stlačena v velikansko gručo. Tretja in najmanjša celina je jugovzhodna; v primeri z drugimi je le velikansk otok, vendar ima z otoki vred vse lastnosti, ki iz. nje samostalno zemljino delajo. Ona sama leži le na južni polobli. Ob južnem tečaij se prostira južnotečajna celina — Antarktija —, ktere z večnim ledom- in snegom pokrita obrežja so mornarji le malo preiskali. Prostora ima Azija . . . 4380000 miriametrov, Afrika . . . 300000 „ » V Severna Amerika 231000 „ Južna Amerika 180000 „ Evropa 100000 „ » » Avstralija 99000 „ » n Po bolj enomernem ali bolj razvitem obrežji so tudi obrazi posameznih zemljin in dežel zel6 različni. Deblo je tisti del suhe zemlje, v kterega se morje ne zajeda in ga nikakor ne razkosava. Skoro zmerom se da primeriti kaki geometrični podobi. Od debla se ločijo njegovi člen o vi, t. j. polotoci, ktere je razjedno morje izrezalo. Južna Amerika, Afrika in Nova Holandija so podobne ne-razrasenim čokom, ker nimajo skoro nikakoršnih členov. Izmed ostalih ima Evropa za 21100Qmiriam. polotoškega sveta, Azija „ 78500 „ „ „ „ Severna Amerika „ 18100 „ „ „ „ Tudi oteci se kot odtergani kosi zemljin prištevajo njih členovom. Po številu in velikosti so kaj različno razdeljeni med posamezne dele zemlje. Ves otoški svet meri 87000Q miriametrov t. j. dobro V15 vse sulie zell*lje- Tudi vesoljno morje se po celinah, poldnevnikih in vzporednikih loči v 5 velikih morij ali oceanov. 1) Severno ledeno morje je razprosterto krog severnega tečaja ter obliva severno obrežje Evrope, Azije in Severne Amerike. Drugodi je tečajnik loči od drugih morij. 2) Južno ledeno morje je okoli južnega tečaja in seže do južnega tečajnika, kjer se meša z naslednjimi oceani. 3) Atlantsko morje je veleširoka struga med Evropo, Azijo in Afriko in pa Ameriko. 4) Veliko ali Tiho morj e, tudi le Vzhodni ocean imenovano, seže ob tečajnikih do Ledenih morij ; na zahodu mu je Azija in Avstralija ograja, na vzhodu pa Amerika. Kje se sosedi z Atlantskim morjem? 5) Indijsko morje se drži na jugu Ledenega morja, na severji pa obliva Azijo, vzhodno Afriko in zahodno Avstralijo. Ob kterih poldnevnikih se druži z Atlantskim in Tihim oceanom? Po obširu se tako-le verstč: 1) Veliko morje me 2) Atlantsko morje „ 8) Indijsko morje „ 4) Južno ledeno morje „ D) Severno ledeno morje „ meri 181B000p miriametrov 900000 „ „ „ 720000 „ 190000 „ 110000 „ Obraz in razdelitev zemljin. I. Evropa. Obraz zemlje, imenovan tudi porazna ali horizontalna razred ha, je njen razšir po zemljepisni širokosti in dolgosti ali deblo s členovjem, kako je na poveršji zemeljske oble raztegneno. Stari narodje, zlasti Feničani, so ločili zahodno deželo od vzhodne ter jo po svojem jeziku imenovali Evropo. Na vzhodni strani meji z Azijo, s ktero je 270 miriametrov vzdolž tako zrasena, da se nam zdi na peni pogled le velik med Ledeno pa Atlantsko in Sredozemsko morje za-tegnen polotok' velikanske Azije. Vendar jo razne lastnije ločijo od azijskih polotokov in jo činijo samosvoj del zemlje. Evropa je, kar nobeden azijski polotok ni, proti zahodu če dalje bolj razderta in členovita. Leži sicer sredi celinske polute, vendar je od severovzhoda proti jugozahodu črez 560 miriam. daleč na vse strani raztegnena, da je ‘ med vsemi zemljinami po morji najlaže do .nje priti. Po členovitosti je v sredi med celinsko Afriko in preraztreseno povodno Avstralijo, pa vendar se morje od severa, zahoda in juga različno vanjo zajeda in obliva mnogo velikih in majhnih otokov in polotokov. Ker je Evropa naj bolj členovita, tudi nje obrežje primerno največ meri (3300 miriam.). Ne oziraje sc na otoke so v Evropi te-le skrajne točke—rti in nosi: najbolj severna točka je Nordkiinn, 71o 6' severne širjave, (Nordkap je na otoku Mageroe), najbolj južna pa nos Matapan, 36° 22' s. š.; poteza med njima meri 385 miriam. ter drži črez 35° zemljepisne širjave. Najbolj vzhodna točka je na Uralu, naj bolj zahodna pa nos si la Roča, 80 9' vzhodne dolgosti; fierta med njima potegnena drži črez G9 dolgostnih stopinj ter meri okoli 520 miriam. Evropski polotoci mol<$ vsi od trikotu pedobnoga debla na severno, zahodno in južno stran. Vsi skup merijo 21100 [] miriametrov. Naj imeuitnejši so: a) na severni strani: 1) Kanin, 2) Kola ali Laponski polotok (990Q miriam.). b) na severozahodni straniv: 1) Skandinavija (7600Q miriam.), 2) J u 11 a n d i j 3p s Slezvigom (345Q miriam.), 3) Č uh o liski polotok. c) na zahodni strani: 1) Holandski polotok (26Q miriam.), 2) Normanski in B r e ta n j sk i (Bretagne). d) na južni strani: 1) Pirenejski ali Hesperijski (75400 miriam.), 2) Itals ki ali Apeninski (IfiOOO miriam.), 3) Isterski (500 mi-riam.), 4) Slo van s ko-ge rški ali Zabalkanski (39650 miriam.), ki se v več malih polotokov kroji, tako v pripolotok ali stranski pol otok Moreo (Peloponez); 5) Krim (Tavrija, 2500 miariam.) Majhne pokrajine, na kterih le po eden narod stanuje ali je pa naravne meje ločijo od drugih, se sploh imenujejo dežele. V Evropi so naj imcnitnejše te-le dežele: a) na zahodu: 1) 6 vedi j a in No rv egi j a na Skandinavskem polotoku; meji ju skoro povsodi voda; 2) Dansko na Jutlandiji in bližnjih otocih; 3) Nizozemlje ločeno v Belgijo in Holandijo; 4) Francija ali Francosko; 5) Velika Britanija z Irskim, obsegajoča dva velika otoka in mnogo otočij; h) na jugu: 1) Portugalsko) t,. . , , , . 2) Špansko j na Pirenejskem polotoku; 3) Italija na Apeninskem polotoku; 4) Turčija in Gerško na Balkanskem polotoku; c) na severovzhodu: Rusija, obsegajoča vso severovzhodno Evropo ; d) v sredi 1) Švaj ca med Italijo in Nemčijo; 2) Nemčija; 3) Avstrija. Kako leže te dežele druga proti drugi? Ktere morje obliva? Kakova je njih zemljepisna lega? II. Azija. Azija je po legi in velikosti prav za prav jedro vzhodne celinske poloble. Največa ta zemljina je starodavna zibelka človeškega rodu in praveška „ sveta“ domačija njegove omike. Ker je od Evrope proti vzhodu razpeta, imenuje se navadno vzhodna ali jutrova dežela. Ne treh straneh jo po polnem obliva veliko obze-meljsko morje. Na severni strani jo obdaja Severno ledeno morje, ki sc sicer na mnogih krajih v dolgih zanožinah in zalivih vanjo zajeda, vendar je za človeštvo le malo važno, ker je celo po leti po večem zamerzneno. Novosibirski otoci in Medvedji ostrovi so najimenitnejši otoci v tem morji. Na južni jo obliva Indijski ocean, ki se v velikanskih zalivih zajeda v veliko zemljino ter nareja največe njene polotoke. Na jugovzhodu pa je morje posejano z neštevilnimi otoki in otočiči, ostalimi kosovi nekdanje celinske zemlje, ki je Azijo vezala z Avstralijo. Na zahodni strani se derži Afrike po ozkem medmorji Sueškem, ki pa je sedaj prekopano s široko in globoko za morske ladije plovno strugo „Sueški kanal“ imenovano (1G4 kilometrov). Dalje jo od kanala Sueškega noter do stare Kolhide (Kav-kazije) obliva Sredozemsko in Černo-morje. Ne oziraje se na otoke so v Aziji te-le skrajne točke — rti in nosi: Naj bolj severna točka je nos Čeljuskin (77° 50' sev. širj.), blizu njega stoji nos Tajmirski, najbolj južna pa je nos Baro (1° 15' severu, širj.); zahodna skrajna točka je nos Babo (23° 45' vzhodu, dolg. od Par.), vzhodna pa nos čukotski 188° 9' vzhodu, dolg.). Azija, širja od kterekoli zemljine, meri od zahoda proti vzhodu še črez 970 miriam., od severa proti jugu pa 850. Res je dosta bolj členovita od Afrike, vendar je deblo njeno tako velikansko, da se v tem oziru nikakor ne more meriti z manjšo in bolj členovito Evropo. Pa veliki polotoci in otoci niso le majhni v primeri z velikansko celino, ampak so od nje tudi po neprehodnih gorah in prostornih puščavah ločeni in skoro po polnem osamljeni. Nje obrežje meri 5700 miriaraetrov. Deblo njeno je namreč podobno nepravilnemu četve-rokotu s sledečimi stranicami: zahodna od kanskega morja do ustja Šatel-Araba, meri 450 mirtoin.; južna meri od tod do ustja • Sikianga pri Kantonu 630 miriam,; vzhodna od tod do ustja reke Kolime 570 miriam.;* severna pa 385 miriam. Zunaj teh stranic so azijski členovi, polotoci in otoci: obojih je največ na vzhodni strani; polotokov je tudi veliko ob severni stranici; vendar so ti zarad neugodnega podnebja in nepristopnega ledenega morja le malo imenitni. Dosta manj jih je na jugu, a ti so ravno najobširniši. Azija ima črcz 78000D miriametrov polotoškega sveta. • Naj imenitniši polotoki so: a) na zahodni strani: 1) Anatolija ali Mala Azija (534on miriam.); b) na južni strani: 1) Arabija (264000 miriam.), obširni šti-rooglati jugovzhodni krajec azijski, 2) Prednja Indija (110000 miriam.), trioglati in malo razdert kos velikanske Azije 3) G u d ž e r a t, 4) Zadnja Indija, z iztegnenim pri-polotokom Malaka (14300 miriam.). Zadnjim polotokom s Hin-dostanom in z mnogimi otočji pravijo navadno Vzhodna Indija. c) na vzhodni strani: 1) Kitajska polotoka, v Rumeno morje moleča, 2) Kor e a (22600 miriam.), 3) Kaniča tka (50000 miriam.) in 4) Č u k o t s k i polotok na severo vzhodni strani. Najimenitnejše azijske dežele so: a) na severi: 1) Sibirija, ki obsega vso severno Azijo; b) na zahodu: 1) Kav kazi j a, zelo gorata dežela; 2) Turška Azija, ki obsega Natolijo, Sirijo s Palestino, Mezopotamijo, Armenijo in nekaj Arabije; c) na jugu: 1) Arabija, velikansk polotok; 2) I r a n, ki obsega Perzijo, Afganistan in Belud- žistan; 3) I n d o stan (Hindostan) s polotokom Dekan, tudi Prednja Indija imenovan; 4) Z a d n j a J n d i j a; dolenji tek reke Bramapu-tre jo loči od Prednje Jndije; 5) Indijski a r h i p e 1, ki obsega mnogo otočij z zelo velikimi otoki; d) na vzhodu: 1) Kitajsko ali Sina (China), ena naj večih in naj rodovitnejših azijskih dežel; 3 2) K o r e a, gorata dežela na enako imenovanem polotoku ; 3) Mandžurija ali Tunguzija; 4) J a p o n s k o na dotičnih otocih; e) v sredi: 1) T u r a n ali Nizka Tatarija med Iranom in Sibirijo; 2) B u h a r i j a ali Turfan, tudi Visoka Tatarija imenovana; 3) M o n g o 1 i j a in 4) Tibetansko. Kako leže druga proti drugi? Ktere ob morji? Po kterih podnebnih paseh so razprostrte? Afrika. Afriko od vseh stranij morje obliva in bila bi po polnem velikansk otok, ko bi jo na severovzhodnem oglu 12 miriametrov široko Sueško medmorje ne vezalo z Azijo; a tudi prek tega sedaj derži globoki prekop, po kterom velike morske ladije prehajajo iz enega morja v drugo. Na severu jo obliva Sredozemsko morje, ki se v dveh večih za kupčijo vendar zelo nevarnih zanožinah vanjo vriva. Giberaltarski preliv sklepa to morje z Atlantskim oceanom, ki obliva vso zahodno stran Afrike in razen Guinejskega zaliva, bolj od-pertemu morju primernega, ne dela nikakoršnih zalivov ob ravnomernem obrežji. Na jugu se Atlantski ocean neposredno meša z Indijskim, ki obliva vso vzhodno stran do Sueškega prekopa. Sredi rečenih morij se raztega od juga proti severu tako, da ravnik loči nje južni kos od dvakrat večega severnega. Afrika je skoro toliko široka kakor dolga. Meri namreč na ravnost od južnega skrajnika do severnega še črez 70 zemljepisnih stopinj — blizu 795 miriametrov, od zahodnega ogla do nasprotnega vzhodnega pa dobro 68 zemljepisnih stopinj ali 745 miriametrov. Ne oziraje se na njene otoke so v Afriki te-le skrajne točke: Naj bolj severna točka je nos Blanco, 37° 19' 40" severne širjave; nasprotna naj bolj južna točka je rt Iglica ali cap Agulhas (lh= Ij) 34° 51' 12" južne širjave in blizu njega je ime- niti rt Dobre pade, ki ga je Jernej Diaz našel in »viharni nos“ (Cabo tormentoso) imenoval. Zahodni ogel se imenuje Zeleni rt (Cap verde) 0° 6' 53" vzhodne dolgosti, vzhodni skrajnih pa nos Guardafui, 68° 54' 14" vzhodne dolgosti (od Ferro)' Pravih polotokov Afrika, nima; kajti Somal na vzhodni strani je pri svojej majhnej dolgosti preširok, da bi ga prištevali polo-toškim členovom; zato bi primerili vso celinsko Afriko kratkemu pa zel6 debelemu deblu brez vej. Kos afriškega debla, ki je nad ravnikom razprostrt, je podoben nepravilnemu trapecu, kterega se ob naj daljši južni stranici derži kos pod ravnikom; ta je primeren enakokrakemu trikotu, kterega podstavnica na severji meri okoli 445 miriametrOv, nasprotni verh pri Kaplandiji mu je pa odbit. Tudi otokov ima primeroma jako malo; vsi stoje le ob zahodni in vzhodni strani. Obrežje njeno meri le 2600 miriametrov, primeroma naj manj med vsemi zemljinami. Le primorske pokrajine te nerazderte celine so nam po večem znane, od srednjih njenih dežel še sedaj prav malo vemo. Imenujejo se takole : a) na severni strani: 1) Kgipet z Barke; 2) Berberija, v kteri se od vzhoda proti zahoduverste dežele: Tripoljsko, Tuniško, Algerija, Maroko in Fez; h) na zahodni strani: 1) Senegambija oh rekah Senegal in Gambija; 2) Gorenja Guineja, dolgo primorje od 10o vzhodne dolgosti do ravnika; njeni deli so: Sierra Leone, Poprovo z republiko Liberijo, Slonokosteno, Zlato-nosno in Sužniško primorje in pa Ambrozija. 3) Dolenja Guineja, od ravnika do 18° južne šiijave; deli tega znotraj po polnem neznanega primorja so: Zomba, Konga, Angola in Benguela. c) na južni strani: Kap landi j a z Natalom; d) na vzhodni strani i 1) Kafri j a s Sofalo; 2) Savahilska dežela (Suaheli) z Zanzibarom ; 3) S o m a 1 s k a dežela z Adžanom ; 4) Habeš ali Abisinija; 5) Nubija med Ahisinijo in Egiptom; e) v sredi: 1) Sahara, neizmerna puščava. Semtertje sc nahajajo med puščobnim peskom vrelci, in okoli njih obra-seni zeleni kraji, oaze ali zelenice imenovane, lepi otoci sredi peščenega morja. 2) Fezzan se kot polotok od Tripoljskega iztega v puščobno Saharo. 3) Sudan ali Nigricija; tako se imenuje vsa zemlja med Saharo in Guinejo od Senegamhije do Ahisinije in Nubije. 5) Notranja južna Afrika, le malo znani svet ob ravniku in pod njim. Avstralija. V 16. stoletji so španski pomorščaki iskali peko izmišljeno „južno deželo", tako zvano terra australis, ki bi imela biti okoli južnega tečaja enako razširjena kakor je stari svet okoli severnega tečaja. Našli so peto ali jugovzhodno zemljino ter jo po onej izmišljeni južni deželi imenovali Avstralijo. Taje naj manjša med vsemi zemljinami, vendar je po novejših zanimivih poizvedbah o srednji Afriki naj bolj neznana. Avstralija je razen nekaj otočij vsa razprostrta na južni poluti. Kakor Evropa sredi celinske polute, tako leži Avstralija sredi povodne ali oceanske in se primerno tudi Oceanija imenuje. Morebiti bode kedaj tako prevladala bližnja morja in otočja, kakor je Evropa prevladala bližnje zemljine. Obliva jo krog in krog Veliki ocean, le na zahodni strani sega Indijsko morje do njene celine, imenovane Nova Holandija. Deli se v celino (7G000Q miriametrov) in 12460Q miriam. obsegajoča otočja. Njena celina ali Nova Holandija je primerna šc-sterokotu, kterega skrajni ogli so rt Jo r k (na severovzhodu,) rt Sandy (na vzhodu), rt tVilson (na jugovzhodu), ert Via m ing (na zahodu) in skrajnik polotoka Koburg. Raztegnena je najbolj od zahoda proti vzhodu. Nje največa dolgost med nasprotnima rtoma Steep in San d.y meri namreč 415 miriametrov; poprek t. j. od golega nosa .Torka do granitnega Wilsona pa le 320. Nova Holandija je skoro po polnem celinska; vanjo se vriva le malo zalivov, zato ima le malo polotokov. Med temi členovi je naj znamenitnejši polotok Karpentarija. Na pervi pogled se zdi, kakor da bi bila ponarejena Afrika, vendar je nje obrežje primeroma daljše, meri namreč 1410 miriametrov. Sredina te nerazdrte celine — dobro tri četertine Nove Holandije—je še skoro popolnem neznana; znana so le nektera primorja. Naj bolj znane pokrajine nju ni moglo po polnem pretrgati, ampak je napravilo le mnogo otokov in medmorje je stisnilo na malo miria-metrov. Otoci v Severnem ledenem morji. a) evropski: 1) Vaj gač, majhen otok, ki ga Vajgačev preliv loči od celine; 2) Nova zemlja obsega dva pusta in gorata otoka; Karski preliv ju loči od Vajgača; 3) K a 1 j e v in 4) Spizbergi, zelo puščobni triotoki. b) ameriški: 1) G r o n 1 a n d (Zelena zemlja) z južnim rtom Farewell („sreč- na pot“). 2) Otoki v morji Severnih prebrodov: Banksland, Eglintonov in Meiville’ov otok, Kornvalis, North Devon, Bafi-nova zemlja i. t. d. c) azijski: 1) Sibirski otoci so brez vseh rastlin in prebivalcev in le znameniti zarad izkopanih mamutovih, bivolovih, nosorogovih zob in kosti; naj imenitnejši so: Katelnij, Fadajevsky, Lja-hovsky in Nova Sibirija. Otoci v Južnem ledenem morji. Kakor celinsko Antarktijo tako tudi otoke v tem morji še premalo poznamo; med drugimi se nahajajo: Južni Orkneje-vi in Južni Sandwichovi otoci pa Shetland. Otoci v Atlantskem oceanu. a) evropski: 1) Izlandija; razen nekoliko obrežja pokriva strašna puščoba ves otok, goli, z večnim snegom pokriti hribi, ognjeniki in ledniki deržč celo do morja; 2) F a r o e r s k o otočje, skaloviti ognjeniški otoci. . 3) Britanski otoci, ktere obliva na vzhodu Nemško morje, na jugu pa Canal la Manche; med njimi sta dva ze!6 velika in členovita: a) Velika Britanija s kraljestvom Anglijo in Skotijo; b) I r 1 a n d i j a, ki je po Irskem morji ločena od Velike Britanije. V tem morji stojita otoka Man in Anglesey; 4) II e b r I d s ki o t o c i od Irlandije proti severu; B) Oknejsko otočje na severnem obrežji Škotije; 6) Shetlandsko otočje; 7) Danski otoci med lutlandijo in Skandinavijo; med temi mnogobrojnimi otoki so največi: Seeland, Fiinnen in Laaland. 8) Rana ali R u j a n a (Riigen), zel6 členovit otok v Baltiškem morji; 9) Gotland, švedski otok v Baltiškem morji; 10) Osel in Dagen, ruska otoka „ „ 11) Normanski otoci v Normanskem zalivu med Normandijo in Bretanijo; v Sredozemskem morji: 12) Pitiuzi t. j. Smrečijski otoci: Iviza in Formentera; 13) Baleari t. j. fračarski otoci: Majorka in Minorka; 14) Korzika, velik francosk otok pred Ligurskim zalivom; 15) Elba, ktero Korziški preliv loči od Korzike; 16) Sardinija, ktero preliv sv. Bonifacija loči od Korzike; 17) Sicilija, trioglati otok na jugozahodni strani Italije; na severni strani od nje stoji Kiparsko otočje, pred zahodnim oglom pa Egadsko ; 18) Maltsko otočje: Malta, Gozzo in Komino: 19) Jonski otoci v Jonskem morji: Med 7 večimi in mnogimi manjšimi sta najznamenitejša Kerf (Korfu) in Kefalonija; 20) Dalmatinski otoci ob dalmatinskem obrežji; 21) Isterski otoci v Kvarnerskem zalivu: Črez, Kerk, Lošinj; 22) K audija (Kreta), predolg gorat otok, ki na jugu Egejsko morje zagraja; 23) Kikladi ali v krogu stoječi otoci v Egejskem morji; najimenitnejši so : Paros, Antiparos, Delos, Naksos i.t.d. ; 24) Negroponte ali Evbea, podolgovat otok ob gerškem obrežji; 25) Severni Sporadi: Taz, Samotrake, Lcmnos i.t.d. v severnem kotu Egejskega morja. b) azijski: 1) Metelin pa Skios, ktera tudi k Severnim Sporadom prištevajo ; 2) Južni Sporadi t. j. raztreseni otoci: Samos, Kos, Rodos, eden najlepših otokov v Sredozemskem morji; 3) Kipros ali Ciper, največi in najlepši otok v Sredozemskem morji: c) afriški: 1) Azori, med njimi je st. Miguel največi. Nekteri jih štejejo še k evropskemu svetu, ker so bliži Evropi ko Afriki ter po podnebji in rastlinah spominjajo na Portugalsko. 2) Madejra t. j. Lesovje s prekrasnim podnebjem in bujnim rast- linjem. 3) Kan ari; te lepe otoke, 11 na število, so uže starodavniki po- znali in insulae fortunatae imenovali. Razen Tenerife je posebno zanimiv otok Ferro; 4) O toči Zelenega rta ali Kapverdsko otočje, gorati in zelo rodovitni otoci terpe le po gostem preveliko sušo; 5) Guinejski otoci v ondešnjem zalivu; najimenitnejša sta: Fernando in St. Tomaž; 6) A sc e n sion t. j. Vnebohodni otok in sv. Helena sta neznatna otoka v širokem Južnem Atlantskem morji, d) ameriški: 1) Newfoundland (r. Njufavndlend, t. j. novo najdena zemlja) zapira na vzhodu zaliv sv. Lovrenca. Ta silno razdrti otok je le ob morji obdelan, v sredi ima dosta gozdov, jezer, močvirij in nepotekljive zaklade premoga. 2) Bahamski ali Lukajski otoci; med temi nizkimi in skalo-vitimi otoki (500—600) je skoro največi Cat-Island (r. Ket Ajlend, od drugih Guanabana ali San Salvador imenovan, kte-rega je Krištof Kolumb 12. oktobra 1492 po dolgem plovu črez Atlantsko morje blizo prvega našel.) 3) Veliki Antilje; vsi so od zahoda proti vzhodu potegneni, gorati in zelo rodovitni: Kuba, Haiti, Jamajka in Portorika. 4) Mali Antilje stoje v velikem loku od Portorike do Južne Amerike in od tod poleg obrežja do Marakajbijskega zaliva. Dele se v otoke na vetru (Islas barle viente) in otoke za vetrom (Islas so viente) : Trinidad, Guadeloupe, Martinque i.t.d— Vsi Antilje in Bahamski otoci skup se zovejo Zahodna Indija. 4) Ognjena zemlja (Tierra di fuego) obsega več goratih otokov onostran Magelhanove ožine morske ; 5) Falklandski otoci stoje 50 miriametrov proti vzhodu od Patagonije. Vsi so gorati, dobro močeni in z gosto travo zaraščeni. 6) Otoci Aurora in Južna Georgija so goli skaloviti otoci. Otoci v Velikem oceanu. a) azijski: 1) Aleuti ali Lesičji otoci stoje v dolgi versti od Kamčatke do Aljaške in ločijo Beringovo morje od Velikega oceana. Vzhodni teh goratih in ognjeniških otokov se Ameriki prištevajo. 2) Kurili se verste od Kamčatke do japonskega otoka Jezo. Ti zelo visoki in ognjeniški otoci zapirajo Ohotsko morje. 3) Sahalin ali Krafto, tik tunguskega obrežja. 4) Japonski otoci (Nipon, Jezo, Kjusiu in Sikok) činijo drža- vo Japonijo. 5) Kitajska o toka Hainan in Formoza. b) avstralski: I. nad ravnikom: 1) San dwi diski o toči; štirnajstoiica teh goratih otokov je ob severnem povratniku na 145° vzhodne dolgosti. Največi je Havaii. 2) Marijani ali Ladroni so gorati in ognjeniški otoci, ki jih pokriva kaj rodovitna zemlja. 3) Karolini; 47 koralskih grebenov oklepa blizo 400 otokov. 4) Mulgravovo otočje obsega dva velika kupa otokov: Maršalske in Gilbertske. Maršalski otoci se zopet delč v dve otoški ver-sti: Radiki in Raliki. II. pod ravnikom : 5) Družbinsko otočje ali Tahitski arhipel ; največi med njimi je otok Tahiti (lOM miriam.). 6) Paumatuvsko otočje obsega 80 precej velikih in mnogo ma- lih otokov; pravijo jim tudi Biserni otoci ali pa Nizki, kajti najviši stoji komaj 6 metrov nad morsko gladino. 7) Mendanovo ali Markežko otočje obsega več malih otokov in dva velika. 8) Tonga ali Prijateljsko otočje (Friendlj islandsl šteje 150 raz- nih otokov. 9) Fidžijsko otočje šteje 154 otokov, ki merijo skup 110i_i miria- m etrov. 10) Cookovo otočje, tako imenovano po slavnem angleškem pomorščaku Cooku, ki jih je leta 1777. našel. 11) Novi Hebridi, visoki in z lesom zaraščeni otoci. 12) Nova Kaledonija je podolgovat otok v Francoski oblasti. 13) Sv. Križki otoci, med kterimi sta Nitendi in St. Cruz (sv.. Križ) največa. 14) Salamonovi otoci, med kterimi ima Gvanalkanal kaj lepo na-kupičen ognjenik Lamos. 15) Nova Britanija se imenuje kaj hribovito otočje, v kterem sta Birara (Nova Britanija) in Tombara (Nova Irlandija) največa. 16) Nova Guineja, največi in še kaj malo znan avstralski otok (7100M miriam.), kterega Torresld preliv loči od Nove Holandije. 17) Tazmanija, ktero Bassov preliv loči od Nove Holandije. 18) Nova Zelandija, dva velika otoka, ktera loči Cookov preliv. c) ameriški : 1) Prince-\Valesovo otočje z imenitnim ostrovom Sitko. 2) Charlotte in Quadra, precej velika otoka ob obrežji angleške Kolumbije. 3) Otoki Galapagos (10 večih in mnogo manjših) stoje ob rav- niku ; tu love velikanske želve. 4) Chiloe, 62n miriametrov'velik zelo rodoviten otok tik čilj-skega obrežja. Otoci v Indijskem oceanu. a) azijski: 1) Filipini ali Manilski otoci (z otočjem Sulu) štejejo 12 velikih in čroz 100 manjih. Najimenitnejša sta Manila ali Luzon in Magindanao. 2) Moluki, imenovani tudi Dišavinški otoci, ker so domačija dragih dišav. Razdeljeni so v 3 veča otočja : 1) Bandski otoci, ki dajo posebno muškatove orehe in muškatovo cvetje; 2) Ambo-inski otoci, ki dajo kavo, indijo, nagelnove žebice; 3) Pravi Moluki, kterih največi je Džilolo. 3) Sundski otoci, ki se po obširu ločijo v velike in male. L Veliki sundski otoci so: Sumatra (42170 miriam.), Java (1280Q miriam.), Borneo (7500O miriam.) (poleg Madaga-skara in Nove Guineje največi otok na zemlji) in Celehes (1825Q miriam.). Okoli teh vseh indijskih pridelkov zelo bogatih otokov je razstavljeno mnogo malih. II. Mali sundski otoci (15 po številu) stoje v dveh ver-stah med Javo in Novo Guinejo. Najimenitnejši so : Bali, Lombok, Sumbava, Tjindana, Flores, Sunda in Timor.— Otoci vseh teh treh otočij (Filipini, Moluki in Sundski otoki) se zoveje skup Vzhodno-indijsko otočje. 4) Nikobari in Andamani ste dve mnogobrojni otočji pred Mar-tabanskim zalivom. 5) Ceilon ((FlOO miriam.), po večem gorat otok pred južnim oglom Prednje Indije; Palkov preliv ga loči od celine. 6) Lak a divi in Maledivi so nizki koralski otoci, po kterih koko- sova palma posebno rada rase. b) afriški: 1) Sok o tora, gorat in po večem puščoben otok pred rtom Džard-Hafunom. 2) Madagaskar, največi otok afriški (59200 miriam.), kterega preliv Mosambiqueski loči od Afrike. Nekoliko je prav rodoviten, nekoliko pa puščoben in gol. 3) Okoli Madagaskara stoji več otočij ni posameznih otokov : K o-m o r i, A m i r a m t i, M a s k a r e n i in S eš e 1 i. r,o Nekteri otoci po obširu razversteni. Grenlandija meri 196801 1 miriam. Tazmanija meri 6801 1 miriamet. Borneo 7500 „ „ Sicilija 5> 292 „ 5J Nova Guineja 7110 „ Sardinija 242 „ 11 Madagaskar >> 5920 ,. „ Jamajka 110 „ 11 Sumatra n 4217 „ „ Ciper >> 95 „ 11 Nipon 2300 „ ,, Puerto-rico J) 93 „ Velika Britanija » 2150 „ „ Korzika 5) 87 „ 11 Celebes 1825 „ „ Kandija >> 84 „ 11 Nova Zelandija 5) 2752 „ ,, Danski Zeland 70 „ 11 Java ?? 1280 „ „ Evbea » 33 „ 11 Luzon » 1100 „ „ Majorka 33 „ 11 Kuba >> 1188 „ „ Kefalonija 9 „ 11 Ne\vfoundIand 1040 „ D Kerf JJ '5 „ 11 Izlandija » 1020 „ „ Cres in Kerk V 4 „ 11 Irlandija 822 „ „ Citera V 2% „ 11 Haiti >> 726 „ „ Lošinj 1) 1% „ 11 Itaka V 1 „ 11 Povcršina sulic zemlje. Vvodni p oj mo vi. Povcršina suhe zemlje ni kakor morska povsodi enaka, ravna in gladka, ampak nekod je viša, nekod pa niža, ravno tako kakor morsko dno, ki je prav za prav le velikanska vdrtina v zemeljsko skorjo. Da moremo te različne višine in nižine zmeriti in med seboj primerjati, nam je treba stanovitne, — pravilne ravni. Taka stalna, pravilna ravan je morska gladina, tudi niveau (r. nivo) imenovana, ker je od središča zemeljske oble povsodi enako oddaljena. Vzpetost kakega kraja (kake dežele ali celine) nad morjem se imenuje njegova vertikalna ali navpična izobrazba ali njegovo obličje. Ker je suha zemlja razen nekterih malih vsedov (n. pr. zemeljskega vseda ob- severnem Hvalinskem morji in globoke razpokline jordanske doline v Palestini) povsodi nad morje vzdignena, mislimo si lehko morje pod trdnino podaljšano, navpična vzvišenost nekega kraja nadmorsko gladino je njegova nadmorska ali absolutna (neozirna) v visokost.— Njegova vzvišenost nad kterim drugim kra- jem — nad ktero bližnjo dolino ali ravnino, deželo ali re- ko, nad kterim bližnjim jezerom ali hribom, ne pa nad morjem—, je njegova primerna ali relativna (ozirna) visokost. Višine merimo z dolgostim mero. V našem cesarstvu je merimo z metersko mero, ki se je vsled posebne postave v obče vpeljala 1. prosenca 1876. Povsodi na terdnini se loči 1) suha zemlja od 2) sladke vode. 1. Suha zemlja. Suha zemlja je po razni nadmorski visokosti in po različnem poveršji zelo različna. — Če je podobna poveršju mirnega morja ali ima vsaj precej porazno poveršino, je ravan. Semtertje stoje na ravni posamezne višine (verhi in berda). Po razni nadmorski visokosti se suha zemlja loči v nižavje in višavje. — Nižavje je vsa zemlja, ki se poprek ne vzdiguje dosti črez 200 m. nad morje; če. je ravno, imenuje se nižina. Ta pa je globoka nižina, če se nič ali komaj vidno nad morsko gladino vzdiguje. — Valovita nižina je tista, na kterej so male višine semtertje tako- raztresene, da je valovitemu morju podobna. Po nekterih zemljinah se nahajajo obširne nižine, ki se polagoma vzdigujejo od morja, drugodi so pa po velikih prostorih vzpete 250 — 330 m. nad morsko gladino. Še dosta bolj ko po nadmorski visokosti sc ravnajo zanimive lastnosti obširnih nižin po njih prsti in podnebji. Tudi imajo po raznih deželah različna imena. Take, ktere po večem enakomerno pokriva le malo različnih rastlin, se imenujejo v severni, zahodni in srednji Evropi goljave, na Ogerskem, južnem Ruskem in po zahodni Aziji pusti ne (puste) ali stepi, v Afriki, koder so po večem peščene, puščave, v južni Ameriki „pampas“ in „ljanos“ v severni pa savane in prerije (travniki). Nižinska tla so ali premokra — močvirje (močava), ali polna mahu — mahovje, ali presuha — puščava, ali pa kmetijstvu ugodna rodovitna tla. Taka zemlja, ktera je 200 ali več metrov nad morjem, se zove višavje ali viša vina; ta je ali nizka (200 — 650 m. nad morjem), ali srednja (650 — 1600 m.) ali pa visoka — alpska (črez 1600 m.). — Plane višavine ali ravni na hribih imenujemo gorske planote ali visoke ravnice. Brda, brdje pravimo taki zemlji, po kteri se zelo po gostem manj ko 330 metrov visoke višine: holmci, gorice, brda z malimi ravninami in dolinami vrste, če je poveršje takega sveta podobno zelo valovitemu morju, ga imenujemo valovito brdje. Če se višine vzpenjajo nad 330 metrov, imenujejo se gore. h r i b j e, in tak a zem Ij a h r i h o v i t a zemlja. Yi-šavina ali nižavina le malo kje druga drugo mejite, po ve-čem ju med seboj veže s to p nje vi na, t. j. taka ravna ali gorata zemlja, ktera po širjih ali ožjih stopnjah v nižino prehaja ali sc pa polagoma k morju spušča. Na vsakem hribu se ločijo teme, vznožje in boki. Teme je naj viši del hriba in se navadno imenuje vrh, vrhunec, vršac. Ostrim vrhovom pravimo po rtasti podobi rti ali ščiti, rogovi, zob o vi, igle i. t. d., gladkim pa po obli podobi: koki, kope, glave, stožci i. t. d. Scmtertje zlasti v Afriki nimajo hribje niti gladkega niti ostrega vrha, ampak na njih se prostira bolj ali manj ravna goliča v a (mala nezaraščena gorska planota); imenujejo se goliči. ‘ Vznožje je spodnji del hriba; pravijo mu tudi podgorje; bok, pobočje, rebro, stran, brežina so pa srednji deli. Itebro je strmo (strmec), propadu o (robasto) in položno. Hribom z zelo strmim pa gladkim širokim rebrom pravimo plazovina. Dolgo hribovje ima le malo-kje na obeh straneh enako poševna rebra. Hribje, ki se od severa proti jugu vlečejo, so po večem na zahodni strani strmejši, ko na vzhodni (ameriški Andi), od vzhoda proti zahodu držeči pa imajo posebno strmo južno pobočje. Samci ali samski hribje se po sam en iz ravni vzdigujejo ali vsaj niso skleneni z nobenim hribovjem. Gorstva (pogorja) so sklenene gore, ki se podol-goma vlečejo. Če stoji več takih vrst druga z drugo vštric, so v strič n a (vzporedna) gorstva. Prav dolga gorstva, ki vlečejo od zahoda proti zahodu z vzporedniki vštrici, so v z-porodniška gorstva. P o 1 d n e v n i š k a pa drže v mer poldnevnikov od severa proti jugu. Obgorja ali oh ribja so gore, ki se po večem bolj ali manj somerno okoli osredja — semtertje zelo visokega hriba — kupičijo in če ravno sklenene na nobeno stran ne merijo. — Gor in e ali gorske gromade so po polnem zraščena ogorja — gore, ki tudi na nobeno stran ne merijo, ampak so le bolj na široko razraščene. Oklepna (obkrajna ali obrobna) gorstva so ob kraji visokih planot ter se strino ali pa postopnjema v bližnje nižavineali k morju spuščajo. S planote sole malo visoka videti, morje ali globoko nižino pa zagrajajo kot visoka stena, prek kte-re pelje po večem le malo težavnih potov. Ločilna (mejilna) gorstva z golimi, semtertje zelo razdrtimi, dolgimi hrbti stoje na planotah, ktere v razne predele ločijo; po večem nimajo posebno visokih verhov. Pogonski hrbet je prav za prav raztegneno gorsko teme; imenuje se greben ali sleme, če pa je posebno razdrt in oster, tudi ostro; prav zato pravimo gorstvom tudi grebeni ali grebenaste gore, (Španci pa siera, cordillc-,ra). Iz grebena se vzdigujejo razni vrhi in rti. Male nižine prek gorstvenega slemena so jarmi, sedla in presedi; prehodi in prelazi, če pot po njih pelje; predel je teme prehodnega sedla. Po gostem se glavno gorstvo deli v dve enaki veji (panogi), ali pa sa razhaja v več stranskih razrastkov ali odraslekov. Oni vrh, na kterem se gorstvo v več razrastkov ali ramen cepi, se imenuje sklop, razgorje ali vozel. Gorstvo, ki se po večem v eno mer vleče in je med drugimi tudi najviše, je glavno gorstvo. S tem v primeri so od-rasleki in vzporedne gore dosta niže; pravi se jim poddru-žena ali stranska gorstva. Po nadmorski visokosti ločimo hribe zelo tako kakor višavje sploh v visoke, srednje in nizke gore. Visoke gore se vzdigujejo vsaj črez 1600 m.— če so črez 2000 m. visoke, se v obče imenujejo gol in e, bele gore, golči ali alpe. Njih vrhi in hrbti so po večem ostri oglati in roglali; le iz trde tvarine primerno zloženi hribje imajo svoji visočiui vkljubu gladko- oblaste ali stožkaste vrhove. — Srednje gore ali sredogorja se kopičijo 650 do 1600 m. nad morjem; po večem imajo preče,] gladke hrbte in okrogle, kuplaste ali celo široke — plane vrhe pa izbočene, položne brežine. — Nizke gore, pred- in prigor-ja so že manj ko 650 m. visoke ter se še bolj polagoma iz ravnin vzdigujejo. — Poleg visokih gora se po večem nahajajo srednje in nizke. Hribovje ali gorovje je več v veliko celoto sklenenih gorstev. Morja, doline (reke), nlžavine pa tudi obširne .planote je ločijo od druzega sveta. Če se svota visočin posameznih presedov kakega gorstva ali hribovja deli z njihovim številom, kaže količnik srednjo visokost gorskega grebena. Tudi nižine med gorami imajo po svojej različnosti razna imena. Doli ali doline ločijo gorstva (brda in hribe). Po svoji razvitosti se ločijo v glavne in stranske doline. Glavne ali velike doline ločijo veča hribovja ali pa dolga gorstva, stranske se pa iz glavne doline med posamezne pogorske odrasleke vrivajo. Po svojej legi med gorami se doline ločijo v podoknice in preseke. Podolnice ali podolžne doline se vlečejo podolgoma med grebenoma dveh glavnih ali sploh dveh velikih gorstev in so torej vzporedne z gorstveno osjo. Po večem so zelo široke, ob straneh imajo zložno zagrajo (bregove), navzdolje in njih dolinska ravan le malo visi. — Preseke ali poprečne doline segajo poprek proti gorskemu grebenu ter režejo bolj ali manj navpik gorstveno os. V njih se precej široke ravnice, kotlom podobne, vrste s soseskami in razpokljinami, na straneh jih oklepajo strmi, povečem neenaki bregovi in jih (dolinska) ravan zelo visi. Zelo ozke in kratke doline s strmo ograjo so grape in debri. — Razpoke, prepadi in brez dna; soteske in vrata so še bolj ozke nižine med hribi in gorstvi. Rupe, kodunje ali nečke, logi, kotli in b o k al i n e, krnice in ponikve ali ponore so od vseh stranij z višinami ograjene. Prav male ponikve se zo-vejo livki. Ognjena moč je porinila neskladno kamenje iz zemeljskega njedra; ona je tudi na mnogo krajih predrla trdo skorjo zemeljsko in bljuje skoz velike in majhne luknje razno raztopljeno in plinasto zmes. Take luknje se nahajajo po večem le vrh stožkastih in kopastih hribov, ki se imenujejo vulkani ali ognjeniki; izkljuvani kameni in ognjena zmes kakor bazalt, trahit, dolerit, zelcnjak, plovec i. 0—130 met. visoka) med Kar- pati in Alpami; ob Dravi in Savi sega nalik jezikom daleč med vzhodne razrastke alpske (Hervaško-slavonska nižava).— Mala Ogerska nižava (901 | miriam.) 3. Gornje italska nižina ob Padu med Apenini in Alpami. 4. Skandinavska ni ž a va na ondotnem polotoku od vzhodnega podnožja Skandinavskih gor do Baltiškega morja. Razen naštetih nižav se ob ustjih in spodnjem teku veletokov nahaja še več manjih, tako ob Guadalquivim Andaluzijska, ob Ebru Iberska, ob Rodanu P rove n c al s k a, ki se med Se-veni in Pireneji z veliko francozko skup drži, ob Arnu Toskanska, ob Tiberi Rimska, ob srednjem Renu Zgorn j e-renska, ob Moravi in Donavi pa Pomoravsko polj e z Dunajsko kotlino. II. Azija. 1. Vode. Jezera. Najznamenitnejša so: 1. Hvalinsko jezero (IGOOm miriam.), največe jezero na zemlji, stoji na vzhodu Črnega morja. To siano jezero, velik del n azijsko-evropskega„ vseda, je še 24 metrov nižje od navadne inorske 'gladine; Če se prav veliko rek, med njimi največa evropska (Volga) vanje izliva, vendar ga ne napolnijo, ker se voda na njegovi veliki poveršini še nekoliko hitreje hlapi nego vanje priteka. 2. Aralsko jezero t. j. Otočnato jezero (098FT miriam.) ima le malo slano vodo in vedno pojema. 2. Balkaško jezero pred podnožjem Altajskih gora. 4. Dzaisangsko jezero v Altajskih gorah. 5. Bajkalsko jezero ali Sveto morje je največe gorsko jezero na zemlji (3601 I miriam.) G. Ur mi j sk o in Vansko jezero v Armeniji dajete mnogo soli. 7. Mrtvo morje v Palestini ima silno grenko-slano vodo; stoji pa v tako globokem podolgovatem vsedu zemeljskem, da je njegova gladina še črez 400 metrov pod gladino vesoljnega (Sredozemskega) morja. Meri okoli 12 miriam., globoko pa je na severi celo 390 metrov. Največa zemljina ima po tem takem največe jezero, naj-globokejše vsede zemeljske z najniže stoječimi jezeri; ima pa tudi najviše jezero, kajti malo jezero Siri-kul v srednji Aziji na višav Pamir stoji 4760 metrov nad morjem. Keke. a. Krog Severnega ledenega morja : 1. Ob postaja iz več izvirnih rek v Altajskih gorah ter se po raz- vitem severnem teku izliva v Obski zaliv. Največi je dotok je 330 miriam. dolgi I r t i š z I š i n o m in T o b o 1 j e m. 2. J eni sej izvira na jugovzhodu od Bajkalskega jezera, teče proti severu in z desne sprejemlje Angoro ali verhnjo Tun-gusko, skozi Bajkalsko jezero tekočo, pa Srednjo in Nižjo Tungusko. 3. Lena izvira v Vrholenskem gorstvu, teče v velikih zavojih proti severu ter se v več panog razcepljena skozi plimujoče ustje v morje izliva. Vitim, Olekma in Al dan so jeni največi desni dotoči. 4. Imdigirka in 5. Kolima izvirate na Stanovem hrbtu ter imate bolj kratek severni tek. b. Krog Velikega oceana: 1. A m Or postaja iz Žilke in Keruluna, ki izvirata v Jab- lanovem hrbtu. Ta okoli 370 miriam. dolga reka se imenuje Sahaljan — Ulu ali Amur od tam, kjer predere Čingganske gore. Ob njegovem zcl6 zasutem ustji stoji mlado mesto Nikolaj evsk. 2. Pe-ho je vode bogata pa kratka brežnica, ki teče blizu Pekin- ga v Pečelski zaliv. M 3. H o ang-h o ali feumena reka izvira na Zvezdatem morji blizu vzhodne končine Kuehluna, obtoka dvakrat pravokotno zavit gorstvo Juiuling ter stopi z derečim tokom v Kitajsko nižavo, kraj ktere se izliva v Rumeno morje. 4. Jang tse ki ang ali Modra reka izvira na južnem pobočji Kuenluna, moči Tibet in najrodovitnejše kitajske dežele ter se izliva v Severno Kitajsko morje. c. Krog Indijskega oceana: 1. Siki ang je 180 miriam. dolga reka, ki se pri Kantonu izliva. 2. Mekhong (Kambodža) se izbira v Tibetu in se proti jugu tekoč v več rokavih spušča v Kitajsko morje. 3. Menam, veletok siamski, izvira na Kitajskem in teče proti ju- gu po mnogo razcepljeni strugi v Siamski zaliv. 4. Salu en izvira v Tibetu ter se izliva v Mortabanski zaliv. 5. Ir a vadi teče prejšnjemu skoro po polnem vzporedno in ima deltast izliv. Vsi ti veletoči (2—5) Zadnje Indije so v svojem gorenjem teku malo znani; jih dolenji tek pa je razvit po širokih dolinah, ki so kakor Kitajska nižava črez in črez obsejane z rajžem; jih ustje je vilasto. 6. Brahmaputra in Ganges sta imenitni sotočnici v Prednji Indiji. — Brahmaputra izvira na severnem pobočji Himalaje, teče po Tibetu 180 miriam. daleč, prodere v strmi preseči Himalajo in stopi v nižavo, kjer se pred izlivom razcepi v ne-številno nestanovitnih panog. Sotočnica njegova. 7. Ganges ima svoje svete studence v lednikih ob južnem pobočji Himalaje. Prišedši s hribovja se vali prek rodovitne Hindo-stanske nižave do vilastega izliva v Bengalsko morje. D ž u m-na je jen najimenitniši desni dotok. 8. Manahadi, Godaveri in Krišna so imenitne reke brežnice, ki z Dekana teko v Bengalsko morje. 0. Ind ali Sind izvira v Tibetu blizu Brahmaputre in teče sprva proti severozahodu; potem predere v nepristopni preseči Iliu-dukuške in Himalajske gore in stopi ob ustji dotoka Kabula v Hindostansko nižavo. Tu sprejemlje v sebe močne leve dotoke, s kterimi nareja veliko pokrajino Pendžab (t. j. petorečje); Satladž z Džunobo je najimenitniši. 10. Šatel Arah ste zedinjeni sotočnici Evfrat in Tigris vpred-nji Aziji, ki tečete v Perzijski zaliv. Evfrat, 280 miriam. dolg, postaja v Armenskih gorah, ktere predere tam, kjer Tigris na planoti Diarbekirski zbira svoje studence. Obe reki tečete prek Mezopotamske nižave proti jugu in sena več mestih zelo približate druga drugej; tako ste pri Bagdadu dobro 4 miriam. vsaksebi. d. Krog Črnega morja: 1. Kizil Ir mak (Halys) ali Rudeča reka v Mali Aziji, Razen naštetih velikih rek ima Azija Še več celinskih ali pust in j škili voda: 1. Jordan izvira v Libanonu ter teče po palestinskem vsedu ze- meljskem skozi Meromsko in Galilejsko jezero v zelč slano Mrtvo morje. 2. Hilmed je pustinjska reka na Iranski planoti. 3. A m u-d ar j a ali Gihon (Oxus) izvira na višavini Pamirski ter se izliva v Aralsko jezero. 4. Sir-darja ali Sihon (Jaxartes) izvira v Tianšanu ter se po zel6 zavitem teku izliva v Aralsko jezero. 5. Kur (Kyros) z Arasom (Araxes) in Ter ek se izlivata v Hva- linsko morje. 2. Suha zemlja. Navpična izobrazba Azije sploh. V Evropi je velika mnogoličnost med višino in nižino; enaka mnogoličnost se nahaha tudi v Aziji, toda v bolj velikanskih razmerah. Posebno •bširne so azijske planote gorske, ktere so z najvišimi hribi na svetu oklcnene in ne-kodi tudi v več predelov pregrajene. Sploh pa pride okoli 275000 □ miriam. na višavje, 160000 pa na nižavje. Pravo ohrodje azijske zemljine je celokupna, nikjer do dna presekana gromada z obširnimi planotami, ki je razpeta od Egejskega morja do Velikega oceana, t. j. črez 100 dolgostnih stopinj ali 800 miriam. Ob poldnevniku 90° vzhodne dolgosti je to višavje prečudno prešeneno; vanje je namreč vrinena od severa Turauska nižava, od juga pa globoka Hindostanska, in sicer ste 35 do 45 miriam. druga drugej približani. Tako se prav naravno loči celokupno azijsko višavje v Prednje- in Z adnj eazij sko. Gore zadnje Azije. 1. Himalaja t. j. sneženi grad, najbolj velikansko gorstvo na svetu, se vleče na lok ob -meji tibetski in hindo-stanski od Inda do strmega predora Brahmaputre ter meri 240 miriam. na dolgost. Sestavljeno je to obkrajno gorovje iz več vzporednih pogorij, kterih severno je najviše. Po rekah se loči v 3 oddelke: a) Zahodni Himalaja od pre- seke Inda do njegovega vira (z najnižimi vrhovi in grebedi in z rodovitnimi podobicami), b) Srednji Himalaja on 7& vira reke Inda do Tiste, pritoka gangeškega z visokimi presekami, neizmernimi ledniki in velikanskimi vrhovi), c) Vzhodni Himalaja, dosta nižji od srednjega. V srednjem Himalaji stoje naj viši vrhovi na zemlji: Mount Everest ali Gaurisankar 8844 metrov, Kinčin-džinga 8580 m., Davalagiri 8180 m., prava osrednja gora, ki ima 5 velikanskih snežnikov, nad 7000 m. visokih, okrog sebe; Ču m ul ari 7300 m. 2. Belurdag se začenja ob virji reke Gibona ter drži proti severovzhodu do izvira Sira; dela pa zahodno obkrajno gorstvo zadnje - azijske višavine. Vršaci jegovi merijo nad 4880 metrov. Od njega držite proti vzhodu vzporedni gorstvi: 3. Kuenlun, kterega zadnje končine ob Hoang-hu se zovejo Nanšan. Vrhovi njegovi merijo črez 7150 metr. 4. Tianšan ali Nebeške gore s triglavnim Bokdo-Olom 6500 m. 5. Mus dag je ob viru Sira naslonjen na Belurdag ter drži proti severovzhodu silo razkosan do Irtiša. Jego-va posamezna pogorja so po večem vzporedna ter se polagoma izgubljajo proti zahodni pustinji Kirgižki. 6. Altaj, navadno razdeljen v Mali in Veliki Altaj, obsega vse gore od vira irtiškega do Selenge, Bajkalskega jezera in Dolenje Angore. Te kaj divje Alpe imajo do 3300 metrov visoke vrhove. Odlikujejo se s Snežniki in ledniki, zlasti pa z zlata in srebra bogatimi rudniki in vodami. 7. Daurske gore med Leno in Vitimom. Proti severovzhodu so: a) Jablan o v hrbet, ki dela razvodje med Amurom in Vitimom ter drži do Ohotskega morja; b) Udske gore ob Ohotskem morji, h kteremu jako strmo propadajo; c) Al danske gore so razrasene med Vitimom in Aldanom, pa med Aldanom in Indigirko; d) Stanovi hrbet na Čuhotskem polotoku; e) od njega so odcepljene Kamčatske gore, ki se odlikujejo z veliko množico gorečih ognjenikov. Gor6 prednje Azije. 1. H i n d u k u š, široka in dolga gromada med Gibonom in Indom, veže zadnjo in prednjo visoko Azijo. Je-govi vrhovi so nad ločnico večnega snega vzdigneni do 6500 m. nad morjem. 2. Paropamiz je zahodni podaljšek Hindukuša; sestavljenje iz 3 vzporednih gorstev, ki delajo severni rob visoke planote Iranske; če prav le 1000—1300 metrov visok, vendar zelo strmo propada v globoko Turansko nižavo. 3. Alb ur s ali Elburs na južni obali Hvalinske-ga morja; med njegovimi stožki se ognjenik Demavend, najviši vrh v Prednji Aziji (6115 m.), naj bolj odlikuje. 4. Suristanske in Kurdistanske gore so zvrstene v gredje, prek kterega Iran vendar strmo prehaja v Mezopotamsko nižavo. 5. Farzistanske in Beludžistanske gore, v strmo gredje zvrstene, delajo južni rob Iranske planote ; podobne so odkrojeni steni, ktere ne predira nobena reka, le semtertje se črez njo vijejo silno strme steze, primerno lestvice imenovane. 6. Indo-perzijske gore, sestavljene iz pogorij Solejmana in Hale, zagrajajo Iransko planoto na vzhodu od Hindukuša do morja; jih vrhovi merijo do 4200 m. 7. Armenske gore so zelo razrasene; sredi njih je več malih visokih planot (Karska in Erivanska). Iznad Karske planote v nebo kipi ugasneni ognjenik Ar ara t 5280 metrov. 8. T a u r u s in A n t i t a u r u s sta veliki pogorji na desni strani gorenjega Evfrata in ob južnem obrežji Male Azije. Ob Črnem morji stoji P o n t o v s k o ali Primorsko pogorje. 9. Kavkaz, že davno znane gore med Črnim in Hvalinskim morjem. Sestavljen je iz več vzporednih pogorij in greben glavnega meri okoli 3250 metrov; najviši vrhovi jegovi so vzpeti nad ločnico večnega snega, E1-brus celo 6820 metrov, Kazbek pa 5380 m. 10. Libanon in Antilibanon držita ob sirskem primorji od Taura proti jugu; imata do 2900 metrov visoke vrbove. Posamezne gore. 1. Ural glej str. 57—12. 2. Gore na polotoku Arabskem in Sinajskem; na tem meri Može so v hrib 2300 metrov. 3. Razne gore v Prednji Indiji: Zahodni in Vzhodni.Gati, ki so na jugu zvezani z gorami Nilgiri. 4. Tudi azijski otoci so razen Novosibirskih črez in črez pokriti z gorami. Visoke planote azijske. 1. Tibet, naj veča visoka planota na zemlji, je razpet med Kuenlunom in .Himalajo; meri najmanj 14300n miriam. ter po nekoliko sloji 4500 metrov nad morjem, po nekoliko pa nekaj niže. vendar nikjer ne pod 3200 m. Obsega pa Veliki in Mali Tibet. 2. Visoka Tatarija med Kuenlunom in Tianšanom; srednji in vzhodni dol te visoke planjave je pokrit s puščavo Gobi, ktercj Kitajci primerno pravijo Samo t. j. peščeno morje. 3. Songarija med Tianšanom in Altajem je tretji, najnižji predel vzhodno azijske planote; ta je poprek le 650 m. visoka. 4. Iran je 1000—1170 metrov visoka in 11000Q miriam. velika planota gorska v prednji Aziji, ki jo krog in krog gore za-grajajo. Po večem je puščobna, zlasti po zahodnih straneh, kjer je le malo bogato obdarovanih zelenic. 5. Arabska planjava visoka na enako imenovanem polotoku. Natolija sredi Male Azije. 6. Dekan v Prednji Indiji. Pregled azijskih nižin. 1. Sibirska nižava, razprostrta črez celo severno Azijo od Urala do Čuhotskega polotoka, obsega okoli 200000Q miriam., vendar je zarad neugodnega podnebja le na zahodni polovici rodovitna. Če dalje proti severu tem bolj pustotna je po leti, po zimi pa mnogo metrov globoko zamerznena. 2. Tu ran, okoli 29000D miriam., je podoben pustinji, ki je po večem s peskom pokrita, vendar ima tudi veliko rodovitnih pokrajin. 3. Nižina ob Evfratu in Tigridu je popolnem ravna ter se zove M ezopotamija („Medvodje“); ponekodi je puščobna, peščena in močvirna, ponekodi pa zelo rodovitna. 4. Hindostan ali Prednje-indijska nižina med Hi-malajem in visoko planoto Dekansko. Meri okoli 130000 miriam.; na zahodni strani je deloma peščena puščava, drugodi pa je neizrečeno rodovitna, dobro obdelana in gosto naseljena. 5. Kitajska nižava je nanesena zemlja ob dolenjem teku in ustji ondotnih veletokov. Vsa je zelo dobro močena, iz-verstno obdelovana in tako gosto naseljena kakor nobeden kos naše zemlje. Meri okoli GOOOrT miriam. III. Afrika. 1. Vode. Jezera. Afrika ima primeroma veliko jezer, a večidel so le malo znana. Najimenitnejša so: 1. N ja mi ali Ngami-jezero na severnem robu puščave Ka-lihari (41° vzhod. dolg. in 20° juž. širjave, 13|~| miriam.). 2. Njasi-jezero je zelo obširno ter sprejemlje mnogo rek z bližnjih gora. 3. Viktoria-Njanza ali Ukereve, povirsko jezero belega Nila (1400ri miriam.). 4. A 1 h e r t - N j a n z a ali M o u t a n - jezero (330i~i m.), iz kterega teče velik dotok k Belemu Nilu (do tod Tuhiri ali Kiti imenovanemu); s tem jezerom je blezo po reki skleneno 5. jezero Tanganjika. 6. Čadsko jezero med Nizkim Sudanom in Saharo meri 420n miriam. in. ima mnogo otokov in pritokov. 7. D e m b e a ali T s a n a (85m miriam.), največe med abisinskimi gorskimi jezeri, ima mnogo otokov. Reke. Afrika ima zlasti v severni polovici primeroma jako malo voda; mnoga več jih ima južni trikot, vendar te, z visoke osrednje planote prišedši, v slapovih in brzicah teko prek obrobnih gor in stopnjevin v primorsko, Evropejcem po večem silno nezdravo nižavo ; zato te reke človeški promet le malo pospešujejo. Najimenitnejše so a) krog Sredozemskega morja: 1. Nil, postaja pri Kartumu iz izvirnih rek Modrega (Bohr el Azrek) in Belega Nila (Bahr el Abjad). Poprej skozi stoletja (od starega veka sem) tako skrivnostne studence belega Nila (Nili caput quaerere) sta imenitna angležka popotnika Speke in Grant 1. 1863 človeštvu odkrila. Po njunih poročilih so med Luninimi gorami in onim gorstvom, v kterem Snežnika Kili-mandžaro in Kenia stojita, velika jezera. Napajajo jih razne reke, ki izvirajo v rečenih gorah. Najimenitnejše jezero je naj manj 1400M miriam. veliko V i k t o r i a - N j a n z a ali U k e r e v e, iz kterega na severnem konci teče mogočna reka, poslej beli Nil imenovana. Proti severu tekoča sprejemlje močni dotok iz druzega jezera, A1-b e r t - N j a n z a ali M o u t a n zvanega, ki je blezo sklenen s podolgovatim jezerom Tanganjiko. Ko se je ta jezerska reka pomnožila s pritoki Bahr el G a s a 1 in S o b a t, jej pravijo Bahr el Abjad ali Beli Nil, ki teče proti severu do Kartuma. Do tod meri nje velikanski tek vsaj 300 miriametrov. Pri tem mestu sprejemlje najimenitnejši svoj dotok, ali drugo izvirno reko Bahr el Azrek — Modri Nil. Ta izvira ob zahodnem robu abisinske viša-vine in teče na tej skozi SOFj miriam. veliko Tsansko ali Dembej-sko jezero. Zedinjeni veletok sprejemlje le dotok Atbaro (v gorenjem teku Takazzo imenovano) in teče v premnogih velikih in malih ovinkih po ozki dolini skozi Nubijo in Egipet proti Sredozemskemu morju. Pri Kahiri se popred le 4 ure široko dolina odpre in reka se razcepi v več panog, ki se prek 220Fj miriam. velike delte v morje izlivajo. Poglavitni panogi ste pri Rosetti in Damietti. Vsled prevelikih nalivov na tropičnem pasu Nil v Egiptu vsako leto izstopa črez svoje bregove in namaka z mastno vodo vso zemljo, ktero njegova povodenj doseže (prim. Jesenko Občn. zgod. L, str. 14 in 15). v 2. M e d ž e r d a, 3. S e 1 i f in 4. M a 1 u v i a so dereče reke brežnice, ki v Atlantskih gorah izvirajo in se v zahodni kotel sredozemskega morja izlivajo. a) Krog Atlantskega oceana: 1. Senegal, 2. Gambija in 3. Rio g r a n d e izvirajo na severozahodnih končinah Kongskih gor, stopajo v slapovih in brzicah v nižavo Senegambijsko ter imajo mnogorazcepljeno deltasto ustje. Kakor Nil tako zatapljajo te reke od julija do oktobra nizko deželo Senegambijo ter jo delajo tako rodovitno, da je nikakor ni treba obdelovati. 2. Niger izvira v Kongskih gorah. Jegov ze!6 razviti in le nekoliko znani gorenji tek drži proti severozahodu ter se zove Džoliba; srednji jegov tek se zove Ko v or a (Quorra); na doienjem teku mu pravijo Niger, v premnogih rokavih se izliva v Guinejski zaliv. Benue je najimenitniši jegov plovni dotok. 3. Zaire ali Kongo izvira v neznani višavi južne Afrike ter se kot Nil vsako leto ob dolenjem teku razliva črez nizko primorje Dolenje Guineje: 4. Koanza izvira tudi na južnoafriški višavi. 5. Oranje postaja iz izvirnih rek N u G a r i b a (Črne reke) in Kaj Gariba (Rumene reke); vode ima ta dolga reka tako malo, da je popolnem neplovna. b) Krog Indijskega oceana: 1. Za m beži, največi veletok v južni Afriki, izvira v gorah benguelskih ter so ob gorenjem teku zove Liani hej. Pred izlivom sprejemlje dotok Shire (r. Sir.), ki mu priteka iz jezera Njasa. Ob dolenjem teku prek nezdrave primorske nižave ima vsakoletne povodnji. 2. Suha zemlja. Navpična izobrazba Afrike sploh. Afrika se deli po svoji navpični izobrazbi v dva glavna dela, v severno in južno polovico. Loči ju črta, poteg-nena od severne Abisinije do južne Senegambije. Južna Afrika je velika celotna višavina, ktere ne krojijo niti nižine, niti veletoči: pravijo jej visoka Afrika. Skoro vsa, mislijo, je obširna visoka planota in hribje jeni so večidel le obkrajna gorstva, ki so v širokih pragovih znižana do ozkega primorja. Zato roke z nje v velikih slapovih k morju dero; kako pa je jih gorenje porečje, se do sedaj le malo ve: gotovo je samo to, da visoka Afrika po višinah in nižinah kaže dosta več razlik, nego so nekdaj mislili. Severna Afrika pa je po večem velika planjava, le na severozahodni in vzhodni strani ima nektere veče višavine. V obče se vsled sedanjih opazeb afriško poveršje po nadmorski visokosti tako deli, da ga pride 5/c, na višavje, Vo pa na nižavje. Gore. 1. Atlant je zelo razraseno visoko gorovje med puščavo Saharo in Sredozemskim morjem. Loči se v Mali in Visoki Atlant. Mali Atlant je razprostrt po severni Berberiji ter semtertje razrasen celo do morja. Puščobna odkrajina ga loči od Velikega Atlanta, kteremu tudi Idriar in D6ren pravijo. Posamezni verhovi so mu do 3400 metrov vzpeti (Mi It si n 3475 m.) in črez leto snegom pokriti. 2. Arabske in Libijske gore ograjajo v Egiptu ozko dolino Nilsko. 3. Abisinske gore ali Al p e imajo mnogo travnatih planjav, kterih nadmorska visokost iznaša poprek 2000 do 2600 metrov. Posamezni hribi merijo črez 4500 m. 4. Kongske gore se začenjajo ob gorenjem Senegalu in gorenji Gambiji ter drže po primorji Gorenje Guineje proti vzhodu do veletoka Nigra. Jih zahodni vrhovi so vzpeti do ločnice večnega snega. 5. A m bos k e gore obdajajo zaton Biafaro, mali del velikega zaliva Guinejskega; Niger je loči od Kongskih gor. Najbolj znane so Kamerunske gore, kup ugasnenih ognjenikov, kterih najviši vrh (Mount Victoria) meri 4200 m. 6. Kapi andske gore na južnem robu Visoke Afrike. Zvrstene so v več gorstev, med kterimi so razprostrte male visoke planote. Gora Kompas 3120 m. je najviši jih vrh. 7. Ob zahodnem robu Visoke Afrike so Lupatske gore, ktere je reka Zambeze tekoča z Visoke Afrike v primorsko nižavo predrla. Jih vrhovi so 4500 do 6000 m. visoki. — Najviše gore. južne Afrike pa blezo stoje na zahodni strani od Zangebara: Kilimandžaro 6120 metrov in Kenia. Ob teh proti zahodu so ob ravniku med jezeri Viktoria-Njanza in Tanganjika dolgo časa iskane 8. Gore Lupatske. Planote gorske. 1. Visoka planjava v južni Afriki obsega ves svet med ondešnjimi gorami. Sedaj je še zelo neznana. 2. Visoka planota na polotoku Barki je po večein gola in kamenita, le ob severnem robu dobro močena in zarasena. Afriško nižavje, 1. Egiptovska nižava je ze!6 rodovitna ozka dolina ob dolenjem Nilu, ki je ob njegovem vilastem ustji razširjena v precej veliko po polnem ravno delto (primr. Jesenko Občn. zgod. str. 14 in 15). 2. Sahara, zelo obširna puščava, je ponekodi le malo nad morjem vzpeta, prava nižina, ponekodi pa bolj — poprek 400 do 500 metrov visoka planjava. Ta največa peščina na svetu je razprostrta od Atlantskega oceana do Libijskih gor in od Sudana do Atlanta in do Sirt v Sredozemskem morji. Nje dolgost od vzhoda proti zahodu meri 520 miriam., širokost (od severa proti jugu) pa 75 do 150 miriam. Obsega namreč dobro Vs vse Afrike in ima lOkrat veče poveršje (65000| j miriam.) nego Avstrija. Vrsta skalnatih višin in gromad pa lepih zelenic ali oaz, ktere so kakor otoci iznad peščenega morja vzpete, se prek nje vleče od Tripoli-tanskega proti Čadskemu jezeru in jo deli v dve polovici, različni po obširnosti in lastnijah poveršja. Zahodna veča polovica, puščava Sahel imenovana, ima primeroma malo zelenic, malo vodnjakov in studencev in je sploh zelo uboga rastlin in živalij. Skoro povsodi jo sviž pokriva, ki. ga močni vetrovi na nje zahodno stran prenašajo in po morskem obrežji nevarne sipine nasipavajo. Manjša vzhodna polovica, prava Sahara ali Libijska peščina imenovana, ima mnogo manj sviža in na površini se jej vidi mnogo apnenika in strjene ilovice, ostre kremenice in slanice; dalje ima dosta oaz, veliko naravnih studencev in mnogo umetno narejenih vodnjakov. — Sahara dela z Arabsko-sirsko, Iransko in Mongolsko puščavo velikanski pustotni pas starega sveta, ki je potegnen od Atlantskega morja do Velikega oceana. 3. Ravni Sudan med Saharo in Visoko Afriko je dobro močena in gosto naseljena planjava. IV. Avstralija. 1. Vodo. Nova Holandija nima nobenega veletoka, kterega razvoj bi bil primeren velikosti tega dela zemlje. Ob zunanjem pobočji avstralskih primorskih gora izvira mnogo brežnic, ki se po kratkem teku izlivajo v morje ter si s prinesenim blatom in peskom ustje zasipavajo. Notranje reke so še premalo znane. Vse se ob deževji navadno zelo napno, potem pa ob suhem letnem času vsahnejo, ali se vsaj deloma v neznatnem vodotoči posuše in tako v več mlakuž in jezerc razdelč. Med rekami so naj imenitniše: 1. Murray fr. Mer6), kterega tek med 150 miriam.; Mq* rumbidži t Lachlanom in Darling z Macqiiariem sta največa jegova dotoka. Darling je sicer 210 miriam. dolg, a jegov tek je veži del leta pretrgan, ker mu na mnogih krajih ob suhem vremenu voda usahne. Murray je sicer tako globok, da sedaj celd pa-robrodi po njem plavajo; pa prek ustja mu je potegnena pregraja, da je ob njej voda celo za male ladije preplitva. 2. Labudja reka (Svvan river), breznica na zahodni strani. 1: Hunter 2. Navpična izobrazba Avstralije. Več ko 3/4 Nove Holandije je še skoro po polnem neznane. Ker pa iz osrednjih krajev nerazdrte celine vlečejo zelo vroči vetrovi, sklepamo iz tega, da so po sredi razporstrte velikanske puščobne planjave; take so najnovejši potnici tudi povsodi našli. Ta osrednja planjava je po nekoliko z nepristopnimi močvirji ali precej slanimi jezeri pokrita, po nekoliko pa suha puščava z rudečo glinasto zemljo, izmed ktere trnje in uborno rastlinje poganja. Le po deževji se premeni poprej gola pokrajina: pokrije jo trava, ki se pa v suhem letnem času posuši in v prah razdrobi. Višavina v Viktoriji in Novem južnem Walesu je naj bolj znana. Sestavljena je iz raznih gor, med kterimi so Avstralske Alpe (Warragonski grebeni) najimenitniše. Neznaten razor jih loči od Modrih gor, ki delajo do 1000 metrov visoko planoto. Med otoki so nekteri hriboviti (na premnogih stoje ugasneni ali pa še goreči ognjeniki), nekteri pa nizki in s skalovjem pa koralskimi klečeti obdani. V. Amerika. 1. Vode Jezera. Severna Amerika ima več jezer nego Južna, ima jih pa tudi več nego vsak drugi del zemlje. Samo sladkovodna jezera Severne Amerike drže več ko polo- vico vse stoječe sladke vode na svetu. Kakor je v Evropi okoli Baltiškega morja največ jezer, tako se jih v Severni Ameriki nahaja največ okoli Hudsonovega zaliva. Najvažniša so ta-le: 1. Veliko medvedje jezero (215Q miriam.), ki se na zahodni strani odteka v reko Mackenzie. 2. Veliko robsko ali sužniško jezero (310n miriam.), v ktero Athabasca teče iz enako imenovanega jezera; to pa je po reki Tutaune skleneno z jezerom "VVollaston in Jelenovim jezerom. 3. Malo pa Veliko Vinipežko jezero (60 in 2383J miriam.), v ktero se izliva Saskačavan. 4. Velika jezera v porečji sv Lavrencija so: a) Gorenje jezero (840m miriam.), b) Huron (524— miriam.), c) Michigan (G30m miriam.), d) St. Clair, e) Eri e (25071 miriam.), f.) Ontario (1G5m miriam.) in g) Cham-plain. 5. Slano jezero (82|_[ miriam.) v Velikem kotlu (Great bassin) na vshodni strani Zedinjenih držav; vanje se izliva iz sladkega jezera Utah reka Jordan. 6. Marakaibsko_jezero je škleneno z Marakaibskim zalivom. 7. Titikaka, 130FJ miriam. veliko jezero na visoki planoti boliv- sko-peruvanski. Reke. Amerika se posebno odlikuje z velikanskimi rekami. Ker so Kordiljere v Severni in Južni Ameriki pomakneno na zahodno stran in je sploh novi svet po večem k vzhodu naklonjen, so na to stran tekoče reke tudi naj bolj razvite. To zlasti velja o Južni Ameriki, kjer v Veliki ocean le male reke in potoči dero. Največe ameriške reke so: a. Krog Severnega ledenega morja: 1. Mackenzie (r. Mekensi), ob gorenjem teku Athabaska ime- novan; med jezerom Athabasko in Sužniškim mu pravijo Sužniška reka. Poslej sprejemlje v sebe Medvedjo reko. 2. Bakrena reka izvira na Severni strani Velikega sužniškega jezera. 3. Churchill, Nelson in Severu so reke brežnice, ki teko v Hudsonov zaliv. b. Krog Atlantskega oceana: 1. Reka sv. Lavrencija je velikanski odtok peterih kanadskih jezer; med Erijskim in Ontarijskim jezerom dela sloveči slap Niagara. Ob ustji je 10 miriam. široka. 2. Misisipi izvira iz malega jezera Itaska. V gorenjem teku ima mnogo slapov in brzic, v dolenjem pa vsakoletne povodnji in veliko močvirnato delto, z neprehodnim trstjem pokrito. Je-gov vodotoč se zeld spreminja; pogostem odtrga velike kosove brega z odrasenim drevjem vred; taka drevesa se večkrat z vrhom zarijejo v tla ter so ladijam jako nevarna („snags“). Parobrodi po njem plavajo gor in dol, navzdol pa tudi druge ladije. Misisipi ima velikanske pritoke; na levi so: Wiscon-sin, Illinois, Ohio (le na pol krajši od Misisipia) z Wabashein, Cumberlandom in Tenesee-jem; na desni pa; Mišo uri (ki je veči in daljši od Misisipia ter v sebe sprejemlje več velikih pritokov: Yellowstone, Nabraška), Ar-kansas in Redriver. 3. Rio Bravo ali Rio del Norte, ki se izliva v Mehikanski zaliv. 4. San Juan izvira v jezeru Nikaraguaskem ter se izliva v Gua- temalski zaliv. 5. Magdalena s Kauko teče med kolumbijskimi Kordiljerami v Karaibsko morje. 6. O r i n o k o izvira v sierri Pamiri ter se po zelo zvitem teku v več panogah izliva v Atlantski ocean. Morske ladije po njem plavajo 60 miriametrov navzgor. 7. Mar an o n ali Amazonski veletok, naj veča voda na svetu, izvira iz jezera Ljaurikoče na visoki planoti Bombonski. Sto-pivši v nižavo se silno počasi vali prek neizmerne ravnine ter se izliva na ravniku v dveh širokih panogah v morje; severna panoga je 9 miriametrov široka, južna, navadno Para imenovana, pa le 2. Vode toliko izliva v morje, da se 45 miriametrov od ustja še natanko loči od morske vode. Plima sega v njem 90 miriam. navzgor. Ima tudi vsakoletne povodnji, ob kterih voda narase za 13 metrov ter se razlije črez vso planjavo. Jegovi dotoki so na desni: Huallagu, Ukayali, Madeira, Tapajos, Kingu in To kantin; na levi pa: Ja-pura, Rio Negro s Kasikiarom, ki je sklenen z Orinoko, Araguaj i. d. 8. Reka San Francisco ima tudi vsakoletne povodnji. 9. Rio de la Plata ali S reber na reka postaja iz velikanskih izvirnih rek Paraguaja in Parane; od izliva jegovega dotoka Uruguaja do morja se mu pravi La Plata; je-no ustje je 15 miriametrov široko, vendar le malo globoko. 10. Rji o Col orado in 11. Rio Negro tečeta zel6 vzporedno iz Čiljskih gor prek Patagonske ravni v morje. c. Krog Velikega oceana: 1. Ju n a se izliva v Beringovo morje. 2. F raz er se izliva pred otokom Vancouver. 3. K o 1 u m b i a izvira tudi v Skalnih gorah. 4. Sacramento se izliva s zaton s. Francisco. 5. Rio Colo rado teče v severni kot Kaliforniskega zaliva. 2. Suha zemlja. Navpična izobrazba Amerike sploh. Po nadmorski visokosti se veči del ameriškega sveta šteje k nižavju; zato je Amerika zemljina velikanskih rek: Vse nižavje meri % vsega novega sveta. Ta globoki svet pa je kaj različno razdeljen med Severno in Južno Ameriko. V Južni A m e r i k i se imata gorati svet in nižava med seboj kakor številki 2: 5, v Severni Ameriki pa kakor številki 3:2. Ameriško višavje je večidel gorat svet, visoke planjave je primeroma zelo malo.- Na zahodni strani je pravo ohrodje vse celine, najdaljše pold-nevniško gorovje na svetu, ki meri okoli 1500 miriametrov. Te gore se imenujejo Kordiljere. Blizu Atlantskega oceana so pa iznad nižave vspeta samčasta in bolj nizka gorstva. Gore. a. V. Južni Ameriki: 1. Južnoameriške Kordiljere so okoli G70 miriam. dolge. Po jih razredbi bi jih lehko delili v enovrstne južne Ande, v dvovrstne srednje in mnogovrstne severne Ande; po deželah se pa navadno dele: a Kordiljera na Ognjeni zemlji, ktero večni sneg pokriva. b. Kordiljera Patagonska, enovrstno pogorje, kterega naj viši vrh Minchinmadon meri 2375 metrov. c. Kordiljera Čilska, ki ima mnogo ognjenikov; med temi je tudi Akonkagua 6840 m., ki so ga dolgo imeli za najviši hrib v Ameriki. d. Kordiljere B o 1 i v s k e in P e r u v a n s k c, v kterih stoje Lirima (8150 m.?), lili mani 7425 in. Jlam-pu 8626 m., naj više točke ameriške zemljine. e. Kordiljere Quitske z ognjenikoma Chim-borazo 6548 m., in Kotopajiom 5700 m. f. Kordiljere Novogranadske s Tolimo 5-595 miriam. 2. Šicrra. h e vatla de Santa Marta, visoka gromada gorska blizu Marakaibskega zaliva. 3. Gujansko gorovje ali Si er ra Pari me med Orino- kom in Amazonsko nižavo. Mavaraca (3185 m.) in Dnida sta najviša vrhova. Sredi teh gor so v preteklih stoletjih si domišljevali zlati paradiž (El Do-rado). 4. Brasiliške gore pokrivajo okoli 18000M miriametrov. Podob- ne so do 650 m. visoki planoti, na kterej stoj6 razna gorstva. Serra do Mar, ki se pri Rio Janeiru Serra dos Orgaos imenuje. Serra dos Vertentes dela razvodje med Laplato in Maranonom. Serra Mantiqueira ima najviše brazilske verhove Itakolumi t. j. Velikan, 2435 metrov. b). V Severni Ameriki. 1. Kordiljere s e v c r n o - a m e r i š k c so na med-morji Panamskem po globokem razoru ločene od južnoameriških. Dele se pa v: a) Gautemalske Kordiljere v Srednji Ameriki; med jih vrhovi je okoli 40 ognjenikov, med kterimi je več do 4800 m. visokih. b) M e h i k a n s k e Kordiljere, ki ograjajo visoko planoto Anahuak; tudi te imajo mnogo ognjenikov, med kterimi sta Popokatepetl (5400 m.) in Citlaltepetl ali Ori-zava (5450 m.) najviša. c. K o r d i 1 j e r a S o n o r a, srebra bogata Sierra Madre ste precej visoki vzporedni gorstvi. d. Sierra n e v a d a, K a s k a d s k e gore in Primorske Alpe so gore ob obrežji Velikega oceana razrasene. Fainveather (Lepo vreme 3485 m.) in ognjenik Elija sta jih najviša vrhova. e) Skalno gorstvo (Ročki Mountains) se imenujejo po- daljšane gore Sierre Madre nad 43° severne širjave. Pikes Pik je najviši jegov vrh (4400 m.). f) . čipevejsko gorstvo je podaljšek Skalnih gora. 2. Alleghany (r. Alegeni) je edino od Kordiljer ločeno gorovje v Severni Ameriki. Začne se na zahodni strani zemljine ob 34° severne širjave ter drži v mnogih vzpo- 8B rednih panogah proti severovzhodu. Najviši Vrhovi teli na vse strani zelo razdrtih gord, merijo 1900 do 2300 metrov. Planote gorske. 1. Peruvanska planota stoji med Peruvanskimi Kordiljerami okoli 4200 metrov nad morjem ter meri naj manj 600|~| mi-riametrov. 2i Quitska planota je razprostrta med Quitskimi Kordiljerami ter stoji 2300 do 2900 metrov nad morjem. 3. Male planote v Srednji Ameriki in sicer v Kostariki, Hondurasu in Guatemali. 4. Planota Anahnak v Mehiki je okoli 2200 m. visoka. 5. Novomehikanska planota je 1300—1600 m. visoka. Nižave. a). V Južni Ameriki. 1. Patagonska nižava med Atlantskim morjem in Patagonsko Kor- diljero; po večem je puščobna in skalovita in le ob globoko vdrtih rekah s travo pokrita. 2. N ižava ob Laplati meri s prejšnjo okoli 40000|_| miriame- trov. Veči del te ravni je s travo pokrit — pampas; poueko-di so pa razprostrte močvirnate ali pa puščobne pokrajine. 3. Amazonska nižava (72000|“| miriametrov) obsega ves svet med Kordiljerami in Atlantskim oceanom pa Brazilskim in Gu-janskim gorovjem. Posredi je zarašena z velikanskim pralesom ter se imenuje selvas (hjdea); prek njih 450 miriam. hoda ne zadeneš na najmanjši kamen. Drugodi je nižava brez gozdov in le s travo do 3 metrov visoko pokrita, — pravijo jej Ij anos. 4. Nižava ob Orinoku meri okoli 9000|_| miriam. ter je po- večem s travo pokrita — Ijanos. b). V. Severni Ameriki. 1. Nižava ob Misisipiu obsega vso zemljo med Kordiljerami in Alleghanskimi gorami. Plavijo jej onde, kjer je s travo pokrita, po portugalsko savane, po francosko pa prairies; po nekterih straneh pa je tudi z velikimi gozdovi zarašena. Po neizmernih teh travnikih se pasejo brezštevilne črede ameriških bivolov. 2. Primorska nižina med Alleghani in Atlantskim oceanom je po večem brdnat rodoviten svet, kterega premnoge plovne brež-nice namakajo. S. Arktična nižina ob Hudsonovem zalivu in ob Ledenem morji je velika plošča polna skalovja in jezer. Iznad puste zemlje so vzpeti kamenati grebeni, ki pa nikjer ne dosežejo 520 metrov. Sploh je ta plošča v vsem podobna manjši Čuhonski v Evropi. Nektere reke, zvrstene po jih. dolgosti. Misisipi-Misouri 703 miriam. Severna Dvina 160 miriam. Amazonska reka 533 Magdalena . . 153 po drugih pa . 618 » Ohio (Misisipi) 150 Jenisej .... 555 n Menam . . . 143 Jang tse kiang . . 550 n Gambija . . 134 n Niger 482? n Tisa pri Donavi 134 Nil 445? Laba z Veitavo 127 Amur 442 Ren .... 111 Ob 440 Zahodna Dvina 107 Lena 393 Pečora . . . 106 V olga 378 Rodan . . . 104 Hoangho .... 371 Visla . . . 96 Parana .... 371 Loire . . . 96 Indus 365 Odra . . . 89 Laplata Paraguaj . 356 n Tajo .... 89 Mackenzie . . . 348 Nemen . . . 89 Iravadi .... 341 Dnester . . . 81 Reka sv. Lovrenca . 315 Ebro .... 77 Ganges .... 310 Sava .... 69 Donava .... 285 Garona . . . 69 Evfrat 282 Pad .... 65 Orinoko .... 208 .Seine . . . 63 Dneper .... 200 n Drava . . . 61 Y) Senegal .... 183 n Vezra . . . 50 » Kama pri Volgi. . 180 n Soča . . . 14 rt Tigris 181 n Žila (pri Dravi) 9 rt Don 178 n Ljubljanica 4 rt Indigirka .... 168 r> Nekteri hribi, zvrsteni po jih visokosti. M. Evcrest . . . 8844 metrov Sahama . . . . 6717 Dapsang (Karak.) . 8716 n Čimboraso . . . 6530 Kinčindžinga. . . 8586 Kilimandžaro . 6120 Davalagiri . . . 8180 rt Kotopaji . . . . 5720 Illampu 7627 Elbrus (Kavkaz) . 5640 Rimani 7420 Fainveather . . . 5515 Akonkagua . . . 7385 n Atakama . . . . 5500 Čumulari .... 7300 » Popokatepetl . 5400 i>o Orizava . . 5300 metrov Grintovec . . . 255G metrov Ararat . . . 5220 Kanin .... 2275 n Montblanc 4804 Krn .... 2245 n Monte Kosa . 4G3G n Stol .... 2233 u Ortler . . . 3!)03 n Snežnik na Krasu 1800 » Veliki zvonar 3800 » Matajur .... 1596 » Mulhacen . . 3579 n Blegaš .... 1563 n Maladetta 3485 n Merzovec . . . 1406 n Etna . . . 3290 j) Učka gora . . . 1394 Gran Sasso d. J. ! 2992 Nanos .... 1299 Triglav . . 2865 » Kum 1217 » Babji zob 2075 Krim. . . . . 1106 ji Lomniški rt . 2646 » Šmarna gora . . 058 jj Razdelitev raznih prirodnin po zemlji. Vse stvari na zemlji se ločijo v žive in nežive. Tem prištevamo r u d n i n e, ktere so iz enakošne tvarine sestavljene ter nimajo nikakoršnih posebnih delov za posebne namene, onim pa rastline in živali, ki imajo posebno pristvarjene dele, namenjene za razne opravke. Iz rudnin je sestavljena naša zemlja; uže zato pri njih ni opaziti nikakoršnega zakona, po kterem bi se bile po zemlji razdelile. Tiste rudnine se nahajajo tu na zmerno toplem, kakor tam na vročem pasu, tu sredi suhe nižine, tam v visokih gorah ali pa tik morja. Tudi še niso zasledili splošno veljavnega pravila, zakaj se kake rudnine dobiva na nekem mestu silno veliko, na nekem pa kaj malo. Kolikor so dosedanje preiskave zemeljske skorje pokazale, bogate so dežele vročega pasa zlasti dragih kovin in kamenov, kraji zmerno toplega pasa pa imajo posebno veliko koristnih kovin in gorljivih rudnin (kopanega kuriva). Vse drugače, namreč vrstoma, so po zemlji razdeljene žive ali organske stvari, in sicer ne le rastline, ki se samovoljno gibati ne morejo, ampak tudi živali, ki se morejo po svoji volji semtertje gibati. Jih razširjenost sc naj bolj ravna po prsti ali svetu, mokroti, svetlobi in toploti. Razdelitev rastlin in živalij po paseh. Gorki pas z mnogoverstnostjo in lepoto rastlin in živalij sploh prekosiva druge pasove. a. Organske prirodnine na toplem pasu: 1. Rastline: Kruhovec, kakao, kavino, poprovo in slad- koškorjevo drevo, cukrovo trstje, palme (kokosova, da-teljnjeva), rajkta smokva ali muza, laško pšeno ali rajž in razne dišave. 2. Živali: Lev, tiger, slon, kamela, lama, gazela, antilo- pa, opice, noj, kolibri, papiga, velikanske in strupene kače, krokodil. — b. Organske prirodnine n a s e v e r n e m z me r-no toplem pasu: 1. Rastline: Razna žita (pšenica, rž, ječmen....) vinska trta, kostanj, sadno drevje (hruške, jabelka, črešnje), krompir. 2. Živali: Naša domača živina in perutnina, medved, volk, jelen, srna, divja koza, zajec, bučele,... c. Organske prirodnine na severnem mer-zlem pasu: 1. Rastline: Praprotjo, mahovi, lišaji, perničevje, kri- vinčasto in pritlično drevje (pritlična breza). 2. Živali: Severni jelen, beli medved, sobol, hermelin ali velika podlasica, gaga, tulenj ali morski pes, mrož, vodomci.... Le malo rastlin je razširjenih po vseh paseh kakor n. pr. trave, mahovi. Razne prirodnine segajo sem in tje ravno tako črez podnebne pasove kakor podnebje samo. Prirodnine le posameznim zemljinam lastne. Naštete prirodnine niso razširjene po vseh deželah, ki so na istem pasu, ampak različnost in mnogovrstnost živalstva in rastlinstva vsaktere dežele se ravna po njeni legi in posebni lastniji. Tudi po zemljinah so kaj različno razdeljene, posebno različno pa med stari in novi svet. Amerika in Avstralija imate veliko prirodnin, ki jih na starem svetu ni, ali vsaj sprva bilo ni, tako tudi nasproti. 1. Avstraliji posebno lastne so: Kljunač, kenguru in razni drugi vrečarji, črni labud, beli orel, emu, menura. Razen psa (dingo) ta zemlijua ni imela nobene domače živali. Tudi ob- delovane rastline Nova Holandija ni imela nobene; razne redilne so pa razširjene črez vse otoke. 2. Ameriki: Lama, edina domača žival amerikanskih prvotni- kov, jaguar ali ameriški tiger, tapir, veliki mravljinčar, morski prašiček, bivol ali ameriški bison, kondor, kolibri, kača klopotača, tresovec (električna jegulja). Tobak, vanilja, piment, kineško drevo, ki daje preimenitno škorjo (kino), krompir, turška, kakao, mahagoni, sladkorni javor. — Razne domače živali in obdelovane rastline, žita i. t. d. so Amerikauci dobili od Evropejcev. 3. Aziji: Kruleči bivol, dvogrbavi velblod ali baktrijanska kame- la, kašmirska koza, mošus, pritlični jelen, tiger, slon in rovka (največi in najmajnši sesavec na zemlji) in razne naše domače živali, kterih nektere še sedaj tam po divje žive. Čajevec, mastika, boraks; tudi razna žita in sadna drevesa so bila sprva le Aziji lastna. 4. Afriki: Enogrbavi velblod ali dromedar in noj, ki pa živita tudi v bližnji Arabiji in prednji Aziji, čebra, žirafa, gnu, nosorog, povodni konj, termite ali bele mravlje i. t.d. Raznovrstne palme (dateljnjeva, oljnata), opični kruhovec (adansonia digitata), pravi velikan med drevjem vsega sveta. Človek. Po telesi tudi človeka k živalim prištevamo; vendar se med njimi očitno odlikuje uže po svoji — zunanji — postavi, duševne lastnosti jegove pa ga stavijo tako visoko nad raznovrstno živalstvo, da ju prej ko ne nikakoršna lestvica med sabo ne veže. Telesne Jasnosti, zlasti pa duševne moči so človeka toliko okrepile, da sebi v korist vsaj nekoliko gospoduje silni prirodi. Tudi se hrani z raznimi prirodninami vseh treh prirodnih oborov. Zato se je mogel tudi razširti po celi zemlji, razen nekaj malo pokrajin, n. pr. tečajnih otokov in najviših predelov visokih gor, koder se zarad nepretergane puščobe — zarad snežnin in ledovja naselil ni. Po polti in stasu ali postavi, zlasti pa po obliki glave in črepinje, po velikosti možganov, po zobeh ali laseh, po očeh in medenici i. t. d. so vse človeštvo silno različno ločili. Uže Blumenbachu (1752 — 1840) pa se je zdela vsaka razdelitev človeštva v razna plemena silno težavna in neprimerna, ker se namreč očitne razlike kažejo le v skrajnih rodovih, po srednjih pa plemena polagoma in nevidoma prestopajo drugo v drugo, tako da pravih mej med njimi zaslediti ni. Vendar je rečeni slavni antropolog (človeko-slovec) delil človeštvo v 5 sledečih plemen: 1. Kavkažko ali belo pleme je bele polti in lepo umerjenega stasa; glavo ima okrogolično in pokrivajo jo dolgi in mehki lasje. Prebiva v Evropi (razen Čuhoncev, Laponcev in Samojedov, nemešanih Magjarov in Osmanov) v zahodni Aziji takraj Oba, Hvalinskega morja in Ganga (razen majhnih izjem), v severni Afriki in sedaj je naseljeno tudi v Ameriki in drugodnih evropejskih naselbinah. Vseh je okoli 430 milijonov ali dobro 30% vseh zemeljskih prebivalcev. 2. Mongolsko ali žolto pleme jeolivove ali žol-te (rumene) polti in potlačene — štirooglate glave, ima nizko čelo, velike zgornje čeljusti, male zelo vdrte oči, široka usta in gladke, strumenaste, po večem črne lase. Prebiva po vzhodni Aziji za Obom in Gangom (razen prebivalcev na otocih vzhodne Indije), ob severnem obrežji severne Amerike in v Evropi, kjer se mu prištevajo vsa pod št. 1. imenovana nekavkažka ljudstva. Vseh je okoli 560 milijonov. 3. Etiopsko ali zamorsko (črno) pleme je črne polti in od strani stisnene glave; čeljusti ima močne in naprej moleče, v kterih prednji zobje na pošev stoje; zato kaže tudi izbuhnena lica in ob širokih ustih kaj debele ustnice (šobe). Lasje so černi pa volni podobni. Prebiva v srednji in južni Afriki, po sili tudi v Ameriki. Vseh ljudij tega plemena je okoli 200 milijonov. 4. Malajsko ali rujavo pleme je v obče ruja-ve polti in še precej krepkega stasa; gosti in mehki črni lasje pokrivajo glavo in brado; to pleme ima na sebi razne lastnosti vseh spredaj naštetih plemen. Prebiva na južnih bregovih Azije in po ondešnjih otocih in pa v Avstraliji. Vseh ljudij tega plemena je okoli 210 milijonov. 5. Ameriško ali bakreno-rudeče plemejeba-krobarvne polti in kaj slabotnega stasa; obraza je širokega; dolgi, strumenasti, črni lasje pokrivajo glavo. Tega plemena so prvotni prebivalci v Ameriki, ki pa silno hitro odmirajo; sedaj jih štejejo še okoli 4 milijone. Vseh ljudij se šteje sedaj na zemlji okoli 1405 milijonov in sicer jih ima Evropa . . . . 310 milijonov ali 3100 ljudij na !□ miriam. Azija . . . . . 800 „ 1830 „ „ » Avstralija . • 5 „ n 99 „ „ n Afrika . . . . 200 „ 606 „ „ Amerika . . • 90 n 218 „ „ y> J) Tretji oddelek. Nektcri splosni pojmovi iz državo zn nilskega zemljepisa. Družbene in državne razmere. Prva družba ljudij je rodbina, iz več rodbin vkup nastaja rod, iz več rodov (ali razrodov), enakih po krvi in govoru, pa narod (ali ljudstvo). Ker se razno življenje in pa izobraževanje vseli ljudij ravna posebno po posestvu, ločili so jih v 1) narode s posestvom in 2) narode brez posestva: k tem štejejo divjake, in narode, ki le životarijo, lovce in ribiče, k onim pa pastirske in naseljene narode. Da morejo ljudje drug drugega podpirati in braniti, so zlasti, kar je vseljenih, zvezani v velike družbe, — države imenovane, — z raznimi postavami ali zakoni, ki jim določujejo dolžnosti in pravice. Ljudstva brez posestva, n. pr. ribiči in lovci, se ne združujejo v države. Le redkokrat se to zgodi pri pastirskih razredih, vendar jih države ravno tako hitro razpadejo, kakor hitro so nastale. Takim naseljenim razredom, ki včasi le malo rodbin štejejo, na čelu stoji starejši n a ali g 1 a v a r. S t a n o v i t n e države ustanavljajo le vseljeni narodi. Za določevanje, oznanovanje in izpolnjevanje postav, za varnost življenja in premoženja in sploh za po-spešev anje sreče in blagovitosti državljanov v vsaki državi skrbi vlada. Vladarstvo se loči v državno ustavo ali uredbo in upravo. Način vladanja se imenuje ustava, če vlada en sam glavar, pravimo državna ustava je samovlado a; če pa državljani sami in od njih in izmed njih izvoljeni uradniki izveršujejo vrhovno oblast v državi, je državna ustava 1 j u d o v 1 a d n a. Prve države se imenujejo s a m o v 1 a-dc, druge pa ljudo vlade ali republike. Samovladne države so cesarstva, kraljestva, kneževine i. t. d., kterih vladarji se zovejo cesarji, kralji, knezi i. t. d. Izborne in dedinske države se ločijo v tem, da v teh vladarji nastopajo vladarstvo po dedinski pravici, v onih pa po izvolitvi. Če ima samovladar samovoljno oblast črez lastnino, svobodo in življenje svojili podložnikov, ki so jemu nasproti po polnem brez pravice, je jegova vlada despotovska ali samo sil ni ška, država pa de sp o ti j a (despot ali samosilnik).— Če vlada vladar po postavah od njega samega danih, po kterih pa se tudi sam ravna, in z vi širni oblastniki, ki so le jemu odgovorni, imenuje se jegova vlada avtokracija ali neomejena (absolutna) samovlada. — Ce vladar nima polne oblasti, ampak po ustavi določeno, omejeno in otesneno, tako da je postavodavna oblast in nadzorovanje državne uprave razdeljeno med ustavnega samovladarja in zastopnike posameznih stanov ali pa celega ljudstva, je jegova vlada omejena ali ustavna (v ustavni državi). Republikanska država se zove plemeniška (boljarska — aristokracija), če se je v njej samo en stan, po posestvu, omiki ali rodu najbolj veljaven, polastil vrhovne oblasti, — ali pa prava ljudo vlada (demokracija), če je vladna oblast v rokah vseh državljanov. Prava ljudovlada se spridi v obl okra ci j o ali dr halo vlad o, če se mnogobrojno prosto ljudstvo (neizobražena drhal) polasti najviše oblasti v državi; pa tudi aristokracija se lehko popači v oligarhijo ali vlado (nemnogih) nekolikerih mož ali rodovin, če se le nekteri iz med najbolj veljavnih državljanov polaste vrhovne oblasti. — Na čelu republikanske vlade stoji po večem izvoljen predsednik. Državna uprava je izvrševanje vrhovne oblasti v državi, da se postavno življenje v njej ohrani in dalje razvija. Te se ločijo v osrednje in deželne gosposke. Osrednje ali najviše gosposke so zbrane okoli državnega glavarja ter opravljajo najvažniša opravila cele države; deželne gosposke so podredjeno osrednjim oblastim ter izvršu- jejo razna državna opravila posamezne dežele ali posebnega upravnega okraja. Razmere držav med seboj so različne. Če država sama ustanavlja in opravlja notranjo svojo upravo in tudi zunanje razmere proti tujim državam sama določa, pravimo jej sam os talna (ali samooblastna) država. Če ne določa po polnem sama notranje uprave in zlasti če je v zunanjih zadevah odvisna od druge države, je nesam os talna (ali poluoblasma) država. Če se zedinijo razne države v stanovitno nerazrušljivo zavezo, imenujejo se zedinjene države (zaveza posamnih držav); če se za kak določen namen zavežejo le za nekaj časa so zavez n e države. Razdelitev ljudij po veri. Po veri se ljudje v obče ločijo v spoznavalce enega boga in častilce raznih bogov; ti se imenujejo malikovalci ali mnogobožniki (poljtheisti), oni pa enobožni ki (monotheisti). Vere, ki spoznavajo le enega boga so 1. kerščan-ska (kristjanska), 2. židovska ali judovska in 3. mohamedanska. Kristjanje se zopet ločijo v 1. katoličane latinskega, grškega in armenskega obreda, 2. nezedinjene Grke, ki sami sebe pravoslavne kristjane zovejo, in 3. protestante ali evangeljce, ki so zopet raznih verskih razlik, n. pr. luterani in kalvinci (evangeljci v ožjem pomenu), anglikani, puritani, čisti bratje, kvakarji, roethodisti, me-noniti in drugi razkolniki. Mohamedani so razcepljeni v sunite in šijite. Sledeči razgled kaže, kako so vsi ljudje na zemlji po veri razdeljeni: Kristjani: katoličani . 216 milijon. protestantje . 115 „ pravoslavni . 86 „ drugi kristjani . 16 „ Nekristjani: mohamedanci . . 170 milijon. j»dje.............. 7 malikovalci (črez) . 800 „ Razdelitev ljudij po raznih jezikih. Zanimive in, ker bistvene, tudi kaj pomenljive so razlike ljudij po njih jeziku; zemljepisen so pomenljive posebno zato, ker se zlasti po jeziku določuje narodnost vsakega ljudstva. Po stebelnih lastnostili in po načinu izra-zovanja misiij se vsi jezici ločijo navadno v 3 vrste; 1. Pr e gibal ni ali fleksivni jezici, kterih besede po stebelnih in končničnih premembah razen pomen dobivajo. Taki so: a) indoevropejski jezici: indijski (in pa ciganščina), perzijski, slovanska narečja, litevski in latiški, nemški, angleški, italijanski, francozki i. d., b) semitski jezici: kaldejski, sirski, hebrejski, arabski i. d. Kavkažko pleme in sploh polovica človeštva govori pregibalne jezike. 2. N e p r e g i b a 1 n i s a m o z 1 o ž n i (korenski) jezici, kterih samozložne in samostojne besede se ne pregibajo, ampak samo po prednicah zlasti pa po povdarku in mestu v stavku razen pomen dobivajo. Več ko 500 milijonov ljudij govori samozloge jezike, n. pr. Kitajci, Japonci in skoro vsi prebivalci v Zadnji-Indiji. 3. Pripenjalni jezici, kterih besede se sicer ne pregibajo, pa se jim vendar pomen po dorastkili na konci in v sredi preminja. Pred ko ne so ti pripenjalni ali pri-lepljalni (aglutinativni) jezici, kedaj nastali iz enozložnih; potem bi lehko rekli, da zaznamujejo drugo stopinjo jezikovega razvitka. Kaj mnogobrojni in silno različni razrodi govore prilepljalne jezike; v Evropi, n. pr. Turki, Magjari, Esti, Laponci i. d., razni narodi v Aziji in Afriki in vsi prvo-selski rodovi avstralski in ameriški. Koliko daje raznih jezikov na svetu, se ne da določiti, in sicer uže zato ne, ker je med znanimi' po gostem še nemogoče ločiti samostojne jezike od samih narečij. Po srednji cenitvi je morebiti kacih 2000 različnih jezikov, nekteri jih štejejo celo 3000, drugi pa ne več ko 800. Poleg tega števila samostalnih jezikov pa ločijo vsi še več tisoč raznih narečij. I. Evropa. Prebivalci evropski. Evropa ima okoli 310 milijonov prebivalcev t. j. 22% vseh ljudij na zemlji. Po krvi se skoro vsi vrste h kavkažkemu plemenu; Mongolcev je med njimi komaj 30. del in še ti so po večem s Kavkazci tako zelo pomešani, da se le v najbolj odležnih pokrajinah nahajajo čisti potomci mongolskega plemena. O mongolskem početku teh malobroj-nih razrodov pa dosta jasno priča jih jezik, ki ni niti indoevropske, niti semitske jezičje rodbine. Evropejci kavkažkega plemena se po jeziku ločijo v 3 glavne mnogobrojne rodbine: v slovansko, germansko in romansko. 1. Slovanska rodbina je po večera naseljena po vzhodni Evropi, od koder sega daleč v gornje Pooderje in Polabje : na jugovzhodu ni le črez ilirski (— slovanski) polotok razširjena, ampak tudi po večini sveta jugovzhodnih apneniških Alp. V oblasti ima namreč dobro 3 petine cele Evrope in šteje okoli 95 milijonov duš. Deli se v severozahodne slovanske narode (Poljaki, Cehi s Slovaki, in pa severni Serbje), jugozahodne ali ilirske (Slovenci in Serbohervatje) pa vzhodne (Rusi in Bolgari). — 2. Germanska rodbina je naseljena po srednji celinski Evropi od Slovanov proti zahodu in šteje okoli 10 milijonov duš manj od slovanskih narodov (85 milijon.). Del(. se v Nemce, Holandce, Flamce, Angleže in Skandinavce (Dance, Švede in Norvežce z Izlandci.). 3. Romanska rodbina je razširjena po zahodni Evropi od Nemcev proti zahodu in jugu ter se deli v Francoze, Italijane, Špance in Portugalce, ki štejejo skup okoli 90 milijonov duš; od njih po polnem odločeni so Itumuni, ki med Slovani in Magjari v dolnjem Podonavji stanujejo in okoli 7 milijonov glav štejejo. Razen teh velikih narodov je-še nekaj Grkov, Turkov ali Oz-manov, Magjarjev (Ogrov), Čuhoncev (Finov), Keltov (Irci), Baskov, Arbanasov (Skipetari), Židov in Slovanom bližnjih Letov ali Litovancev. Po veri so razen (iVž milijona Mohamedancev, 33A milijona zidov in nekoliko malikovalcev ob Severnem lede-donem morji in pa po jugovzhodnih mejnih straneh vsi evropski prebivalci kristijani in sicer so L Katoličani: Italijani, Španci, Portugalci, Francozi, Irci, južni Nemci, Magjarji (deloma), zapadni Slovani (Slovenci, Hrovatje in Cehi, Lužičani in Slovaki le deloma), Poljaki in nekaj Rusov in Rumunov. 2. Pravoslovni kristijani: Grki, Rumuni, Serbje, Bulgari in Rusi. 3. Protestanti raznih verskih razlik: Angleži in Škotje, Danci in Skandinavci, Holandci in severni in jugozahodni Nemci, nekoliko Slovakov, Lužičanov in Magjarjev. Države evropske. 1. Avstrijsko cesarstvo. Avstrija, ena izmed šestorice velikih evropskih držav, leži sredi Evrope ker je razpeta skoro črez ‘J0 zemljepisne širjave in skoro črez 17° zemljepisne dolgosti; meri pa C225D miriametrov ter ima okoli 36*/2milijona ljudij Po posebni pogodbi se celo cesartvo sedaj deli v neenaki polovici: v zahodno in vzhodno. 1. Manjša zahodna (nemško-slovanska) polovica ali »avstrijska država" (v ožjem pomenu) obsega vsa kraljestva in dežele, ki so v državnem zboru na Dunaji zastopane; 2. veča vzhodna (ogersko-hervaška) polovica ali »kraljestvo ogersko" (v širjeni pomenu) pa obsega vse dežele ogerske krone. Pregled posameznih dežel. Ime dežele Površje v |~| miriam Ljudstvo brez vojakov si/,2 1869 Gostost ljud. OŽI miriani.j Nadvojvodstvo Avstrijsko pod Anižo 198 1954000 10050 Naj voj vodstvo Avstrijsko nad Anižo 120 732000 6140 Vojvodstvo Salcburžko 72 151000 2150 „ Štajersko 224 1131000 5080 „ Koroško 104 336000 3250 » Kranjsko 100 463000 4663 Primorsko 80 592000 7510 Poknežena grofija Tirolska in Predarelska 293 879000 3020 Kraljestvo češko 520 5106000 9890 Mejna grofija Moravska 222 1998000 9080 Vojvodstvo Slezijsko 51 512000 10060 Kraljestvo Galicija 785 5418000 6940 Vojvodstvo Bukovinsko 104 512000 4930 Kraljestvo Dalmatinsko 128 443000 3570 V državnem zboru zastopane dežele 3002 20218000 6800 Kraljestvo Ogersko 2254 11500000 5210 Velika kneževina Krdeljska 549 21020000 3820 Kraljestvo Hervaško-slavon-sko 419 1860000 5180 Reka z okolico 0-19 17800 — Vse ogerske dežele 3223 15420000 3810 Celo cesarstvo 6225 35637060 5780 Razen Švajce je Avstrija najbolj hribovita dežela v Evropi. Tri različna hribovja, s Krasom še celo štiri jo namreč po večem pokrivajo; le pičlo ena četertina je je ravne. Alpe so razrasene po vseh deželah od Donave do Jadranskega morja in od velike Ogerske nižave do švaj-carske meje. — Kras, visoka apneniška planota, je razprostrt po notranjem Kranjskem, Primorskem, po primorski Hervatiji in po cclej Dalmaciji. — Hercinske gore so razrasene po severozahodnih deželah, namreč po Češkem, Moravskem, Sleziji in po nadv oj vodstvu Avstrijskem onostran Donave. — Karpati pokrivajo severno Ogersko in južno Galicijo, nekaj Moravskega in Slezijskega, Bukovinsko in vse Erdeljsko. V ta hribovja sicer ne sega velika evropska planjava, ki se le na vzhodni in severni strani nekoliko po Galiciji razprostira, vendar pa je premnoge veče in manjše nižave z neštevilnimi dolinami razdeljujejo in svet silno mnogolično obrazujejo. Velika Ogerska nižava ob srednji Donavi je deloma prav rodovitna, deloma pa neobdelana goljava pokrita ali s pustim vresjem ali pa še celo z mahovjem, peskom in močarinami. Tej zelo podobna je Mala Ogerska nižava. Gal iška ravan ob severnem pobočji srednjih Karpatov meri okoli 500lJ miriam. ter je ponekodi rodovitna, ponekod! pa mahovita in močvirnata. Manjše ravnine so: Moravsko polje z Dunajsko kotlino, G rad s k o, Ptujsko, Celovško in Kranjsko polje. Na jugu obliva Jadransko morje okoli 170 miriam. dolgo obrežje avstrijsko od Soče do onkraj Kotora. Po deželah se to obrežje deli v Ilirsko od Soče do Reke (3G pristanov), nerazdrto Hervaško od Reke do meje dalmatinske (11 pristanov, stermo pa zelo razdrto Dalmatinsko (55 pristanov). Visi pa cesarstvo k 1 morjem. K Nemškemu morju visi po Renu in Labi češko in Predarelsko; k Baltiškemu morju se odteka voda (po Odri in Visli) iz malega dela Moravskega, iz Slezije in polovice Galicije; k Jadranskemu morju visi južno Tirolsko, Primorsko, ioi iiervaško primorje in pa Dalmacija; k Černemu morju je po Donavi in Dnestru naklonjena večina cesarstva, namreč 4950D miriametrov. Med posameznimi veletoki obsega donavsko porečje največ avstrijskega sveta, namreč 4600O miriam., rensko pa najmanj (230 miriam.). Avstrija ima premnogo jezer; največ se jih nahaja med Alpami, ki se razen Gardskega in Konstanskega jezera v Donavo iztekajo (Attersko. Travensko, Mesečno jezero na Gornje-avstrijskem; Celovško, Osojansko, Milstatsko in Belo jezero na Koroškem; Bohinjsko, Blejsko in Cirkniško jezero na Kranjskem; čepiško jezero v Istri). Na Karpatih, zlasti na srednjih je razkropljenih brez števila jezerc, kije ondot-ni Slovani „stavi“ ali „plesa“ imenujejo, Nemci jim pa „morske oči“ pravijo. Največe jezero stoji na Ogerski veliki nižavi, Blatensko namreč, ki meri 6 □miriam. in z močvirji celo 10; Nežidersko jezero na Mali Ogerski nižavi je prav za prav silno velika mlaka, ki obsega 4 □miriam. L. 1871 se je bilo skoro po polnem posušilo. Po deželah Her-cinskega hribovja se veča jezera popolnoma pogrešajo, majhnih pa je silno veliko, ki je ali dežniea zaliva — nebeški ribniki, — ali pa je voda vanje napeljana, da se močarine odtekajo. Ker cesarstvo skoro sredi zmernotoplega pasa leži, ima dosta prijetno in svojim rastlinam in živalim kaj ugodno podnebje. Premokri in zarad tega tudi nezdravi so le nekteri kraji ogerske in slavonske nižave pa neke druge močarine; presuhe in zarad tega razvitku organskih stvarij ne posebno ugodne so pa kraške planote. Se ve, da je med posameznimi deželami velik razloček, in sicer iz čisto naravnih vzrokov, zlasti pa zarad različne nadmorske in zemljepisne lege. Najbolj brezmerno je podnebje ogerskih ravnin; po leti je silno vroče 35° C. po zimi pa zel6 merzlo (— 25° C.). Najbolj zmerno pa je podnebje ob Jadranskem morji; kajti razen nekterih mest imajo dotična obrežja sicer zelo vroče poletje, pa mehko zimo*). *) V Trstu n. pr. je po zimi včasi toplo, kakor v Neapolji, ob hudi burji pa merzlo, kakor v Pragi. Zarad zelb spremenljivega vremena,—toplota in mraz se kaj naglo vrstita drug za drugim, — zdravniki štejejp Trst med najbolj nezdrava mesta. Ne gled6 na male razločke se po srednji letni temperaturi vse cesarstvo lehko deli v 3 podnebne predele: 1. Južni (med 42—46° severne širjave) s srednjo letno temperaturo od 11 — 15° C., ima kratko, mehko zimo, večidel brez snega in ledu ter obsega vse dežele, ki leže na jugu od Alp. Razen raznega žita raste po teh deželah še tudi murba, oljka in man-deljnovo drevo, laško pšeno, turšica, vino, smokva in semtertje še drugo sadje toplih dežel. 2. Srednji (med 40 in 50° severne širjave) s srednjo letno temperaturo od 11 do 9° C., ima precej dolgo in hudo zimo; vendar poletna vročina po tem predelu, ki na severji seže do Sudetov in Karpatov, zori še obilo žita in turšice in po mnogih straneh tudi prav dobro vino in pa lepo in kaj okusno sadje. 3. Severni (nad 50° severne širjave) s srednjo letno temperaturo od 9 do 7° C. obsega pokrajine onostran Sudetov in Karpatov. Todi podnebje uže ni več tako zmerno; poletna vročina za dolgo merzlo zimo in hladno pomladjo le malokje dozorjuje vino, turšico, lepo in okusno sadje; pa tudi drugega žita ni tako obilo; pridelujejo pa po tem predelu veliko lanu (prediva) in konoplje. Srednja letna temperatura nekterih mest po Celsiji. Dubrovnik 16-8° Zagreb . 11*2° Line . . . 8-30 Zader . 14.70 Novo mesto 9-8° Berno . . 8-g0 Pulj . 15-0° Ljubljana . 9-3° Praga . . 9-20 Reka 15'8° Celje . . 9-8° Heb . . 7-2° Trst 14-2° Celovec 7-3° Rumburg 6-5° Gorica . 13-5° Gradec 9‘1° Krakov . . 8‘8° Merau . 11.6° Budim . . 10-8° Lvov . . 8-0° Insbruck 8-0° Dunaj . . 9-6° Cernovice . 8-10 Moče (dežja, snega, rose) je največ po južnem pobočji Alpskih gor in v kotlinah pred zelo visokim morskim bregom kraške planote (Dubrovnik 141 centimetrov, Zader 79 cm., Trident 94 cm., Meran 76 cm., Piran 105 cm., Trst 110 cm., Gorica 170 cm., Ljubljana 180 cm., Celovec 97 cm., Celje 105 cm., Gradec 59 cm., Dunaj 41 cm. Najmanj dežja ima kraška planota v Dalmaciji (40 do 50 cm.) in Istri (30 do 33 cm.) in malo tudi Velika Ogerska ravnina (Pečuh 54 cm., Budim 43 cm., Ostrogon 56 cm., Ščavnica 92 cm.). Tudi dežele Heroinskega in Karpatskega hribovja imajo razen nekterih krajev le malo moče (Brno 48 cm., Budejevice, 62 cm., Plzenj 48 cm., Praga 38 cm., Dečiu 62 cm., Krakov 46 cm., Lvov v64 cm.). — Toča posebno rada pobija po Tirolskem, po dolnjem Štajerskem, dolenjskem Kranjskem in po Goriškem. m Sedaj je vseh prebivalcev v našem cesarstvu okoli 36 milijonov in pol. Po jeziku in rodu so po večem Slovani, Nemci, Romani in pa Mag j ari. Prvi tri- je narodi stanujejo večidel po goratih deželah, Magjari so pa naseljeni po srednjem ravnem Podonavji, le malo jih je tudi na erdeljskem višavji. Največ je Slovanov, namreč dosta črcz 17 milijonov, t. j. skoro 480/q vsega prebivalstva. Ločijo se v severne in južne Slovane. Severni Slovani so naseljeni po deželah Heroinskih gor, po zahodnih in srednjih karpatskih krajinah in bližnjih ravninah. Ti se navadno dalje dele v Čehe s Slovaki (6840000), Poljake (2450000) in Ruse ali Rusine (3450000). ;— Jugoslovani so naseljeni po južnih straneh Alp, po kraškem svetu in po bližnjih vzhodnih ravninah. Štejejo okoli 4500000 ; med njimi je 1288000 Slovencev, ostali so Srbohervatje. Nemci štejejo okoli 8750000 glav. Večina jih (4170000) je naseljena po deželah prvotnih in severnih apneniških Alp (nad-vojvodstvo Avstrijsko, Salcburžko, gornje in srednje Štajersko in Tirolsko pa severno in zahodno Koroško).— Veliko jih je tudi po deželah Hercinskih gor; vendar se ti le ob robu kraljestva Češkega drže črez mejo cesarstva svojih sorodnikov v Nemčiji, drugodi so med Cehoslovane v večih ali manjših množicah razkropljeni. ■— Tudi po vzhodnih, osrednjih in južnih deželah so Nemci semtertje naseljeni; le v Dalmaciji jih prav nič ni. Naj bolj številne so jih naselbine po Ogerskem, razen krajev ob srednjem teku reke Tise (1500000). Najbolj nmogobrojna skupna — če prav uže zelo razdrta naselbina nemška je na Erdeljskem (okoli 200000 Sasov). Povsodi drugod so le majhne, posamezne vasi in občine, povsem primerne nepomenljivim otočičem v morji tujih narodov (vsi ti osredki nemških občin štejejo okoli 2 milijona duš. Magjari so med avstrijskimi narodi zadnji posedli notranje pokrajine Velike Ogerske nižave; sosedni narodi, Severo- in Jugoslovani in pa Eumunje, so se od vseh stranij v njih stanovališča vrinili in se še vrivajo. Nekaj večih magjarskih osredkov je tudi na Erdeljskem raztresenih (500000); med njimi so tudi Sikulci, ki so skoro edini posedli večino vzhodnih mejnih gor Erdeljskega. Vsi Magjari štejejo 5300000 duš t. j. 14°[0 vseh avstrijanskih prebivalcev. Romani se ločijo v zahodne in vzhodne. Zahodni Romani se zovejo Lahi ali Italijani in živč skupoma po dolnjem kosu južnih Tirol in posamezno tudi na vzhodnem bregu Jadranskega morja. Med nje se tudi vrste Furlani (56000), ki so na Goriškem po dolnjem Posočji naseljeni. Vseh zahodnih Romanov je okoli 520000. — Vzhoflni Romani ali Rumunje, tudi Valaki imenovani, stanujejo po Erdeljskem in skoro po vseh sosednih pokrajinah onih dežel (Oger- V skega in Bukovine), ki se dotikate velike kneževine Erdeljske. Štejejo okoli 2800000. Razen teh štirih poglavitnih narodov je še nekaj malo Ar-banasov v Dalmaciji, Grkov na Ogerskem, na Dunaji in v Trstu, Armencev po vzhodni polovici cesarstva, Ciganov posebno po Oger-skem, Bukovini in Erdelji; največ pa je izmed teh malih narodov Judov ali Židov (137o000), po vseh deželah raztresenih, samo v Avstriji nad Anižo, na Salcburžkem, Štajerskem, Koroškem, Kranjskem, Dalmatinskem in Tirolskem jih skoro nič ni. Največ jih je v Galiciji (575000), po Češkem, Moravskem, Bukovinskem, po Avstriji pod Anižo (52000), in pa na Ogerskem (51G000). Enaka je med avstrijskimi prebivalci različnost po veri, po kterej so sicer vsi enobožniki, toda zelo raznih verskih spoznav: kristjani, Židi in nekaj malo je celo mo-hamedancev. — Med kristjani 27900000 je katoličanov (23954000 rimskega obreda, 3942000 grškega : v Galiciji, na Erdeljskem in Ogrskem, nekaj malo pa armenskega obreda : 8300 na Ogrskem in Gališkem). — Nezedinjenih Grkov ali pravoslavnih kristjanov je 3051000 Protestantov je 3508000, in cepijo se v luterane in kalvince. K tem bi prištevali tudi unitarce (55000) in še nekaj drugih manjih kerščanskih razkolnikov. — Slovenci so skoro vsi katoličani, pa so kakor med več dežel, tako tudi med več škofij razcepljeni. Prirodnine.- Avstrija je bogata raznih pridelkov vseh treh prirodnih oborov. Zemlja je p'o večem vsa rodovitna, nektere pokrajine se pa lehko merijo z najplodnejšimi evropskimi deželami. Vendar so posamezne dežele kaj različne plodnosti, ki se ne ravna samo po prsti ali snovini zemlje, ampak tudi po zemljepisni in nadmorski legi, po toplini in moči i. t. d. Več ko pet šestin vsega površja je plodnih. Nektere dežele pridelujejo posebno obilo žita, zarad česar se res primerno žitnice imenujejo. Druge so pa manj ugodne za žito, tem bolj pa za živinorejo, s ktero se pa tudi žita bogata Ogerska in Galicija zelo pečate. Veliko nad dve tretjini vseh prebivalcev se samo ali po večem s kmetijstvom živi. — Po goratih krajih dobivajo dosta soli in drugih rud, po ravninah pa semtertje veliko premoga in šote. Kmetijstvo. Plodni svet so: njive, vinogradi, travniki, vrtovi, pašniki in gozdi. Žita naj bolj bogate dežele so Ogerska, Slavonija, Češka, Moravska in Galicija, ki razen slabih letin navadno izvažajo žito. Vina razen 6 dežel pridelajo mnogo, največ in najboljše pa v deželah ogerske krone. Lesa še dosedaj ni pomanjkovalo razen po goli Kraševini in Ogerskih pustinjah; vendar se je treba v bodoče hujšega bati, če bodo neprevidni stanovalci skoro po vseh krajih tako nemarno z gozdi gospodarili in jih ne bodo potrebni in primerni zakoni ustavljali. Živinoreja sedaj še nezadostuje vsem potrebam cesarstva, ki vsako leto za 16 milijonov goldinarjev živine in razne živinine iz tujega več vpelje, nego je prodana tuje. Ruska, Angležka in Francozka imajo vsaka po več glav živine ko Avstrija, primeroma k številu ljudij jih pa imamo med šestorico velikih evropskih držav pri nas dosti manj nego Angleži, Francozi, Rusi in Prusi, vendar pa precej več od Italijanov. Goved imamo okoli I2V2 milijona. Zelo napreduje reja konj in ovac. Prašičev je okoli 7 milijonov, kterih 3/» pridete na dežele ogerske krone. Tudi sviloreja se močno razširja, zlasti po južnih, jej kaj ugodnih deželah. Razen Rusije nima nobena evropska dežela toliko raznovrstnih kopan in ko Avstrija. Razen platine se kopljejo vse druge kovine: Zlato (na Ogrskem in Erdeljskem), srebro (na Ogerskem, Erdeljskem in Češkem), živo srebro v Idriji na Kranjskem (33000 kgr.), kotlovino, cink, cin ali kositer, svinec, železo (18000000 kgr.). Razen naštetih kovin ima obilo raznih koristnih rudnin, prsti in kamenja. Posebno veliko ima černega in rujavega premoga (sedaj ga skopljejo na leto 10 milijonov tovorov; tovor po 1000 kgr.). Neizmerni zakladi kopane in morske soli bi nam pri drugačnem ravnanji še tudi lehko silno pospešili živinorejo in obrt-nijo. Sedaj je napravijo okoli 500000 tovorov. Obrtnost. Glede na mnogovrstne prirodnine, na obilne in močne vode, na velike potrebe države same in pa na kupčijo z inostranskimi deželami, se ni čuditi, da je obrtnijstvo oživelo in dosedaj kaj lepo napredovalo. Vendar se posamezne dežele po obrtnosti med seboj zel6 ločijo. Po zahodnih in zlasti po severozahodnih deželah (na Češkem, Moravskem, Sležkem, Avstrijskem in Predarelskem) cvetg fabrike in rokodelnice; v drugih deželah je sicer mnogo ro-kodclnic, velikih fabrik pa primeroma le malo. Ob južni meji in bližnjili deželah pa primanjkuje celo malih obrtnikov. Najboljši izdelki domačega obrtnijstva so tkanine iz prediva, pavole, volne in svile, usnje in usnjeno blago, sre-bernina in zlatnina, orodje in posode iz železa, kotlovine, jekla, stekla in gline; tudi izdelujejo zmerom več lesenega in kemijskega lesa, mašin, godbinskega in prirodoslovskcga orodja iu drugih umetnijskih izdelkov, potem mnogo piva in žganja, pesnega sladkorja i. t. d. Okoli 8 milijonov ljudij živi sedaj samo od obertnijstva ali pa memo tega še nekoliko polja obdeluje. Kupčija je živahna med posameznimi deželami pa tudi s tujimi državami. Avstrija vvaža razno prekomorsko blago, pitomo sadje gorkih dežel, živino, razne surove pridelke in pomočim snovino za obrtnijo in umetnijo, pa tudi dosta obrtnijskih in umetnijskih izdelkov, od kterih je sedaj primeroma mala vvožnina plačati. Izvaža pa volno, les in lesenino, žito in moko, jeklo, steklo in razne izdelke lastne obrtnije in umetnije. Tudi prevozna kupčija daje cesarstvu mnogo dobička. Kupčijo posebno podpirajo razne občne in zasebne naprave zlasti pa dobre ceste, železnice (te merijo sedaj nad 1780 miriam.), dobro vredjene pošte, da-lekopisi, kupčijske zbornice i.t.d. — Najimenitniša tržišča so: Dunaj, Trst, Reka, Praga, Pešta, Brodi, Brno, Braševo, Bolzan, Gradec in druga zlasti glavna mesta posameznih dežel, kakor Ljubljana, Maribor, Gorica, Celovec i. t. d. Šolstvo. Največo skerb za ljudsko omiko imate cerkev in šola. Učilnice v cesarstvu se dele v male, srednje in visoke šole. 1) Male šole, v obče ljudske šole imenovane, imajo skerbeti za razširjenje najpotrebniših začetnih vednostij vsega ljudstva; zato ima vsa mladina od 6. do 14. leta svoje starosti dolžnost vanje hoditi. Takih šol bode sedaj okoli 33000. Obiskuje je več ko 23/i milijona otrok, vendar jih je to le po 60 od vsakih 100 za šolo godnih dečkov in deklic, ki bi po postavi morali šolo obiskavati. To razmerje je v raznih deželah različno; najugodniše je v zahodnih in severovzhodnih deželah, najslabejše pa v Dalmaciji, Galiciji in Bukovini. Od vsakih 100 za šolo godnih otrok jih je vanjo hodilo (1871). v Bukovini . . . le 12 v Dolenji Avstriji le 76 v Dalmaciji . . . * 19 v Gorenji Avstriji „ 82 v Galiciji .... „ 21 na Češkem. . . . „ 79 v Istri n 39 na Moravskem . . „ 80 na Goriškem . . „ 46 na Tirolskem . . „ 87 v Trstu in okol. „ 51 na Predarelskem „ 90 na Štajerskem . * 57 na Hrovaškem . . „ 60 na Kranjskem . . * 64 na Erdeljskem . „ 70 na Koroškem . . „ 59 na Ogerskem . . „ 76 na Šlezkem . . . „ 72 2) Srednje šole so gimnazije, realke in realne gimnazije. Gimnazije podeljujejo učencem neko občno izobraženost ter jih pripravljajo za visoke ali učene šole (bogoslovne, pravoslovne, zdraviloslovne in modroslovne). Vseh je sedaj 330. Realke povdarjajo pri poduku realne predmete ter učence pripravljajo zlasti za kupčijstvo in obrtnijstvo pa za tehniške šole. Vseh je sedaj 108. Realne gimnazije imajo v nižih 4 razredih združeni, pa nekoliko prenarejeni učni načrt samostojnih gimnazij in realk, tako do jih učenci iz četrtega razreda leiiko prestopajo v višo gimnazijo ali pa v višo realko. Vseh je sedaj 57. 3) Visoke šole so vseučilišča in tehnike. Vseučilišč je deset: v Beči, Pragi, Gradci, Inšpruku, Krakovu, Lvovu, Oernovicah, Zagrebu, Pešti in Kološvaru na Erdeljskem. —Tehnike, kaj različno uravnane, so na Dunaji, v Pragi, Gradci, Brnu, Krakovu, Lvovu in Budi. Razen teh šol je še nekaj posebnih viših in nižih učilnic npr. bogoslovnih šol, pravoslovnih akademij, mornarskih, kupčijskih in drugih šol. Državna ustava. Postavna podlaga celej državi so pragmatična sankcija cesarja Karla od 1. 1713., cesarski patent Franca L od 1. 1804., diploma cesarja Franca Jožefa od 20. oktobra 1860 in ustava od 21. decembra 1867, Pragmatična sankcija določuje dedinske pra- vice habsburgsko-lotarinške rodovine v Avstriji. Prag m a t i-kalni patent od 1. avgusta 1804 je oklical Avstrijo za skupno cesarstvo, ki se po lastnoročnem pisniu od 14. novembra 1868 sedaj imenuje avstrijsko-ogerska monarhija. Diploma od 1. 1860 je oklicala Avstrijo za ustavno državo; sedaj veljavna ustava je bila razglašena po 6 osnovnih postavah od 21. decembra 1867. Cesarstvo je razdvojeno v dve enakopravni polovici (avstrijska in ogerska deržava) ki imate vsaka za se posebno nstavo in posebno upravo. Avstrijske dežele so zastopane v „državnem zboru na Dunaji.“ Tavse deli v go spod s ko zbornico in zborni co poslancev. Število članov gosposke zbornice je nedoločeno, cesar sam vanjo pozove razne članove, le knezo-škotje in knezi cesarske rodovine so uže vsled svojega stanu članovi te zbornice. — Zbornica poslancev pa šteje vsled postave o neposrednih volitvah od aprila 1873 353 članov, ktere v posameznih deželah neposredno volijo prebivalci, razdeljeni v razne skupine ; te so: a. veliki posestniki, b. mesta in trgi, c. ponekodi tudi kup-čijske in obertnijske zbornice d. kmetske občine. O g e r s k e dežele so zastopane v ogerskem državnem zboru v Pešti. Ta se deli v zbornico velikaševin zbornico zastopnikov. Članovi velikaške zbornice so duhovski velikaši, potem pa raznovrstni posvetni velikaši pa dva zastopnika herva-ško-slavonskega deželnega zbora. — Zastopniška zbornica šteje 435 poslancev, izmed kterih je 330 izvoljenih na Ogerskem, 1 na Reci, 75 na Erdeljskem, 29 pa jih pošlje zbor trojedne kraljevine. Vsej državi skupne zadeve (unanje zadeve, občno-dnarstve-ne razmere in vojaštvo) obravnavajo tako imenovane delegacije, ktere (po 60 poslancev) ogerski in avstrijski državni zbor izmed sebe izbereta. Shajate se sedaj na Dunaji, sedaj v Pešti. Zastopi posameznih dežel se imenujejo deželni zbori, tak deželni zbor je tudi v Hervaško-slavonski kraljevini, Ogerska in Erdeljska pa nimate deželnih zborov. Deželni zbori zastopajo zlasti deželne koristi ter sklepajo dotične postave. Upravno in izver-ševalno oblast v obče deželnih zadevah izročajo deželni zbori izmed sebe izbranemu deželnemu odboru, ktereinu načelnik je vselej predsednik deželnega zbora. Ta predsednik se, zove v velikih deželah deželni maršal, v majhnih pa deželni glavar. Imenuje ga cesar sam izmed po skupinah izvoljenih deželnih poslancev. Z rečenimi zastopi deli cesar postavodalno oblast; izvrševali) a pa je jemn samemu pridržana. Za upravo vsej državi skupnih zadev so ministri unanjih zadev in cesarske hiše, državnega denarstva in pa državnega vojaštva. Odgovorni so za vse svoje početje državni delegaciji. Vsaka državna polovica ima za se posebne ministre, ki so dotičnima državnima zboroma odgovorni. Ti ministri so: minister notranjih zadev, pravosodja, bogočastja in šolstva, denarstva, kupčijstva, poljedelstva in deželne brambe. Politično upravo oskerbujejo v deželah tostran Litave na-mestnije (z namestniki na čelu) ali pa deželne vlade (z deželnimi predsedniki na čelu). Tem podložni so okrajni glavarji in občinske gosposke samostalnik mest. Dežele ogerske krone so razdeljene v županije in okrajine, kterim na čelu stojč veliki župani in veliki kapitani. Posamezne dežele. Nadv oj vodstvo Avstrijsko pod Anižo ali Dolenja Avstralija. 198 □miriainetrov; nad 2 milijona ljudij, ki so zunaj glavnega mesta skoro vsi katoličani in Nemci. Meje deželne in gotost ljudstva? Te dežele je 3/( hribovite, pa ravne. Od Donave na jugu stoje apneniške Alpe z Oetscherom, ltaxalpo in Snežnikom- (2076 m.); Dunajski gozd s Kahlenbergom (540 m.).— Na jugovzhodni strani so pa prvotne Alpe (Wech-sel 1738 m.). — Na levi strani Donave so razprostrte H er cin sk e gore.— Najfeča ravan je Dunajsko polje, kteremu ob Moravi pravijo Moravsko, proti Novemu mestu pa Novomeško kam eni to polje. Glavna rekaaje Donava z mejno plovno Anižo, Erlavo in Lit a vo na desni, s plovno Moravo z Dijo na levi. Mesta: Dunaj, glavno in stolno mesto vsega cesarstva, šteje nad en milijon ljudij. Razen velečastnih cerkev ima mnogo lepih starih in novih poslopij, več železničnih kolodvorov, imenitnih zbirk in knjižnic. Tudi je središče uradnij, raznih znanstvenih in šolskih, obertnijskih in kupčijskih naprav in zavodov. (5 gimnazij, 11 realk in 4 realne gimnazije). V okolici so lepi cesarski gradovi: Schoubrun, Laksenburg in Hezendorf. no Dunajsko novo mesto (19000 Ij.) z raznimi šolami in fabrikami. Pottendorf z najveeo bombaževo predilnico na Avstrijskem (črez 1300 delavcev). Sv. Ipolit (St. Polten, 9000 lj.), sedež škofa. Korneuburg in Kr e ms, obrtni mesti na Donavi. Zemlja je skoro vsa plodna, z lesom zarasena ali pa dobro obdelana. Rodi mnogo žita, veliko prediva in konoplje in črez 1100000 hektolitrov dobrega vina. — Po zahodnih goratih straneh rede tudi mnogo lepe živine in bučel. — Ima tudi veliko premoga (140000 tovorov), precej železa, olovnika ali grafita, mavca ali gipsa, goluna. Veliko obrtnijstvo in kaj razvito rokodelstvo (predilnice, papirnice, pivovarne, fabrike za železnino in drago kovinsko blago, usnjarnice) izdeluje razno blago, ki je prodajajo po vsem cesarstvu pa tudi na tuje. Dobro urejenih narodnih šol je okoli 1300 po deželi, dalje je 11 gimnazij, 11 realnih gimnazij, 14 realk, vseučilišče, tehnika, veliko učilišče za kmetijstvo in razna posebna učilišča. Nadvojvodstvo Avstrijsko nad Anižo ali Gorenja Avstrija. (120 Mmiriametrov; 740000 ljudij, ki so skoro vsi katoličani in Nemci. Meje deželne in gostost ljudstva? Ta dežela je skoro vsa gorata. Večo južno polovico jej pokrivajo severne apneniške Alpe in jih razrastki. Jih najimenitniša obgorja so: Dachstein ob viru Travne (3000 m.), Veliki Priel (2510 m.) in Pyrgas (2240 m.). — Na manjši severni polovici pobočja in razrastki Češkega lesa drže do Donave.— Ob Travni je dolina razširjena v Wel-ško mahovje, ki pa je sedaj po večem lepo obdelano. Glavna reka v dobro močeni deželi je Donava; desni je dotoči so: mejna Ina s Salico; dereča Travna, ki teče skozi več prelepih jezer; je vrhovina se zo-ve Salzkammergut, ki se prelepo vidi s Schafberga (1780 m.); A niža s Štiro na jugovzhodni strani dežele. Jezera: H a 1 s t a t s k o, G m u n d s k o, A t e r s k o, M o n d s k o in Volbenško jezero. Mesta: Line na Donavi, glavno mesto z 32000 lj., ima gimnazijo in realko in več drugih šol, cvetočo obrtnijo (volnino, usnje, ladije) in kupčijo. F r e is tadt z višo realno gimnazijo. Ried (4500 lj.) z gimnazijo in kupčijo z žitom. Hallstadt, Ischl in Ebensee s solovarnicami. Ginu n de n, glavno založišče kuhinjske soli. S te i er (14000 lj.) na sotočji 8tirc in Aniže ima poseb- m no slovečo železno in jekleno obrtnijo; Kirchendorf izdeluje posebno srpe in kose. Neplodne zemlje je okoli 9Q miriam., drugo pa krijejo gozdovi ali pa je tako izvrstno obdelana, da rodi na ostajanje žita. Iz obilnega sadja (jabelka in hruške) delajo jabelkovec, ki jim nadome-stuje vino. — Ker ima poleg mastnih pašenj med vsemi avstrijskimi deželami primeroma največ travnikov, dospela je je živinoreja na zelo visoko stopinjo; sosebno se odlikuje z veliko govejo živino. — Iz zemlje pa dobivajo mnogo premoga in kamo-nene in varjene soli. — V velikih fabrikah, še bolj pa v neštevil-nih rokodelnicah se izdeluje posebno razna železnina in jeklenima; ker nimajovdomače železne rude, dovažajo surovo železo zlasti iz gorenjega Štajerskega po Aniži. Tudi druga obrtnost zel6 cvete (prejnice in tkalnice, pivovarne, strojnice, papirnice). Kupčija je jako živahna. — V deželi je okoli 500 ljudskih šol, postavno uravnanih in dobro obiskovanih; dalje so 4 gimnazije in dve realki (v Linči in Steieru. Vojvodstvo Salcburško. 72m miriam.; 152000 ljudij, ki so skoro vsi katoličani in in Nemci. Meje deželne in gostost ljudstva? Vsa ta dežela je gorata, le na severozahodu je Sa-liška dolina razširjena v visoko planjavo. Na jugu proti tirolski, koroški in štajerski meji stoje prvotne Alpe — Visoke Ture. Njih vrhovi so: Rt treh gospodov (Drei-herrnspitze, 3505 m.), Sulcbaški Venediger (3074 m.), naj-viši vrh v deželi, Hochnarr in Ankogel (3253 m.). Bolj na severi stoje Salcburške ap n eniške Al p e s Kameni-tim morjem (Snežnik 2940 m.). Nahaja se dosta sotesk in prelazov (Klanim, Lueg, Mandling i. t. d.) Največa reka je S ali c a, ki si gorenjo dolino rada zasipuje in močviri. Vanjo se izliva več potokov, med kte-rimi na desni Krimmlerache dela naj bolj visoki veličanski slap v cesartvu. A niža in Mura imate v tej deželi svoje povirje. Mesta: Salcburg, glavno mesto na Salici (20000 lj.), slov po lepi legi in raznih spomenikih zidarske umetnosti (cerkve, palače i. t. d.). Ima višo bogoslovsko šolo, gimnazijo in realko, precej živahno kupčijo. Malici n (4000 lj.) s solinami in slano kopeljo Hof-Gastein in AVildbad-Gastein z imenitnimi toplicami. Plodne zemlje je sicer precej, ker pa je zarad visokih, s snegom in ledniki pokritih gora podnebje neugodno in hladno,' pridelajo žita z velikim trudom le malo, tako malo, da ga morajo več ko polovico vvažati. Veliko pa imajo lepih gozdov. — Obširne so zelene planine in lepe senožeti, ki so živinorejo in mlekarijo povzdignile na prav visoko stopinjo; v tej se Salcburžko lehko meri z vsako deželo celega cesarstva. Pincgavska in pongnvska goveda in pincganski težki vprežni konji slovč po vsej Avstriji. — Izmed ko-panin dobivajo največ soli, precej železa, nikelja, hobreža ali kobalta in arzenika ali mišnice. Bogata pa je dežela mramora in mavca. — Obrtnost se sedaj nekoliko oživlja, pa vendar sedaj še za ondešnje zelo redko prebivalstvo ne nareja dosta potrebnega blaga. — Najimenitniše tržišče je Salcburg. — Razen onih pri glavnem mestu omenjenih učilišč je okoli 150 ljudskih šol po deželi. Vojvodstvo Štajersko. 224Q miriam.; 1145000 ljudij, ki so skoro vsi katoličani, po rodu in jeziku je 61 % Nemcev, 39 % pa Slovencev. Meje deželne in gostcst ljudstva? Lepa Štajerska se vrsti med planinske dežele; ima pa vendar mimo goratih krajev več prijetnih in dobro obdelanih ravnin. Severne in zahodne kraje pokrivajo visoke Alpe, na južnih in vzhodnih straneh se pa nizke gore in prijetna berda vrstč z rodovitnimi dolinami in majhnimi ravninami. Na obeh straneh Mure so razrušene prvotne Alpe in sicer na severni strani Nizke Ture (Hochgolling 2860 m.; Severnih ali Semering v Železorudniških Alpah), na južni so pa Dravsko-murske Alpe, ki se na vzhodu razhajajo v razne odrasleke-; med temi jugovzhodni odra-slek drži k Dravi ter za Mariborom po lepih Slovenskih goricah prehaja v ravnino. Na levi strani Aniže so severne apneniške Alpe (Hochschvvab 2268 m.). Južne apneniške Alpe se začenjajo s Sučavskimi gorami med Savo in Savino (Ostrica 2347 m.) ter se od Savine dalje proti vzhodu brdijo pod imenom Maceljske gore v Hervatijo. Med gorenjo Savino in Dravo stoji po večem še prvotvorno Pohorje z Veliko kapo (1539 m.). Najimenitniše ravnine so: veliko Ptujsko, rodovitno Lip niško in lepo Graško polje. Reka najdaljša na Štajerskem in za obrtnijo in ob« čenje najimenitniša je Mura, ktera se zunaj dežele izliva v plovno D r a v o. Ta velika voda dere iz Koroškega od zahoda proti vzhodu prek južnega Štajerskega (12 miriam.). Ob kranjsko-štajerski meji teče plovna Sava in z desne sprejemlje Savino. Tudi gorenji tek A niže s Salico je na Štajerskem; Travna in Raba pa le izvirate v tej deželi. Štajerska ima tudi mnogo rudnic, med kterimi je več imenitnih kislih voda (Rogatska slatina). — Podnebje je v različnih krajih dežele različno, kakor je svet viši ali nizi. V gorenjem Štajerji je ostro in hladno, ob dolenji Muri, ob Dravi in Savi pa mehko in toplo; zato se tudi rastlinje različnih predelov med seboj tako zeld loči. Deželni zbor štajerski zboruje v Gradci in šteje 63 poslancev. V državni zbor pošlje dežela 23 zastopnikov, izmed kte-rih volijo 2 v državno delegacijo. Najviša upravna gosposka v deželi je c. kr. namestnija v Gradci, kterej je 19 okrajnih glavarstev podrejenih. Mesta: Gradec ob Muri, glavno mesto z 91000 lj., ima vseučilišče, tehniko, 2 gimnaziji in realki in mnogo drugih šol. Obilnost in trgostvo mu lepo cvetete (usnje in usnjina, papir, železnina i. t. d.). Pii r s ten f el d s tobakarnico; Gleichenberg in Tobelbad z zdravilno vodo, ktero obiskujejo bolniki od blizo in daleč. Bruck na Muri (3000 lj.) z živahno kupčijo z železom in železnino. Ljubno (5300 lj.) ima rudarsko šolo in realno gimnazijo, razvito obrtnijo (železnina) in veliko kupčijo. Mariazell s fužinami in imenitno božjo potjo. Judenburg ob Muri, nekdaj veliko tržišče. Aussee s kameneno in varjeno soljo. Maribor (14000 lj.) ob Dravi, sedež škofa lavantinskega, ima gimnazijo, realko, učiteljsko izobraževališče, vinorejsko šolo, precej obrtnijo (strojnice in rozoljarnice) in živahno kupčijo z domačimi in tujimi pridelki in izdelki. Pekre, Radgona in Ljutomer pridelujejo kaj dobro vino. Ptuj (rimski Petovium, 3400 lj.) ima realno gimnazijo, veliko vinorejo in živahno kupčijo na Hrvaško in Ogersko. Rimske in staroslovenske ostaline. Laško in Poboma imate sloveče toplice, Rogatec (700 lj.) pa slatino ali kislo vodo, ktere se na leto razpošlje okoli 400000 steklenic. Celje na Savini (4300 lj.) ima gimnazijo in meščansko šolo. Rimska Celejn. V Hrastniku in Terbovijali dobivajo premog. Brežice na Savi in njih okolica imajo mnogo dobrega vina. Nerodovitnega sveta ni ravno veliko v tej deželi, vendar pa je primeroma le malo rodovitne zemlje pripravne za poljedel- stvo, ker ima zarad različne nadmorske lege prav različno po večera hladno podnebje, po kterem se ravna rastlinje in vsaktero obdelovanje polja. Gledč na te razlike delimo deželo v gorenje in do-lenje Štajersko. Po dolenjem Štajerskem se gosto naseljeni prebivalci močno pečajo s poljedelstvom. Pridno in semtertje tudi umno obdelana zemlja jim daje obilo raznega žita (rži, pšenice, ovsa, turšice in ajde), vendar pa ne toliko, da bi se ž njim tudi nerodvitna gorenja Štirija preživila. Skoro povsodi marljivo sade lepo sadno drevje in od leta do leta bolj izbrano vinsko terto (vsi vinogradi merijo okoli 4m minam.). Najboljša vina sp ljutomerska, radgonska in pekerska. Iz sadja navede na leto okoli 17000 hektolitrov jabel-kovca, veliko ga pa surovega prodajo na tuje. Pridelujejo tudi veliko prediva in okoli Radgone dokaj konoplje, okoli Gradca Nemškega in Vojčberga pa ščetice.— Živinoreja je precej znamenita. Dobro znane daleč po svetu je dolenje - štajerska perutnina, ktere posebno veliko rede (štajerski kopuni). — Kopan in razen rujave-ga in nekaj černega premoga le malo dobivajo; najbogatejši premogovniki so v Vojčbergu, Kofiachu, v Ivnici, Hrastniku in Tre-bovljah — Obrtniki so po večem rokodelci, ki raznega blaga le za domačo potrebo narejajo. Razen mnogih steklarnic v Pohorji, Golovci in Posavji so večc fabrike skoro le v Gradci in jegovi okolici, ki izdelujejo železnino (mašine, železnocestne šine i. t. d.), kemijsko blago, cikorijo, čokolado, tkanino in pletenino, papir in dokaj usnja in uznjine. Gorenje Štajersko ima na !)()□ miriam. komaj Sm miriam. oralne zemlje. 22M miriam. travnikov in zelenih planin; več ko polovica pa je z gozdi zarasena. Glede na te neugodne razmere in na neprijetno, mrzlotno podnebje ni čuda, da ta gorata pokrajina ne rodi še toliko žita, da bi se v obče zelo redkov naseljeni prebivalci (2100 na O miriam.) ž njim preredili. — Živine pa po obilnih travnikih in dobrih pašnikih zadosti rede; zlasti goveja živina iz Muriškega dola. je ravno tako dobro znana kakor težki konji iz Anižke doline. — Izmedv ko p a ni n so najbolj znamenite: železo, sol, premog in šota. Železa ima med vsemi avstrijskimi deželami gorenja Štirija največ in to, kakor tudi nje jeklo, slovi tiže od nekdaj daleč pov svetu (ferrum noricum). — S po delo vanjem železa se gorenji Štajerci najbolj pečajo. V velikih plavžih in fužinah narede dosta surovega jekla, premnogo tudi izverstno žganega in besemerskega. Dotične naprave se lehko merijo z najizvrstnišimi tujih obrtnijskih držav. Po vseh murskih dolih skoro doli do Gradca izdelujejo železnino in jeklenino in raznovrstne svoje izdelke (srpe, kose, drat, žeblje, kmetijsko in rokodelsko orodje, hišno in kuhinjsko orodje in posodje i. t. d.) izvažajo v vse avstrijske dežele in tudi v tuje države n. pr. na Nemško, Francozko, Italijansko, Rusko in Turško. Kupčija bogate štajerske dežele se odleta do leta bolj razvija na vse strani sveta. Pospešujejo jo železnice, ki sedaj na vse strani deželo prepregajo (105 mirni.), plovne reke, dobre ceste, mnogi kupčijski zavodi in 2 kupčijski zbornici (v Gradci in Ljubnem). Uvaža se razno prekomorsko blago pa nekaj žita in obrtnijskih izdelkov, izvaža pa vino in sadje, les, železo in jeklo in razni izdelki domače obrtnije. Za duševno izobraženost skrbe precej goste in še do-sta dobro uravnane ljudske šole po deželi (okoli 720), v ktere vendar mladina sedaj manj redoma zahaja nego prejšnja leta. Više gimnazije so v Gradci (2), Maribori in Celji, niži realni gimnazij pa v Ptuji in Ljubnem. Gradec in Maribor imata po eno učiteljišče. V Gradci ste 2 realki, v Mariboru in Ljubnem po ena. Veliki šoli in druga posebna učilišča so bila že pri mestih omenjena. Vojvodstvo Koroško. 1040 miriametre; 345000 ljudij, ki so skoro vsi katoličani (razen 18000 protestantov), po.rodu je skoro % Nemcev, pa 130000 Slovencev. Meje deželne in gostost ljudstva? Koroška dežela je pb večem gorata in ima kaj dolge doline (dravsko, belsko, jezersko, krško, labodsko in zilsko), ki so skoro sredi dežele v precej veliko Celovško ravnino razširjene. Dravi na levo so vse gore prvo tvorne Alpe ; imenujejo se od tirolske meje do prelaza Kačberga (1()04 m.) in Jezerniške doline (Liesertal) skup Visoke Ture ter se po glavnih vrhovih ločijo v več obgorij. Naj-viši vršaci: Veliki zvonar ali Grossglockner 3400 m., naj-viši hrib v našem cesarstvu (s prelepim lednikom, Pasterca imenovanim). Hochnarr, Ankogel i. d. Dalje proti vzhodu so ob deželni meji zelo razrasene Mursko-dravske Alpe ali Krške in Lab6dske planine z mnogimi prelazi. Najbolj znana odrasleka teh gora sta Svinjska planina (Saualpe, 2073 m.) in Golovec (Koralpe 2137 m.). — Ta-kraj Drave so po apnen iške Alpe Karnske ali Gora-tanske, ki so po sedlu Pontabelskem (787 m.) in globoki preseči potoka Žilice ločene v Zahodne in Vzhodne Karnske Alpe. Zahodne mejijo deželo proti Benečiji (Višja gora 2(i03 m. in sv. Višarje 1721 m.) ter imajo precej visoko vzporedno rastliko med Žilo in Dravo—Z i 1 s k e Alpe. Te deloma še prvotne gore sc blizo Beljaka končujejo z Dobračem, s kterega ima potnik prekrasni razgled črez planinski svet (2154 m.); Lesovški vrh pa je jih najviši vršac (2780 m.). Vzhodne Karnske Alpe ali Karavanke drže ob meji kranjski proti vzhodu do Štajerskega ter so podobne velikanski steni, ktere koroško pobočje je zelo strmo, tudi ima v deželi le kratke opore (Obir 2131 m.). Tih najimenitniši prelazi so: Pontablo ali Žab n iški predel, Predel med Itabeljnom in Koritnico-Sočo (1165 m.),Itateško razvodje (860 m.) med Belo pečjo in Dolinsko Savo, Podkoren 1044 m. med Žilo in Dolinsko Savo, Ljubelj 1355 m. med Borovljem in Tržičem in Jezerski vrh (1205 m.)med Kapelsko Belo in Kokro. Poglavitna reka Koroške dežele je Drava, ki prihaja vanjo malo nad Gorenjim Drauburgom in jo po dobro 16 miriam. dolgem teku zapušča na vzhodni strani malo pod Dolenjim Drauburgom. Primerno jej je ime Drava, kajti deroča voda pada poprek za L2 metra vsak kilometer, tako da po njej le plaviti zamorejo. Znamenitni je dotoči na levem bregu so: Gorenja Bela, Jezernica, Krka z Glano in Labod niča, na desnem pa Žila z Žilico, Kapelska Bela in Meža.— Najimenitniša jezera so: Belo, M i 1 s t a t s k o, O s o j a n s k o in V r b s k o ali Cel o v š k o jezero.— Koroško se kot visokogorata dežela šteje med najhladnejše pokrajine avstrijske, zlasti po gorenjem Koroškem je podnebje zelo mrzlotno in rastlinju ne posebno ugodno; dosta toplejše je dolenje Koroško, najmehkejše podnebje pa ima na jug odprta, drugodi pa dobro zagrajena Labodska dolina. Deželni zbor koroški ima 37 članov ter se shaja v Ce-lovci. “V državni zbor pošlje dežela 9 zastopnikov, izmed kterih volijo 1 v državno delegacijo. Najviša upravna gosposka v deželi je deželna vlada v Celovci, kterej je podrejenih 7 okrajnih glavarstev. Mesta: Celovec na Glani, glavno deželno mesto, ima 16000 Ijndij, višo gimnazijo in realko in nekaj drugih učilnic. Družba sv. Mohorja, ki z velikanskim napredkom dela na slovstvenem polji za izobraževanje slovenskega naroda. Stanovska hiša, kterih sobane so olepšane z grbov! koroških stanovskih rodovin. Zgodovinski in deželni muzej, razvito obrtnijstvo in trgovstvo. V okolici ii? je G os p o-sve ts k o polje (Flaviura solvensc) z ostanki starorimskega mesta in vojvodskim stolom t. j. kamenitim sedežem s staroslovenskim napisom, na kterem je svoje dni koroški vojvoda, spre-jemši prisego zvestobe v Krnskem gradu, navadno delil fevde. V Kloštru ali Viktringu je glasovita suknarija.— Beljak (4700 lj.), staro mesto na Dravi ima višo realno gimnazijo, znamenito obrtnijstvo (svinčena beloba, minij ali svinčena rusovina, vlivanje krogelj in svinčenega zrnja) in veliko kupčijo (uže v srednjem veku je bilo sloveče skladišče blaga za italijansko in nemško-slovansko kupčijo). V gotiški cerkvi so nadgrobni spomeniki koroških plemenitih rodovin. Plajberg ima 4000 lj. in največi svinčeni rudnik v Avstriji. Prevalj, Lipica, L o 1 i n k, Freude n-bcrgvin Pu chsche i d en imajo velikanske izdelovalnice za železo. Št. Vid (3000 lj.) z veliko zalogo koroškega železa. Vošperg (1600 lj.) s slovečo fabriko za svinčeno belobo in Št. Pavel z benediktinsko opatijo od leta 1100 in nižo gimnazijo. V el kov ec (1600 lj.) z živinskimi in žitnimi sejmi, Htittenberg z naj bogatejšimi Železniki v deželi. Breze (3800 lj.) in Krka z lepimi cerkvami. Gorenji Bel jan i (5700 lj.), največi kraj v Gorenje-belski dolini. V tej dolini stoji na višini črez 1360 m. tudi Sv. Kri-zuana božja pot in postaja tistim, ki hodijo na Veliki zvonar. F eld-kirchen (5300 lj.); Spital in Trebiž s fužinami. V Borovljah izdelujejo razno jeklenino in puške. Ker ima Koroška od SOM miriam. plodne zemlje komaj 13 0/0 oralnega polja, ne prideluje žita za svojo potrebo, zlasti ker pri hladnem podnebji žito ne rodi bogato. Ima pa dežela veliko lepega prediva; vina v velikem nikjer ne pridelujejo. Nad polovico plodne zemlje je z gozdi zarasene, ki daje tudi za tujo kupčijo mnogo lepega lesa. — Po dolinah in pobočjih so razprostrti lepi travniki in zelene planine, ki živinorejo zelč pospešujejo. Odlikuje se posebno goveja živina.— Največ ljudij pa preživi rudari j a in kovinska obrtnija. Sedaj dobe črez 51000 tovorov surovega železa, največ pri Brezah in St. Lenartu, Hiittenbergu, Lipici in Prevalji. Koroško ima največ svinca v Avstriji (5300 tovorov), zlasti pri Plajpcrgu, veliko ima tudi rujavega premoga, nekaj kositra, kotlovine in srebra. — O b r tn ij a največ izdeluje kovine, železo in svinec. V Prevalji, kjer je največ fužin, so najprej v Avstriji narejali železnocestne šine ; za tem krajem se vrste Lipica, Franica, Puchscheiden i.d. Po celej Evropi znane so velike fabrike za svinčeno belobo v Celovci in Vošpergu. Vseh fabrik in večih rokodtlnic je okoli 260 v deželi.-— Kupčija je jako živahna, pospešujejo jo železnice, vode in razne ceste. Izvaža surovo železo, jeklo in svinec in razne kovinske izdelke ; vvaža pa prekomorsko blago, vino, žito in drugi živež, razne obrtnijske izdelke. — Razen srednjih šol, pri mestih omenjenih, je kacih 350 ljudskih šol po deželi: te so pa po slovenskih straneh na jako nenaravni podlagi osnovane. Vojvodstvo Kranjsko. 100 Mmiriametrov ; 470000 ljudij, ki so skoro vsi katoličani in Slovenci razen kakih 20000 Nemcev (Kočevarjev in nekaj rodovin v glavnem mestu). Meje deželne in gostost ljudstva? Kranjska je po večem gorata dežela, nekaj alpska, nekaj pa k raška. Na severi in severozahodu so razprostrte apneni ške Alpe, in sicer med Dolinsko Savo, Ljubljanico in Sočo Julske ali Bohinjske Alpe z obgorji Mangarta (2675 m.) in Triglava (2865 m. črna prst 1842 m.). Triglavsko sogorje je obdano krog in krog z globokimi debri in ima v lok zavit strm greben, iznad kterega kvišku mole goli skalni vrhovi. Pred tem grebenom je na vzhodni strani prostrta gozdnata planota (Jelovca 1400 m. in Pokluka), ki se po odstavkih znižuje ter se v Gorenjski ravnini z nizkimi hribci končava. Dalje na jugu segajo triglavski odrasleki in niža predgorja z Ble-gašem (1563 m.), Mladim in Starim Vrhom (1368 in 1193 m.) in Osovnikom (852 m.) tu do Ljubljanskega ma-hovja, tam pa do Idrice in ceste, ki iz Vrhnike pelje v Idrijo. Onkraj tega precej globokega razora se začenja Kra-ševina, na ktero Uže takraj marsikaj (Pokluka, Jelovca) opominja. Na koroški meji in nekaj še na štajerski stoje ostro-robati S n e ž n i k i ali Grintovci (Karavanke): Stol 2233 m., Begunšica 2050 m., Storžec 2128 m., Grintovec 2556 m., Skutka ali Rinka skoro enake visokosti, Ostrica 2347 m. Dalje doli ob Savi, med skalovjem kaj globoko tekoči, so pa gore zelo znižane. Imenitni prelazi: Rateško razvodje, Koren, Ljubelj, Jezerski vrh, Volovljek 1058 m., Črnivec in Kačji verh (915 m.). Še niže so pa alpske gore na desno od Savei Junčje 794 m., Kum, dolenjski velikan 1217 m., Ajdovščina 492'm., Ljubljanski Golovec 490 m.; prek ceste, držeče iz Ljubljane črez Višnjo goro v Novo mesto, polagoma prehajajo v dolenjski Kras. Ostale južne in zahodne strani Kranjskega pokriva Kras, ki se zarad podzemeljskega razvodja natanko ne loči od hrvaškega in primorskega. Kranjski Kras je nekoliko obrasen (Hrušica i.d.), a kmalu bode tudi todi kazal gola rebra, če bodo dotični prebivalci tako nemarno z gozdovi ravnali. Loči se v več gorskih ploščin (Hrušica 1262 m., Nanos 1299 m., Pivka z Javornikom 1260 m.), sklene-nih proti jugozahodu z visokim robom, kterega konec v Kranjski deželi je Snežnik 1796 m. Bolj vzhodna stran kranjskega Krasa obsega tudi mnogo ploščin, po večem še dobro za-rasenih, iznad kterih se več posameznih višin vzdiguje do 950 metrov nad morjem. Najviša vrha sta Krim 1106 m. in Rog 1099 metrov. — Gorjanci (Uskoško pogorje) so najbolj stranski oddelek doljenske Kraševine. Cerkvica sv. Jederti stoji 1184 m. nad morjem. Lastnije kraškega sveta? Sredi teh kranjskih gor se širi ravan, podkovi podobna in tako velika, da se med Alpami nikjer tolika ne nahaja (6|I| miriam. velika in 280 do 380 m. visoka). Iznad nje so vzdignene obrasene kopice, nektere na samem, nektere pa zvrstene in med seboj sklenene. Ti holmci in griči dele Kranjsko kotlino v več manjših oddelkov. Tako loči Šmarna gora 658 m., Vrašica 538 m., Primski vrh ravan v Gorenjsko ali Krajnsko, gredem podobno, pa v Kamniško in Ljubljansko. To pa zopet ločita Ljubljanski grad (363 m.) in Šiškarski hrib v Ljubljansko polje in Ljubljansko mahovje. To je okoli 220|I| kilometrov veliko in na njem stoji 9 majhnih goric kot 9 apneniških otokov. Kranjsko spada po večem v savsko porečje, le zahodno podolje visokega Krasa visi po Idrici, Ipavi in Reki k Jadranskemu morju. Glavna reka v deželi je Sava, ki se pri Radolici steka iz Dolinske in Bohinske Save (Savice) in na svoji 20 miriametrov dolgi poti po deželi in oh meji v sebe sprejemlje skoro vse vode. Je dotoči so na desni: Sovra (iz Sevšice in Poljanščice nastajoča), Ljubljanica in Krka; Kolpa le meji deželo proti Hrvaškemu; na levi pa: Te rž iška Bistrica, Kokra in Kamniška Bistrica. Najimenitniši med savskimi dotoki je Ljubljanica. Ta izvira daleč na Notranjskem z imenom Pivka; črez 20 kilometrov teka se izgublja v Postojnsko jamo (2800 m. dolgo) ter se tu z več potoki pomnoži. Na to sc zopet na dan pokaže in teče nekaj časa z imenom Unca skozi Planinsko dolino, potem pa drugikrat ponikne v razvotljeni Kraševim in še le za Verhniko-kot globoka plovna Ljubljanica izpod zemlje privre.— Idrica in Ipava, Ljubljanici nekoliko podobna, se pa na Goriškem iztekate v Sočo. Deloma podzemeljska voda je tudi notranjska Bistrica ali Keka, ki se po dolgem skritem teku na Primorskem z imenom Tim a v izliva naravnost v Jadransko morje. V Savskem povirji so 3 lepa gorska jezera, namreč Korensko, Bohinjsko (45 hektarov veliko) in Blejsko (32 hekt.).— Cirkniško jezero je najimenitniše izmed presihajočih jezer na svetu,- vendar se prav redkoma (tako po leti 1871) posuši do celega. Kranjsko ima v različnih 3 predelih tudi različno podnebje. Gorenjsko ima hladno planinsko podnebje, kjer časi po visokih vrhovih celo meseca julija ali avgusta sneg pada. Dolenjsko ima ob Krki in semtertje tudi ob Kolpi toplo vremenje, drugodi pa je neprijetno in mrzlotno. Po Notranjskem je tudi precej gorko podnebje, lepo zimi nastajajo hudi mrazi, posebno kedar brije viharna burja. Deželni zbor kranjski šteje 37 članov; ti so: knezoškof ljubljanski, 10 poslancev velikega posestva, 8 iz mest in tergov, 2 iz kupčijske in obrtnijske zbornice v Ljubljani in 16 iz kmetskih 'občin. V državni zbor pošlje dežela 10 zastopnikov, izmed kterih izvolijo 1 v državno delegacijo. Najviša upravna gosposka v deželi je deželna vlada v Ljubljani, kteri je 11 okrajnih glavarstev podrejenih. Mesta: Ljubljana na Ljubljanici, glavno mesto s 24000 lj., ima višo gimnazijo in realko in več drugih naučnih naprav. Slovenska matica za povzdigo slov. slovstva, knjižnica, deželni muzej i.t.d. Velikih fabrik razen predivnice za bombaž, pivovarne, nove to-bakarnice in fabrike za prižigalice nima, rokodelstvo in trgovstvo jej pa lepo cvete. Druga mesta so na Gorenjskem: Kranj (2300 lj.) ima nižo realno gimnazijo in živahno kupčijo z domačimi pridelki pa precej obrtnosti. Loka, navadno Škofja Loka imenovana (ker je bila nekdaj posestvo briženskih škofov) ima 2400 ljudij ter se peča posebno s platnarijo. Tržič (2000 Ij.) pod Ljubeljem, izdeluje dosta usnja in železnine. Radolica (700 lj.) z rokodelstvom; Kamnik (2200 lj.). ,Za obrtuijo imenitni kraji so še: Bistrica, Sava, Javornik, Železniki, Kropa in Kamna gorica, Bitno in Stražišče, Na D olenjskem: Novo mesto (Rudolfovo) na Krki ima 2000 lj. in višo realno gimnazijo; trgovina z domačimi pridelki in izdelki. Kostanjevica (900 lj.) z imenitno božjo potjo k materi božji. Drugi znameniti kraji so še: Toplice z rudnico; Zagorje z rujavim premogom; Krško (1200 lj.) z vinsko kupčijo. Metlika na Kolpi z dobrim vinom; Kočevje (1000 lj.) sredi enako imenovanega okraja z zgoli nemškimi naselniki, ki hodijo po kupčiji daleč po svetu, ima nižo realno gimnazijo; Ribnica z razširjeno kupčijo doma narejene lesenine rešet, ret i.t ). Na Notranjskem: Idrija (4800 lj.) s slovečim rudnikom živega srebra (okoli 350000 kilogr. na leto). Ipava (1800 lj.) sredi sprelepe doline ima pri toplem svojem podnebji slovečo sadje- in vinorejo. Postojna (1900 lj.) s slovečo jamo, ktero bi primerili prostorni mreži votlin z veliko lepimi podobami iz kapnika. Cirknica (1500 lj.) pri znamenitem jezeru. Lože, kupčija z usnjem in živino. ' Po različni podobi zemlje se dežela loči v Gorenjsko, Dolenjsko in Notranjsko. Gorenjsko obsega vse gorenje Posavje do Ljubljanice ; po nekoliko je gorata z dobrimi travniki, z lepimi gozdi in z železnimi rudniki, po nekoliko pa ravna z rodovitnim poljem, povsodi pa ima precej živahno kupčijo.— Dolenjsko ali jugovzhodna stran dežele (med Ljublanico, srednjo in gorenjo Kolpo) je razen Krške široke doline globoko razdrto predgorje in nizko brdje z njivami in vinogradi, na zahodni strani pa polagoma prehaja v nerodovitni Kras, ki pa je vendar še po večeni dobro zarasen.— Notranjsko ali jugozahodna stran dežele obsega ves visoki Kras, dosedaj še po večem s hojevjem in listovci ob-rasen; ob strani se mu pa vleče prelepa Ipavska dolina, bogata sladkega vina in okusnega sadja. Plodne zemlje ima Kranjska še nekaj črez 95 |~|miria* metrov, toda te je okoli 43% z gozdi zarasene, oralne zemlje je le okoli 15%, ostala pa pride na travnike in pašnike, vrtove in vinograde. Zato si dežela na svojih 14Q miriametrih njivja žita ne prideluje za potrebo ter ga mora iz tujih dežel, zlasti iz Banata vvažati; semenske detelje, lanu in konoplje ima pa veliko celo za tujo kupčijo. Sadja imajo skoro vsi kraji dosta, zlasti gorenjski, pa tudi veliko trdega in mehkega lesa, š kterim pa žalibog še ne znajo dosti skrbno gospodariti. Travnikov in pašnikov, — po nekterih krajih pač preveč vresnatih, —je veliko, živine pa primeroma še zmerom premalo. Zel6 razkosane in premale kmetije najbolj zavi- rajo, da se živinoreja ni povzdignila na višo stopinjo. Na visoki stopinji pa je bučelaistvo, ki deželi daje na ostajanje medu in voska. Tudi sviloreja se je po nekterih krajih s pridom začela. Slavna kmetijska družba v Ljubljani s svojimi poddružnicami zase-ja pri vsakteri priliki dobre nauke o kmetijskem gospodarstvu med narod, kteri jo pa še zmerom premalo posluša. Ta družba sedaj leto za letom nakupava izvrstno plemeno živino na tujem ter jd razdeljuje med kmete, da bi domače pleme požlahtnila. Kopaninskega blaga dajo največ v vrednosti Idrijski rudniki, v kterih dobivajo od leta do leta več živega srebra (sedaj okoli 350000 kgr.). Drugodi, zlasti na Gorenjskem, dobivajo dokaj železne rude, iz ktere narede okoli 5100 tovorov surovega iu litega železa, na Dolenjskem, sosebno v, Zagorji pa več nego 150000 tovorov rujavega premoga. Potem dobč nekaj svinca v Knapovšah in Zagorji, bakra ali kotlovine, dosti cinka in nekaj drugih kovin. Če je prav roko delnic precej po deželi, obrtnija je vendar le majhna, ker je velikih fabrik premalo. Največ raznovrstne obrtnije ima Gorenjsko; dela in podeduje se posebno jeklo in železo v Bohinjskih Starih fužinah, na Bistrici, Javorniku in Savi, v Tržiči, Železnikih, Kropi in Kamni gorici, v zadnjih 3 krajih narejajo po večera žeblje. Dvor pri Šuženbergu na Dolenjskem pa slovi zarad železnine, ki jo vliva. V Kamniku in Idriji zelo ple-t6 čipke; v Kranji narejajo plahte in bukovo sukno, bližnji Straži-ščanje pa sita iz žime; v Tržiči dokaj usnja, v Poljanah nad Škofjo Loko in v Kamniku pa dokaj lima za tujo kupčijo; loški sodnij-ski okraj nareja veliko domačega platna za inostranske kraje ob Jadranskem morji, Ribničani in Kočevarji pa rele, rešeta in drugo lesenino kakor tudi Gorenjci razno leseno posodo, sode, škafe, čebre i. d. pa štirooglate podnice (parkete) za sobe. Velike fabrike so skoro le v Ljubljani in njeni okolici za pavolnik, sukno, pivo-prižigalice, moko, papir, laneno olje, za barvilo zmleti ali žagani les, lesene žeblje za čevlje i. t. d. Trgovina z domačimi pridelki in obrtnijskimi izdelki (medom, voskom, suhim sadjem, deteljo, zeljem, maslom, hrastovimi ježicami, hrastovim in smrekovim lubjem, platnom, lesom in lesenino, zeležnino in jeklcnino i. t. d.) je precej živahna; pa bi —• kakor ima dežela ugodno lego, morje blizo, močno vodovje, dve železnici (34 miriam.), precej dobrih cest pri zboljšani obrtniji in umnej-šem gospodarstvu še bolj cvetela. Vvažajo žito iz Ogerskega in Banata, prekomorsko blago, surove kože i. t. d. Razen 4 gimnazij (v Ljubljani, Rudolfovem, Kranji in Ko-čevji) in više realke pa učiteljišča v Ljubljani je komaj 330 ljudskih šol po deželi, dosta premalo za prebivalstvo, ktero pa še v te po večem slabo uravnane učilnice otroke le nerado pošilja. Primorsko: Poknežena grofija Goriška in Gradiška, mejna grofija Ister-ska in samosvoje Tržaško mesto z obmestjem. SOm miriametrov; 010.000 ljudij, kiv so skoro vsi katoličani, le v Trstu je več drugovernikov, nekaj Židov pa tudi v Gorici in Gradišči ; po rodu in jeziku je več ko 3/5 vseh prebivalcev Slovanov (med temi 250.000 Slovencev, drugi so Serbohrvatje), ostali Primorci so Italijani — na Goriškem furlanskega podnarečja—in okoli 40/0 Nemcev in drugonarodnikov. Razen dolenjega Posočja in nekojih globokih dolinčin je Primorska povsodi hribovita ali vsaj visoka planota: na severnih straneh jo pokrivajo apneniške Alpe, drugod! pa Kras. Med Rezijansko Belo in Sočo s Koritnico je čanin sko obgorje z Rombonom 2147 m., čaninom 2275 m. in Matajurom 1596 m., ki se dalje proti jugu ob beneško-go-riški meji znižuje v prelepa goriš k a Brda (266 m.). Zadnji južni konci se pred Kaminom polagoma izgubč v globoko nižavo ob dolenji Soči. Takraj Predela in Soče ob kranjski meji se med Bačo in Sevšico do Podbrdskega slemena vlečete visoki sogorji Mangerta in Triglava, s kratkimi odrasleki in gorinami pa kaj strmimi pobočji na goriški zemlji. Najvišji vrhovi so Mangart, Triglav, Krn 2245 m., Kanjavec, Vogel 1920 m. in Kuk 2170 m. Od Podbrda in Baške doline segajo do Idrice niža predgorja. Na jugu globoko vdrte Idriške preseke se začenja Kras s Ter novskim gozdom. Ta sedaj še dobro obrasena planota, poprek okoli 850 m. visoka, je po Ipavski dolini in goriški kotlini skoro popolnem odločena od drugega Krasa. Najviši vrh Ternovskega gozda je Mrzavec 1406 m. Za Ipavsko dolino proti jugovzhodu pride Pravi (ali Nizki) Kras s Cifcarijo. Ta enolična skalnata planota, 500—600 m. visoka, je po večem gola in rastlin kaj vboga; okamneli gobi podobna posrka v sebe vso močo ter nima na površji niti rek, niti studencev. Male nje doline so kodi unjaste, še manjše globine pa kakor livi vdrte ponikve. Ne manjka mu tudi globokih brezden, v kterih posebno radi divji golobje gnezdijo. Le kupi kamenja ali pa skalnati vršaci in guli grebeni so semtertje iznad žalostne kraške planote vzdigneni: Trstelj (J40 m., Šabnit 1010 m., Siga 1237 m. Temu Krasu zelo podobni Isterski polo.tok se v 3 odstavkih s kraške višave znižuje k Jadranskemu morju, s prva precej strmo, dalje proti jugu pa zlagoma. Planik 12G8 m. in Učka 1394 m. sta najviša vrhova na severnem odstavku, Celj G40 m. in Sisol 832 m. na srednjem, Peruzovac 467 m. pa na južnem. Kvarnerski ali Isterski o t o c i so po legi in snovini le odtrgani četvrti odstavek kraške tvorine. Široki pa nizki Krk (Triskovac 541 m.) je odkrojen podaljšek kraške plošče, podolgovata otoka Cres (Sis 638 m. in Helm 483 m.) in Lošinj (Osoro 584 m.) pa po morskem rokavu odtrgan hrbet Uč k e ga pogorja. Velikih ravnin nima Primorsko, le ob dolenji Soči je mala nižava, ki obsega okoli 550LJ kilometrov. Zemlja nje je po večem plitva, ker pa je dobro močena, rada rase po njej turšica, vinska rozga in murva. Voda se s Primorskega vsa izteka v Jadransko morje; ob tem ima dežela, zlasti polotoška Istra z dotič-nimi otoki zelo razčlenjeno obrežje (36 luk.). Največa reka je Soča, ki na zahodnem pobočji Triglava izvira. Kaj somerno razvita teče po najdaljši poprečnici južnih apneniških Alp in se Z d o b a imenovana izteka v Tržiški zaliv (Mon-falcone). Nje struga je po ozki dolini po večem zelo globoko vsekana in ozka, le ob dolenjem teku prek goriške nižave je bolj široka in plitva. Na levi sprejemlje največa svoja dotoka : I d r i c o in I p a v o. Posebno zanimiva pa je kranjska Keka, ki se izgublja v jami Škocijanski in na Primorskem okoli 60 kilometrov daleč pod razvotljenim Krasom teče. Blizu Devina dere na podnožji Krasa iz 7 skalnatih lukenj (rimski pesnik Vergilij jih omenja devet — per ora novem) na dan ter se T i m a v imenuje ; njegov tek je komaj 950 m. dolg, a vendar nosi od izliva do vira male morske ladije. Vsa Evropa nima druge jemu enake reke ! —- Suha Istra ima le nekaj malih potokov, n. pr. D r a- S o n j o in Buzetski potok ali Mirno na zahodni strani, Raso pa na vzhodni. Podnebje je po alpskem predelu in na kraški planoti še zmerom precej ostro, po leti navadno zeld suho in vroče, po zimi pa zlasti na Krasu zeld mrzlo, posebno kedar brije huda burja. Ob dolenji Soči, na morskem obrežji in po otocih kvarnerskih uže vlada mehko podnebje južne Evrope. Poletje je neprimerno dolgo in vroče, zima pa kratka in mehka, le da se v tem letnem času zarad naglo vrstečih se vetrov—juga in burje —, temperatura hitro in močno preminja. Samostojno mesto Tržaško s svojo okolico ima občinski zbor, ki ob dobi zborovanja deželnih zborov ima vse pravice ustavnih teh zastopništev. Šteje 56 zastopnikov, kterih je le (> iz okolice, ki ima okoli 30.000 prebivalcev. V državni zbor pošljejo Tržačanje 4 zastopnike, izmed kterih volijo 1 v državno delegacijo. — Deželni zbor g o r i š k i zboruje v Gorici; šteje pa 22 članov, ti so: nadškof goriški, 6 poslancev velikega posest- va (slovenskega in italijanskega), 5 iz mest in trgov, 2 iz kupčijske in obrtnijske zbornice v Gorici in 8 iz kmetskih občin. V državni zbor pošlje Goriška 4 zastopnike, izmed kterih volijo 1 v državno delegacijo. — Isterski deželni zbor v Poreči šteje 33 članov; ti so : 3 škofje (tržaški, poreški in krški), 5 poslancev velikega posestva, 11 iz mest in trgov, 2 iz kupčijske in obrtnijske zbornice v Rovinji in 12 iz kmetskih občin. V državni zbor pošlje Istra 4 zastopnike, izmed kterih volijo 1 v državno delegacijo. — Najviša upravna gosposka v deželi je namestnija v Trstu, kterej je 10 o-krajnih glavarstev podrejenih. Samostalno mesto Trst z okolico meri 94rj kilometrov ter ima 130.000 ljudij. Okoličani so vsi Slovenci, prebivalci v mestu so pa deloma Italijani, deloma pa Slovenci; potem je še nekaj Nemcev, Serbohrvatov, Grkov in drugonaroduikov. To glavno mesto Primorja ima velikansko parobrodarstveno družbo av-strijauskega Llovda, kterega parobrodi plavajo po Sredozemskem in Črnem morji in prek Sueškega prekopa po Indijskem oceanu do Romhaya. Poprek obišče na leto okoli 11.000 raznih ladij to za Dunajem nnjveče tržišče v cesarstvu. Lepo novo mesto je somerno zidano ob pristanišči, ktero velikanski nasipi po večem zagrajajo. Staro mesto je neredno zidano ob gradskem pobočji in ima dobro utrjen grad pa prestaro stolno cerkev. V mestu so : 2 gimnaziji, 2 realki, mornarska in kupčijska akademija, razne kupčijske šole in mnogo ljudskih šol. V okolici je mnogo pristav in prelepih letovišč bogatih meščanov. Dalje od mesta stoji tik morja Miramar, prekrasni grad raj. nadvojvode Ferd. Maksimilijana. Na Krasu je v kodunji med hrastjem prijetna Lipica s cesarsko žrebčarijo. O b-čina (1500 lj.), velika vas blizo kraškega roba, kjer se potniku iz severovzhoda prvikrat pokaže čarovni razgled črez 394 m. niže Jadransko morje. Goriško meri 29.50 miriametrov ter ima 210.000 ljudij; teh je 58.000 Furlanov, drugi so pa Slovenci. Gorica (17000 lj.), kaj prijetno mesto s prelepo okolico blizo globoko vdrte Soče, ima središčno bogoslovnico primorskih škofov, višo gimnazijo in realko, učiteljišče (za učiteljice) in nekaj drugih šol. Cvetoča sadje-in vinoreja in živahna kupčija. V mestu je nekaj fabrik za prižigalice, sveče, svilo, bolj važne so pa tovarne v bližnjih Stražicah, zlasti pa velikanski mlin po najnovejši amerikanski metodi napravljen, eden največih mlinov v Avstriji. Blizo mesta stoji Kostanjevica s frančiškanskim samostanom, v kterem je francoski kralj Karel X. pokopan. Gradišče (1600 lj.) ob Soči z ostro ječo za hudodelnike. Oglej, sedaj mala vasica z imenitno cerkvijo in zakopanimi razvalinami starega mesta, ktero je hunski kralj Atila razrušil leta 452. Tržič (Monfalcone 3000 lj.) in Grad se pečata z morskim ribštvom. Kormin (4600 lj.) s svilorejo. Ajdovščina (800 lj.) z veliko prejnico in slovečo bojarnico. Sežana (1000 lj.), največa vas na goriškem Krasu ima imenitne sejme. Tolmin (1900 lj.), središče gorenje - soškega okrajnega glavarstva; do tega kraja rase terta, ki ondotni dolini daje obilo „cebedina“ za domačo potrebo. Boleč (1500 lj.) pred Predelom. Istersko meri 49'4Q miriam. ter ima 270000 prebivalcev; teh je 56000 po raznih morskih mestih raztresenih Italijanov, drugi so pa Slovenci (ob severni strani) in Hrvdtje; v Pulji je tudi precej Nemcev. Glavno mesto je Pazin (3600 lj.) z višo gimnazijo; sedež okrajnega glavarja. Koper (Justinopolis 8000 lj.) z višo italijansko gimnazijo, učiteljiščem (za učitelje) in ječo za hudodelnike; Piran (9500 lj.) z realko in živahno kupčijo; obe mesti imate velike morske soline. Motovan (1400 lj.) z lepim hrastovim gozdom, ki daje dosti lesa za avstrijsko vojno ladijevje. Rovinj (12000 lj.) ima kupčijo z maslikami, ribštvo na morji i. t. d. Poreč (3000 lj.), sedež zbora isterskega, ima baziliko in krščanske starine iz 6. stoletja. Pulj (11000 lj.), rimska Pietas Julia, ima največo luko za avstrijsko vojno ladijevje, starorimske ostaline (velikanski amfiteater, 115 m. dolg, 52 m. širok, s 144 okroglimi ob-loki v dveh vrstah, stoječih druga nad drugo; lično zidan in olepšan tempelj Rome in Avgusta s stebrovjem korintskim, nadgrobna vrata tribuna Sergija, tako imenovana Porta aurea i. d. Labin (Albona, 2200 lj.) ima blizo rujavi premog. Volovsko (500 lj.), sedež glavarstva. Na otocih: Lošinj ima mesti Veliki Lošinj (2300 lj.) z ladjedelnicami in Mali Lošinj (6000 lj.), v tem je silo veliko ladijarjev in pa izvrstno globoko pristanišče, kamor dohaja dokaj ladij. Na Cresu je Cres (5000 lj.) naj veče mesto z ribarstvom, mornarstvom in kupčijo z oljem, vinom in južnim sadjem. Krk (2000 lj.), največe mesto na Krku, sedež škofa in živahna kupčija z domačimi pridelki. Plodne zemlje ima Primorska primeroma veliko, namreč 75m miriametrov, pa ta jej le malo rodi, ker Soška dolina in morski obkraji z rodovitnimi njivami so silo ozki, na Krasu pa je razven globokih kodunj skalnat in plitev svet, kteremu navadno tudi moče ze!6 primanjkuje. Zato se ne pridela dovolj žita (vsega okoli 430000 hektolitrov — primeroma največ turšice —- 43% — in pšenice 30%) ajde in ječmena), ampak vvažati ga morajo iz tujih krajev, če se prav zmletega zopet veliko izvaža. Travnikov je le malo (100/0) in še ti so slabi, veliko pa pašnikov (400/0), zlasti po kraški planoti, ki so pa po večem le drobnici ugodni. Gozdom prištevajo sicer 20% plodne zemlje, a večina ima le pritlično drobno grmovje. Zato primanjkuje lesa skoro vsem stranem, posebno pa kraškim; le gorenje Goriško sedaj še pokrivajo semtertje lepi gozdi, s kterimi pa prebivalci kaj nemarno ravnajo. Posebno lepa sta cesarska gosda — Ternovsko hojevje nad Gorico in Mutovunsko hrastje v Istri. Sadjereji je podnebje silno ugodno, pa žalibog nikjer se ž njo posebno ne pečajo razen nekterih krajev na Goriškem. Poleg navadnega sadja imajo tudi smokve, mandeljne in dokaj lepega kostanja. Vina pridelujejo (na 2rj miriam.) v srečnih letih po ravnem in po brdih obilo, vendar, je po večem tako slabo pripravljajo in tako malo umno ž njim ravnajo, da se ne obdrži čroz leto in dan; zato tudi ni za daljno kupčijo. V Istri (na obronkih morskega brega) in na Kvarnerskih otocih raste oljka, ki daje dobrega olja veliko črez domačo potrebo (12500000 kgr.). Z rejo goveje živine se le po gorenjem Goriškem nekoliko bolj pečajo, povsodi, zlasti pa v Istri imajo veliko ovac, skoro le neplemenitih, oslov in mezgov; po Krasu imajo tudi dokaj pogozdovanju škodljivih koz. Malo se pečajo s svinorejo in buče-larstvom (zlasti v Soški dolini, Kobarid), bolj pa s svilorejo, ki se zmerom bolj razširja, le da jo po nekterih straneh huda bolezen sviloprejk zelo zavira in celo zatira. Vsi primorski kraji se s posebnim pridom pečajo z ribštvom, nekteri tudi ribe pošiljajo daleč (po GO—75 miriam.) v notranje dežele. To posebnost ima Primorsko, da se v njem ne nahaja ni-kakoršnih kovin. Samo Istra ima rujavi premog, kterega izkopa-jo po 30000 tovorov na leto. Dalje ima Istra nekoliko galuna in vitrijola pa prav veliko morske soli, ktere v solinah pri Kopru in Piranu narede okoli 35 milij. kgr. Vse Primorsko se tudi ponaša s preobilnim zidnim kamenjen, ktero uže od nekdaj prek morja pošiljajo v tuje dežele. Obrtnost namorskim krajem posebno lastna je tesanje ladij. Na Goriškem in v Trstu so še nektere druge obrtnijske tovarne: prejnice za bombaž, svilarnice, bojaruice, usnjarnice, sve-čarnice, mlini, v Gorici še papirnica, v Trstu pa razne fabrike za drugo blago, zlasti za tako, ki je rabijo za ladije (n. pr. vrvi, ja-drovino, suhor, pa ne mašine i. d.) pa mnogo milarnic, rozoljaniic in fabrike za laške vlitke iz moke. Istra nima skoro nobene veče fabrike, v namorskih krajih pa mnogo ladijedelnic in rokodelnic. Kupčija je v Gorici in primorskih mestih prav živahna, sosebno pa to velja o Trstu, ki je v resnici kupčijsko mesto za večino cesarstva. Ta velika kupčija obsega vse prirodnine in obrtnijske izdelke (vrednost vsega blaga je okoli 230 milijonov gld. na leto). Za se Primorsko vvaža žito in živino, les in razne kovine, pa obrtnijske izdelke in prekomorsko blago, črez morje pa pošilja zidno kamenje in moko, v gorenje kraje našega cesarstva pa olje in nekoliko zgodnjih pridelkov (raznega sadja, špargeljev, zgodnega krompirja, graha i. d.) pa veliko morske soli. Ljudska izobraženost je na Primorskem še na kaj nizki stopinji; šolstvo je le malo razvito. Primeroma najbolje je zanje prekrbljeno v Trstu in jegovi okolici pa po Goriškem. Vseh ljudskih šol štejejo okoli 400; res samo na sebi precej veliko število, a pomisliti je treba, da so po deželi silo različno — neredno razdeljene; dalje je pomisliti, da jih je tretjina nepravilno uravnanilr, tudi so razen Goriškega celo pravilno uravnane postavljene na nenaravno podlago, tako da prebivalstvu malo ali pa prav nič ne koristijo. Srednje šole so bile uže pri mestih omenjene; v Trstu pa je tudi mnogo posebnih učilišč. Poknežena grofija Tirolska in Predarelska. 292T~i miriametrov; 900000 ljudij, ki so do malega katoličani, po rodu in jeziku je 6/io Nemcev 3G0000 pa Italjanov (med njimi okoli 9000 Ladincev). Meje in gostost ljudstva? Tirolsko pokrivajo črez in črez najviše Alpe v cesarstvu, le ob rekah so semtertje ozke ravnice. V Preda-relskem in na levi strani Tnc so po rekah Liku, Izari in Ini v 4 obgorja ločene apn eniške Alpe, ki se na južni strani strmo in z golimi stenami spuščajo v Insko dolino. Naj viši vrh teh A1 g a n s k o - t i r o 1 s k i h Alp je Gross-Solstein 2540 m., najimenitniši prelaz pa Arelski 1786 m. — Prvotne Alpe iz Švajce stopajo v deželo z gorstvom: severno jo Ithaetikon (Albuinkopf 3313 m.), južno pa Ortleško z najvišim vrhom v cesarstvu (Ortles 3916 m.); srednje pogorje med Ino in Adižo, Izako in Rienzo polni vso deželo od zahoda do vzhoda. Po prelazu Brennerja (1421 m.) je ločeno v ledeni Oetztalski koren z Wildspitze (3776 m.) in Visoke Ture z Grossvenedigerom (3647 m.).— Južne ap n eniške Alpe delajo po večem južno tirolsko mejo, vendar so tudi noter po deželi precej daleč razragene. V Tridentinskih Alpah je Vedretta Mar-molata ('3496 m.) najimenitniši vršac. Po veliki množici tirolskih dolin teče ohilo voda k J a d-ranskemu in Črnemu morju, le Predarelsko visi po Renu k Nemškemu morju. Glavna reka In s svojimi potoki teče v Donavo, tako tudi na Tirolskem izvirajoča II era, Lik (Lecli), Iz era in Drava. V Jadransko morje dere Adiža z Izako; razen te pa še Chiesa, Sarka, Brenta in Plava. Oh meji so jezera: Bodemsko, G a r d s k o in I d e r s k o. Mesta: Inšpruk (17000 tj.), glavno mesto na Ini, ima vseučilišče, gimnazijo in realko; razni spomeniki lepšajo mesto in je-gove cerkve. Hall (5000 tj.) z gimnazijo in solinami. Kufstein trdnjava ob bavarski meji. Imst (2500 Ij.) z nižo realko, — Brilesen (4000 Ij.), sedež knezoškofa ima gimnazijo, in žiAhno kupčijo med Italijo in Nemčijo, Bruneck (2000 Ij.) z nižo/.ealko. Bolzan (10000 Ij.) z gimnazijo in veliko kupčijo. Meran (3400 Ij.) z milim podnebjem in izvrstno sadje - in vinorejo; gimnazija. — Trident (HEIOO Ij.) in Roveredo (9000 Ij.), največi mesti v laških Tirolih, imate po eno gimnazijo, Roveredo tudi višo realko, pa veliko svilo - in vinorejo; svilarstvo. Arko in Riva s prelepimi pomeranšniki in olivnimi vrtovi ob Gardskem jezeru. — Na Predarelskem: Feldkirch (3000 Ij.) z realno višo gimnazijo in obrtnijo; Brege n z (4000 Ij.) ob Bodemskem jezeru. Tirolsko ima komaj 640/0 vsega površja plodne zemlje, a te je le 13Q miriam. njivja, zato pridelujejo žita mnogo manj nego ga potrebuje dežela. Vino pridelujejo v južnih Tirolih, onde tudi okusno sadje, obilo tudi za kupčijo v tuje kraje. Severne imajo mnogo prediva, konoplje in tobaka. — Živinoreja je na visold stopinji,, ker je travnatega sveta 5 krat več ko oravne zemlje. Cvete tudi sviloreja. — Kopanin ima le malo; največ dobivajo var-ene soli, premoga in železa, pa prav malo zlata, srebra, bakra, sjvinca in cinka. $ Obrtnostj najbolj razvita na Predarelskem: tu jo mnogo prejnic in tkavnic in drugih fabrik za papir, za kovano in lito železnino. Po nemških Tirolih je malo fabrik, mnogo pa rokodelnic za železnino, usnje, bukovo sukno in prte, za lesenino in drugo blago. V južnih Tirolih narejajo zlasti imenitno svileuino. — Kupčija je precej živahna. — Za duševno omiko skerbi okoli 2000 ljudskih šol; druga učilišča so bila uže pri mestih omenjena. Kraljestvo Češko. 520m miriametvov; 5150000 ljudij, ki so po vočem katoličani (razen 103000 protestantov in okoli 90000, Židov), po jeziku je več ko 3/g Cehov, ostali so pa Nemci in Zidovi. Meje deželne in gostost ljudstva? č e sk a je nekoliko valovita ravnina, nekoliko pa gorata zemlja. Valovita ravnina je v 3 šircrih gredeh razprostrta po sredi kraljestva; posrednja je visokost iznaša 300 do 700 metrov. Opasana je z raznimi gorami. Na zahodni meji stoji Češki les ali Šum a va s Polkenom (1376 m.). Smrečine mole le z vzhodnimi razrastki na Češko. Od njih drže na severni meji Krušne gore do Labe; Klinova gora 1278 m. je jih najviši vrh. Na vzhodni meji so Sudeti, ki se- po znatnih razorih ločijo v L u ž i s k o planoto, I z e r s k e gore in K r k o n o š e (Snežka 1600 m.) češko-moravske višine so ob jugovzhodni meji. Glavna reka je Laba, ki izvirajoča v Krkonoših iz dežele odpeljuje skoro vse tekoče vode. Jeni dotoči na desni so: Izera in P lončni ca, ne levi pa; Upa, Orlica, Hru-dimka, Vel ta v a, O gr a in Bil in a. Za deželo najime-nitniša voda je plovna Veita v a, kterej pritekajo na desni: Malša, Lužnica in Sazava, na levi pa Votava in Berounka. Češka ima tudi mnogo po celem svetu znanih rudnic in toplic : K a r 1 o v i vari, Toplice, M a r i j a n s ko k o-p e 1 i in Frančiškove. Mesta: Praga (105000 Ij.) ima vseučilišče, 2 tehniki, 4 gimnazije, 4 realne gimnazije in 3 realke, mnogo slavnih poslopij in spomenikov; sploh je središče češke učenosti, obrtnosti in kupčije, ktfero pospešujejo razne narodne naprave. Na Češkem stoji še drugih 300 mest, ki pa imajo v primeri z glavnim mestom le malo prebivalcev. P1 z e n j ima 24000, L i b e r c e pa 23000 ljudij. Budejovice imajo 18000 Ij.; Karlin, S m i h o v, W a r n s-d o r f in Heb po okoli 15000. Kut n a gora 13000 lj. Dvanajst mest (Pribram, Henrikov gradeč, Pisek, Zateč, Litomerice, Toplice, Rumburg, Češka Lipa, Hrudim, Kladno, Pardnbice in Kolin) ima po 9000 do 11000 prebivalcev. Več ko 5000 duš štejejo: Strakonice, Slano, Klatovi, Mlada Boleslav, Jičin, Trutnov, Časlava, Karlovi vari, Tabor in še^ nektera druga mesta. Češka ima 245[J miriam. oralne z e ml j e, ki je rodovitna in dobro obdelana in daje žita in sočivja več ko za potrebo. Sadjereja jS izvrstna. Pridelujejo tudi veliko hmelja, prediva in obilo pese za sladkor. Ob sotočji Labe in Veltave rase tudi vino. Lesa je črez in črez na ostajanje. — Živinoreja je sicer hvale vredna, pa vendar še ni dospela na zaželjeno stopinjo. Najimenit-niša je reja ovac, kterih je skoro % plemenitih. Po vzhodnih straneh rede lepe konje. Veliko imajo perutnine, zlasti gosi in bažan-tov; zadnji slovč po obilnosti in dobrem mesu daleč po sveti. Znamenita je tudi reja rib v ribnikib. Posebno bogata je Češka raznih k o p a n i n. Ponaša se z obi-lim srebrom in kositrom. Železa dobiva mnogo črez 50000 tovorov na leto, precej svinca, galuna, žepla ali sere; obilo ima dobrega olovnika, pa tudi mnogo dragih kamenov zlasti granatov. Premoga zlasti črnega je na več krajih v prebogatih ležiščih na ostajanje; sedaj ga izkopajo okoli 4 milijone tovorov. Dalje ima mnogo raznovrstne ilovice, zlasti porcelanke; le kuhinjske soli prav nič nima. Za o b r t n i j o je češko v Avstriji prva dežela. Fabrik in rokodelnic je več ko 1400, posebno veliko jih je na severnih straneh, če so prav nektere obrtnije po celej deželi razširjene. Najimenitnejše blago češke obrtnosti je volnina, pavolnik, platno, steklo, železnina, usnje in usnjina pa pesni sladkor. V platnarstvu prekosi vse druge dežele avstrijske (Rumburg, Krasna Lipa). češko steklarstvo pa je skoro v vseh izdelkih tako razvito, da se lehko meri s steklarstvom vsega sveta. Porcelanske fabrike stoje v Ogrski dolini. Pivovaren je okoli 1000, zelo veliko tudi fabrik za pesni sladkor, kterega naredč veliko tudi za kupčijo v tuje dežele. Kupčija notranja z raznimi pridelki in izdelki je jako živahna. Najimenitniše blasro, ki se dovaža iz tujega v deželo, je sol in razno prekomorsko blago z bombažem ved, razne surovine in pomočne snovine za obrtnijo. Izvažajo se razni poljski pridelki (žito, sočivje, sadje, hmelj i. d.), posebno pa obrtnijski izdelki (volnina, platno, pavolnik, steklo, porcelan, sladkor, pivo, žganje, železnina iv d.) Šolstvo je na Češkem dobro uravnano. Ljudskih šol je okoli 4340 po deželi; potem še 29 gimnazij, 23 realnih gimnazij in 23 realk. Poleg teh je še nekaj posebnih učilišč, pa vseučilišče in tehniki v Pragi. Mejna grofija Moravska. 222m miriametrov; 2040000 Ijudij. ki so po večem katoličani (razen 57000 protestantov in 42000 Židov); po jeziku so Slovani (Cehi) razen 500000 Nemcev in Židov. Meje deželne in gostost ljudstva ? Moravska dežela je sploh valovita in brdnata planota s tremi gredmi, ki jo na zahodu, severi in vzhodu veče višine oklepajo, češko-moravske višine so neznatne; na severni strani so Sudeti, kterim pravijo Visoki in Nizki Jeseniki (Veliki Praded 1487 in.). Na vzhodni strani so moravski Karpati (Javornik 1034 m.). Glavna reka Morava izvira v Špigliškem Snežniku (1417 m.) ter teče v loku proti jugu skozi deželo. Jeni dotoči so na levem: Oskava, Bistrica, Bečva in dišava, na desnem pa: Hana in Dija. Dija jemlje v sebe Švar ca v o, ta pa zopet Svitavo, Česavo in Iglavo. Tudi Odra izvira v deželi. Mesta: Brno na sotočji Svitave in Švarcave (84000 Ij.) ima zelo razvito obrtnost ter je glavno tržišče za volnenino in drugo tkanino. Poljtehnika. Svitava (6000 Ij) s suknarstvom. Z n o j-mo (11000 Ij) z gimnazijo in realko, veliko obrtnijo in kupčijo. Mik ulov (7000 Ij); premirje I. 186(i. I glava (21000 Ij.) z gimnazijo in realko in kaj razvitim suknarstvom in usnjarstvom. M e ž e r i č j e in T r e b i č z isto obrtnostjo. Novi J i č i n (9000 Ij izdeluje voze najtičanke. Olomuc (16000 Ij) ima živahno kupčijo z usnjem, zlasti pa z žitom in predivom in pa debelo goved-jo. Sternberg (14000 Ij.) Šumbcrk (8000 Ij.) in Proste-jov (16000 Ij), kaj obrtna mesta. Moravska ima 214Q miriam. plodne zemlje in te je črez polovico (530/0) oralne, kaj lepo, pridno in umno obdelane. Tako prekosi v poljedelstvu vse druge dežele v cesarstvu. Prideluje preobilo žita in sočivja, maka, zelenjadi, lanu in konoplje, krompirja, repice, zlasti pa bele pese za sladkor; ima tudi dokaj vina in sadja. Lesa je povsodi na ostajanje.— Živine si redi veliko in vse hvale vredne. Moravsko ovčarstvo je prvo v Avstriji ter daje veliko najbolj lične volne. Rede tudi lepo govejo živino in konje ter pitajo gosi. Bučelarstvo cvete.—Izmed kopani n nima Moravska niti kuhinjske soli, niti dražili kovin, ima pa dosti črnega in rujavega premoga 475000 tovorov na leto) in železa (25000 tovorov), veliko olovnika. Obrtn ost je kaj razvita. Izdelujejo posebno sukno in drugo volnenino, prtenino, pavolnik, železnino in pesni sladkor. V izdelovanji volneuine je Moravska prva med vsemi avstrijskimi deželami.—Kupčija z domačimi pridelki in raznovrstnimi izdelki je kaj živahna. Vvaža se sol, prekomorsko blago, razne surovine in pomočne snovine za obrtnijo. Izvažajo žito in sočivje, živino in raznovrstne izdelke moravske obrtnosti. V Brnu (za sukno)r Lipniku in 01omuci( za vole) so prevažni sejmi. Šolstvo je na Moravskem zelo razvito. Dobro uravnanih ljudskih šol je okoli 1880 v deželi: med njimi je 1260 čeških, 570 nemških, druge so česko-nemške. Razen tehničnega učilišča v Brnu je v deželi še 10 gimnazij, 14 realk in 10 realnih gimnazij. Vojvodstvo Sležko. 51 □ miriametrov; 520000 Jjudij, ki so po večera katoličani (razen 74000 protestantov in 6000 Židov); po jeziku je 47% Nemcev in Židov, 30% Poljakov in 23% Čehov. Meje deželne in gotost ljudstva? To vojvodstvo se loči v 2 dela: v Dolenje in Go-renje Sležko. Zahodni, veči kos je razprostrt po severnem pobočji Jesenikov. Visoki Jeseniki imajo iztegnene grebene (Praded 1487 m.); Nizki Jeseniki so pa valovito gričevje (350—650 m. visoko). Vzhodni, manjši kos leži na severnem pobočji Karpatov ali Be-skidov (Lisa gora 1320 m.). Le poleg rek je nekaj majhnih ravnin. Vsa dežela visi po O d r i in V i s 1 i k Baltiškemu morju. Odra loči Sudete od Karpatov ter v sebe sprejemlje od leve Opavo, od desne pa Ostrovo in 01 eš-nico. Visla izvira .v Beskidih ter sprejema v sebe mejno Belo. Mesta. Opava (18000 Ij), glavno mesto na Opavi, ima gimnazijo, realko in veliko suknarij. Brun tal (7000 Ij.) ima veliko obrtnijo in realno gimnazijo. Kernov (8500 Ij.), kaj obrtno mesto na Opavi.—Tešin (10000 Ij.) ima suknarije in žganjarije, v okolici pa Železnike. Belsko (11000 Ij.), veliko fabriško mesto na galicijski meji. Sležko ima sicer 23rj miriam. oralne zemlje, a ker je podnebje bolj hladno, ljudstvo pa zelo gosto, ne pridel uje dosti žita in druzega živeža. Pridelujejo posebno rž in oves in pa predivo.—Živinoreje jene se ovčarstvo lehko meri z moravskim ter daje mnogo lične volne v tujo kupčijo. Izmed kopanin ima posebno veliko črnega premoga (800000 tovorov na leto) in železa. Po Su- detih rujejo izvrstni skrilavec, kterega krojijo v lepe in tanke plošče (skrili) za strehe.—Razvita obrtnost izdeluje prtenino in na pol prteno in končenato blago, cenejši pavolnik in sukno, železnino in usnjino, tudi veliko žganja, likerja in sladkora iz domače pese. Kupčija vvaža surove za obrtnije potrebne snovine in žito, izvaža pa premog in razne obvtnijske izdelke. Mala dežela ima primeroma jako veliko ljudskih šol; šteje jih okoli 450; le škoda da se povsodi ne vjema-jo z naravnimi potrebami dotičnega prebivalstva. Gimnazija je v Opavi in Tešinu, realne gimnazije v Belskem, Brun-talu in Freiwaldauu, pa viša realka v Opavi. Kraljestvo Galicija in Vladomirija. 785 □mirianietrov; 5450000 ljudij, ki so po večini katoličani (rimskega obreda 2500000, grškega pa 2330000), pa 38000 protestantov in 577000 Židov; po rodu in jeziku so skoro vsi Slovani (50% Rusov, črez 48% Poljakov), nekaj malo je drugonarod-nikov. Meje deželne in gostost ljudstva? Galicija ima južne kraje gorate, severne pa ravne. Iz Slezije drže vanjo Beskidi, ki so med Solo in Skavo zeld razraseni. Dunajec jih loči od srednjih Karpatov (Volovjec 2065 m.). Na vzhodni strani reke Popra-da so razprostrti Gozdnati Karpati do meje Bukovin-ske (Črna gora 2050 m.). Ti Karpati imajo več globoko vdrtih sedel, prek kterih sedaj železnice zidajo. Pred jih severnim vznožjem so razna brda in nizki griči, Podgorje imenovani; za temi ste razširjeni veliki dolinski ravnini gorenje Visle in gorenjega Dnestra, poslednjič pa Tar-n o viška ploščina in Rusko - podolj ska nižina. Glavni reki ste Visla in Dnester. V Vislo se izlivajo od desne Bela, Sola, Skava, Dunajec s Po-pradom, V i s 1 o k a, San in B u g. Dnester, glavna reka v vzhodni polovici izvira v Karpatih ter jemlje na desnem bregu v sebe: Strij, Svieco in Lomnico, na levem pa S er e d. Pr ut le izvira v Galiciji. V Visokih Karpatih je več jezerc—„morskih očij.“ Mesta: Lvov (91000 lj.), glavno mesto, ima 3 nadškofe, Vseučilišče in tehniko, 3 gimnazije, realko in druge šole, precej ve- l'ko obrtnost in živahno kupčijo. Krakov na Visli (51000 lj.), nekdanje stolno mesto poljskih kraljev, ima vseučilišče, tehniko, 2 gimnaziji in višo realko, veliko kupčijo in precej obrtnosti. Izmed drugih 83 mest so največa v vzhodni polovici: Brodi (26000 lj.) z veliko kupčijo na Rusko. Tar no p olj (18000 lj.) z obrt-nostjo in kupčijo. Kolo mej a (15000 lj.) na Prutu ima lončarni-ce. Suj a ti n (11000 lj.) ima usnjarnice in kupčijo s konji in govejo živino. Stanislavov (15000 lj.) s kupčijo. St rij in Sambor zelo obrtni mesti. Drogo bi č (17000 lj.) in Premišlj (15000 lj.) z obrnostjo in kupčijo. V zahodni polovici: Bohnja (8000 lj.) s solinami, ki dajo 15000 tovorov kamenene soli; Vi ličit a (4500 lj.) s solinami, ki dajo 50000 tovorov soli. Tar no v (8500 lj.) z obrtnijo in kupčijo. Rešov (9300 lj.) z obrtnostjo in kupčijo. Biala (7000 lj.) ima razvito suknarstvo in veliko kupčijo. Stanovalci se najbolj pečajo s kmetijstvom. Oralne zemlje je primeroma veliko in daje mnogo ovsa iu ječmena, dosti ajde in krompirja. Po jugovzhodnih straneh imajo mnogo tobaka, turšice in dinj, po Karpatih pa lanu. Lesa je dovolj, le na Poljski ploščini in Podoljskih višinah ga manjka. — Obilni travnati svet pospešuje živinorejo, posebno rejo goveje živine. Veliko redč tudi konj in ovac, bučel in perutnine. — Izmed k o pan in ima Galicija posebno veliko kamenene in varjene soli. Bogata je tudi premoga zlasti pri Krakovu, in šote, ktere največa ležišča so pri Lvovu. Dalje ima precej železa, mavca, kositra, kalamine, golima, žepla i.t.d. Ob er tn ost je sploh na nizki stopinji. Najbolj se izdeluje iz domačih pridelkov prtenina, žganje, usnje, pesini sladkor; po malem tudi sukno, steklo, papir, vžigalice, železnina i.d. Kupčija izvaža surove pridelke, vvaža pa obrtnijske izdelke. Šolstvo je jako zanemarjeno. Ljudskih šol je okoli 2480, ki so po deželi kaj različno razdeljene : po zahodni polovici jih je dosta več nego po vzhodni. Pa še te so po večem slabo uravnane (500 šol za silo) in še slabeje obiskovane. Tudi srednjih šol je primeroma malo, namreč 16 gimnazij, 7 realk in 4 realne gimnazije. Vseučilišči in tehniki ste bili že pri Lvovu in Krakovu omenjeni. Vojvodstvo Buk o vinsko. 105 nm'riametrov; 520000 ljudij, ki so skoro vsi pravoslovni kristijani (razen 75000 katoličanov, 11000 protestantov in 48000 Židov) ; po rodu in jeziku je 48% Rusov (Rusinov), 40% Ru-inunov, ostali so pa Poljaki, Slovaki, Nemci, Magjari in Armenci. Meje deželne in gostost ljudstva? Bukovina sloni na Džumalei (1853 m.), mogočnem sklopu Gozdnatih Karpatov. Od tega hriba je v de- želo raztegnenih več odraslekov, ki se proti severu in vzhodu polagoma znižujejo in izgubljajo v 90 do 100 metrov nsd morjem stoječo planjavo. Med rekami so razprostrte v več gredeh znižane valovite planote. Ysa Bukovina visi k Černemu morju. Reke imajo po leti le malo vode, kedar pa sneg kopni ali po močnem deževji se pa rade napno in udarijo črez bregove. Največa reka je P rut, ki piišedši iz Galicije prek severnega kosa teče dalje v Donavo. Druga reka je Seret, ki v deželi izvira, pa onostran meje v sebe sprejemlje Sučavo, Mol-davo in Bistrico. Dnester teče mimo meje. Mesta: C e mo vi c e na Prutu (36000 lj.), ima novo vseučilišče, gimnazijo, realko in učiteljišče, veliko obrtnost in kupčijo v Moldavo in Rusijo. Sučava (8000 lj.) ima gimnazijo in precej razvito obrtnijo. Seret (7000 lj.), eno najstarših mest bukovin-skih, z nižo realko in velikimi sejmi. Radavec (9800 lj.) z realno gimnazijo in veliko žrebčarijo. Bukovina ima 25 □miriam. oralne z e ml j e, vendar jo razen duhovnikov drugi kmetovalci le nemarno obdelujejo. Pridelujejo pa turšico (za mamaligo), oves, rž, pšenico in ječmen, veliko zeljenadi in povrtnine, zlasti kumar.— Živinoreja je še na nizki stopinji. Velika žebčarija v Radavci, najimenitniša v cesarstvu, je bila že omenjena,— Izmed kopani n ima precej soli (kamenene in varjene), železa in nekaj malo bakra. Velika obrtnija se je komaj začela, celo rokodelcev po gostem pomanjkuje. Imenitne so pivovarne in žganjarnice; naredč tudi dovolj pepeljike, nekaj papirja, železnine, stekla in usnja.— Kupčija se peča skoro le z domačimi pridelki in izdelki ; vvaža pa tudi prekomorsko in obrtnijsko blago. Šolstvo je v Bukovini med vsemi avstrijskimi deželami naj bolj zanemarjeno. Ljudskih šol je okoli 180, veliko premalo za prebivalstvo ; pa še te so pogostem slabo uravnane in še slabeje obiskovane. Srednje šole in vseučilišče so bile že omenjene. Kraljestvo Ogrsko. 2254 pmiriametrov; 11800000 ljudij; po veri jih je G3/* milijona katoličanov, 1.7 milijon, pravoslov. kristij., 2640000 protestantov in 540000 Židov. Po jeziku je 4800000 Magjarov, 2400000 severnih Slovanov (1860000 Slovakov in 540000 Ru-sinov), 860000 Jugoslovanov (med njimi 60000 Slovencev v Železni in Zaladski županiji), 1500000 Nemcev in 1600000 Rumunov-in nekaj drugonarodnikov. Meje deželne in gostost ljudstva? Ogrska je po nekoliko gorata, po nekoliko pa ravna. Nižava obsega Malo in Veliko Ogrsko ravan, višava pa se loči v alpski in karpatski svet. Alpski razrast ki prestopajo mejo na več straneh, nekaj iz Avstrije, nekaj pa iz Štajerskega. Najimenitniše skupine so Rozalij i na gora, Lit a vs k a gora, Bakonj ski les (707 m.) in Pečuj ske gore (200—300 m.), bolj podobne valovitemu brdju. Onostran Donave in Tise so Karpati, kterih najimenitniši oddelki so Tat ra, Liptovska gora, Ostrovsko in Ščavniško rudogorje, Matra, Fatra, Novogradski hribi in Hegyallya. Glavna reka je Donava. Najimenitniši jeni dotoči, kterih porečje spada vse, ali vsaj po kakem delu k Ogrski, so na levem: Morava, V a g, Nitra, Gran, Ipolj, Tisa s Samošem, Krišem, Morišem in Starim Begejem, z Bodrogom in Hernadom, in Tamiš; na desnem pa: Li tava, Raba, Šarvica in Drava.— BI a t no in Neži de r-sko jezero. Mesta: Peš ta (230000 lj.), glavno mesto na Donavi, ima vseučilišče, znanstveno akademijo in razne naučne zavode; velika obrtnija in kupčija. Velikahski železni most drži črez Donavo v Budo, staro stolno mesto Ogrskega kraljestva (58000 lj.), ki ima polytelmiko. Za temi največa mesta so: Segedin (75000 lj.), Sobo tiča (60000 lj.), Debrecin in Požun po 50000 lj., Kečke-met (43000 lj.), Temešvar in Arad po 35000 lj., Veliki Va-radin (30000 lj.), Zorn bor Segled, Baja, Novi Sad, Vršeč, Bečkerek, Košiče, Miškovec, Pečuh, Stolni Belgrad, Šopronj, G jur in še nekteri drugi kraji imajo po 20 do 26000 ljudij. Kaloča (17000 lj.), Kaniža (14000 lj.), Komarno (14000 lj1), Ves pr im 18000 lj.), Pančeva (15000) in še mnogo drugih ki štejejo 10000 do 15000 prebivalcev. Ogerska ima okoli IOOOm miriam. oralne zemlje, ki daje obilo lepe pšenice (Banat, Bačka), rži, ječmena, ovsa, sočivja, repice (ogršice), bele pese za sladkor, tobaka, lanu, konoplje in krompirja. Tudi raznega sadja imajo Ogri dosta, če prav jih sad-jereja ni na visoki stopinji. Vina pa na 34m miriametrih pridela največ v Avstriji, namreč nad 13 milijonov hektolitrov na leto. Naj-izvrstniše vino na sveti je samotok tokajski, zelč imenitni so še samotok meneški, rustski in šentjurski. Gozdi so kaj neenako razdeljeni; okrog in okrog imajo gorati ali brdnati kraji obilo lesa, sredi Velike nižave pa tako zelo pomanjkuje drv, da morajo ljudje celč s suhim gnojem kuriti. Ker ima veliko košenine (265Q miriam.), bi se jej živ i-noreja dala povzdignoti še na veliko višo stopinjo, nego jo je sedaj dospela. Zelo rede konje in govejo živino; po pustinjah in goratih krajih drže tudi obilo drobnice, drugodi zlasti po hrastov-ji pa veliko prašičev. Dalje pitajo perutnino (gose in race), v vodah pa imajo neštevilno rib. Ogrska ima tudi mnogo raznih k o p a n i n: zlato v Ščavnici, Kremnici, Novi Banji, Oravici; srebro v istih krajih pa tudi v Smolniku i. d. Bakra ima največ v Avstriji. Po severnih straneh je tudi dokaj železa (130000 tovorov na leto). Dalje ima precej živega srebra, svinca, solitra, galuna, žvepla, posebno veliko kame-nene in varjene soli, črnega in rujavega premoga, pa šote. O b r t n o s t je še le v zadnjih letih toliko oživela in se razvila, da sega vsaj nekoliko črez prvo podelavo domačih surovin; nekoliko izdelkov izdeluje do konca; skoro nobenega blaga pa ne nareja dosti za domačo potrebo. Glavni izdelki so: usnjina, prte-nina, suknina, železnina, steklo, papir, žganje, pivo in sladkor iz bele pese. — Kupčija z domačimi surovinami in'tujimi izdelki je jako živahna. Je središča so veliki sejmi in tedenski trgi, ktere ima več nego 900 krajev. Za šolstvo in občno duševno izobraženost se je zadnjih 20 let preveliko storilo, toliko da so nekteri kraji precej dobro preskrbljeni z raznimi učilišči. Po nekodi pa je šolštvo še jako zanemarjeno; todi je namreč primeroma malo šol in še te so slabo uravnane in še slabeje obiskovane. Malih šol je okoli 13000. Tudi nekaj realk (34) in mnogo (120) gimnazij z liceji je v deželi. Visoki šoli ste bili že omenjeni. Velika kneževina Erdeljska. 549Q mirfametrov; 2200000 ljudij, po veri jih je 41% katoličanov, okoli 31% pravoslonih kristijanov, 24 0/0 protestantov; 60000 unitarcev, 25000 Židov; po rodu je črez 1400000 Bu-munov, okoli 500000 Magjarjev, črez 200000 Nemcev (Sasov). Meje deželne in gostost ljudstva? Erdeljska je vzhodna mejna višava našega cesarstva. Preprezajo jo na vse strani vzhodni Karpati s svojimi razrastki in predgorji. V vzhodnem mejnem gorstvu je Inieu t. j. Kravji rog najviši vrh (2281 m.). Južne oklepne gore se zovejo Erdeljske Alpe, kterih vršaci so Čukaš, Bučeč (2510 m.) in Kraljeva stena; teh se drže Fogaraške gore (Negoi 2543 m. Ketezat 2496 m.). Zahodno mejo zagraja Erdeljsko rudogorje, ki se raz- teza daleč proti sredi dežele. Velikih ravnin ni, ker je vsa dežela gorata, ima pa obilo dolin. Vode vse tečejo v Donavo. Največa reka je Moriš, ki sprejemi j e Aranjoš, Te.rnavo (Kokel) in Strelo ter se na Ogrskem izliva v Tiso. Manj znamenita staKriš in Samos. Naravnost k Donavi teko: Tamiš, Žul, zelo imenitna 01 ta in Se ret. Mesta: S ib in j (20000 Ij.) ima precej razvito obrtnost in živahno kupčijo. Braševo (28000 lj.), največe mesto v deželi s kupčijo in obrtnijo. Erdeljski Belgrad (15000 lj.) z zvezdar-no in denarno kovnico. Kološ var (26000 lj.) z novo ustanovljenim vseučiliščem. Moriški Novi trg (Maros Vasarhely, 13000 lj.) z vino—in sadjerejo. Potem še nekaj drugih .mest od 5000 do 10000 ljudij. Ker je Erdeljska zeld gorata, ima le 142m miriam. oralne zemlje, ki žita (turšice, pšenice, rži, ovsa) ne daje za potrebo, rodi pa tudi precej vina in obilo sadja. Pašniki, travniki in gozdi dajejo, kakor jih je veliko, še malo dobička, dasi je Erdeljcem živinoreja bolj v skrb ko poljedelstvo; rede konje in govejo živino, posebno pa ovce in prašiče. — D.ežela je zeld bogata dragih kovin pa kamenene soli. Zlato kopljejo pri Zlatni, Abrudbanji, v vodah pa spirajo zlat pesek; tudi srebra in kotlovine ima veliko, manj pa železa svinca in premoga. Obrtnost je na jako nizki stopinji; velikih fabrik j<3 malo v deželi, veliko pa rokodelnic, ki podedujejo skoro le domače surovine; tudi napravljajo le toliko izdelkov, kolikor malo jih dežela sama zase potrebuje. — Kupčija ni ravno velika; izvaža skoro samo surovine, vvaža pa žito in obertnijsko blago. Šolstvo jev različnih straneh dežele različno razvito. Ljudskih šol je okoli 2200, največ pri saskih naselnikih, razmerno najmanj jih je pri Rumunih. Vsa veča mesta imajo gimnazije, nek-tera celb po 2, Kološ pa 3. Kraljestvo Hrvaško in Slavonsko. 419m miriam.; 1880000 ljudij; po veri jih je 6/io katoličanov, okoli Vio pravoslovnih kristijanov, nekaj protestantov in Židov; po rodu so Slovani — Srbje in Hrvatje. Meje deželne in gostost ljudstva? Ti upravno in ustavno v eno kraljestvo zedinjeni deželi ste razprostrti med Jadranskim morjem in srednjo Donavo pa med Dravo in Savo. Zahodno kraljestvo ali Hrvaško spada po nekoliko v Kraš e vin o, po ne* ud koliko pa k alpskim predgorjem in nižini ob Dravi in Savi. Kras zelo strmo propada k morju ter ima na planoti več vzporednih slemen: Velika in mala Kapela in Pleševica (Belolašica 1533 m.); ob dalmatinski meji stoji Velebič. Na severi je dosta niže (Bitoraj pri Fužinah 1385 m., Tisovec pri Lokvah 850 m.). — Med Dravo in Savo prestopajo Maceljske gore deželno mejo ter se Varaždinske gore imenovane vlečejo dalje proti vzhodu skoro do ustja Dravskega. Razni jih imenitniši kupi nosijo posebna imena n. pr. Ivančiča (1060 m.), Železnica, Kalnik (639 m.), Reka, Bilo, črni vrh, Papuk, Beli vrh i. t. d. Najviši med njimi je Papuk, ki pa komaj 9 54 m. meri. Dalje proti vzhodu so med Donavo in dolenjo Savo nizke Sremske gore (Fruška gora in Vrdnik 537 m.). Ob Savi in Dravi je globoka nižava, po nekoliko rodovitna, po nekoliko pa močvirnata. Hrvaško-slavonska dežela po večem visi (po Dravi in Savi — Donavi) k črnemu morju, le jugozahodna (kraška) stran je naklonjena k Jadranskemu morju. — Glavna reka je Sava, ki v sebe sprejemlje Kolpo z Glino, Krapino, Lonjo, Ilovo. Druga velika reka je Drava, ki dela mejo med Ogrsko in trojedno kraljevino. Bedna, Bistra in Karašica so nje neznatni dotoči. S Kraševine k Jadranskemu morju teko le potoki n. pr. Reči n a (pri Reki) in Lika. Mesta: Zagreb (22000 Ij.) ima novo vseučilišče, gimnazijo, realko in druge učbene naprave, malo obrtnost pa živahno kupčijo z domačimi pridelki. Karlovec (5300 Ij.) z nižo gimnazijo. Sisek na sotočji Kolpe in Save, najimenitniše žitno tržišče na Hrvaškem. Varaždin (11000 Ij.) z gimnazijo, tobakarnico in živahno kupčijo. Krapina, imenitna žveplena kopel. — Reka ima z bližnjo okolico 19000 ljudij in IOm kilometrov ter je neposredno združena z Ogerskiin; svobodno pristanišče, veliko kupčijo, razvito obrtnost, mornarsko akademijo in druga učilišča. Baker, Kraljeviča, Bag, primorska mesta s kupčijo. Senj (3700 Ij.) z luko ima gimazijo in škofa. Glina, kupčija s prašiči. Belo-var, sedež županijske oblasii. Osek (18000 Ij.) močna trdnjava na Dravi, ima gimnazijo in nižo realko, živahno kupčijo z domačimi pridelki. Djakovo, sedež limsko katoliškega škofa. Požega (3000 Ij.) z gimnazijo. Vukovar na Donavi (7000 Ij.) ima rib- Stvo, svilorejo in trgovstvo. Brod ob Savi, mesto z živahno kupčijo. Vinkovci (3800 lj.)zvišo gimnazijo. Petrovaradin (4200 Ij.) na Donavi, ena najmočnejših trdnjav v cesarstvu. Karlovci (4600 lj.), sedež patriarha pravoslovnih kristijanov v ogrskih deželah. Zemun (9000 lj.), v zakotji Save in Donave, glavno skladišče za avstrijsko-turško kupčijo. PloVlne zemlje je le 85$ vsega površja, a te je komaj četrtina oralne, tako, da razen poprejšnje Slavonije drugi kraji morajo še nekaj žita vvažati. To pa ne le zarad obširne — puščobne Kraševine in močvirnatih stranij v nižavi, ampak tudi zarad zelo zanemarjenega kmetijstva. Sadjereja jim daje veliko dobička, posebno slovč češplje (slive), iz kterih kuhajo slivovico, — in pa kostanj. Isto velja o vinstvu. Primeroma nima nobena avstrijska dežela toliko sveta zasajenega z vinsko rozgo kolikor Hrvaška. Le škoda da je vinarstvo in zlasti kletarstvo premalo razvito, drugače bi deželi dajalo premnogo dobička. Veliko je gozdov; razven Kraševine imajo vsi kraji obilo lesa — hojevja, bukovja in hrastja. — Tudi živinoreja je na nizki stopinji; le prašičev rede veliko, zlasti po srednjih in vzhodnih straneh, kjer se v hrastov-ji pitajo z želodom. Precej je tudi ovac in sicer z lično volno. Razširjeno pa je bučelarstvo. — K o p a n i n nima veliko. Dobivajo posebno veliko žvepla v Radoboji, bakra pri Samaboru, nekaj železa in rujavega premoga; ne manjka tudi mramora in zidnega kamenja. Obrtnost je prav mala in še ta podeluje skoro samo domače pridelke. Velike fabrike so le v Reki, drugodi jih je kaj malo, in po nekterih krajih še celo rokodelnic ni. Zagreb, Zvečav in Osredek imajo nektere veče tovarne. K u p č i j a se po večem peča z domačimi pridelki, ktere tudi izvažuje, vvaža pa zlasti obrtnijske izdelke. Šolstvo je še na nizki stopinji. Primeroma največ ljudskih šol je v nekdanjih pokrajinah vojaških. Po gostem so te učilnice slabo uravnane, in še slabeje obiskovane. Gimnazij je primeroma precej, realk pa premalo za prebivalstvo. Vseučilišče je bilo uže omenjeno. Kraljestvo Dalmatinsko. 128m miriametrov; 456000 ljudij, kiso povečini katoličani, razen 80000 pravoslovnih kristjanov in 240 Zidov; po rodu in jeziku so skoro vsi Srbohervatje, le po nckojih primorskih mestih je rastresenih okoli 18000 Italjanov. Meje in gostost ljudstva? D almacij a se. prišteva k raški tvori ni, nareja namreč precej visoko in golo stopnjevino, ktera se z najviših gor (napačno Dinarske Alpe imenovanih) spušča do morja ter se tu nadaljuje po mnogih otocih. Znamenite gore so Velebič in Urliške gore (Vizeruna 1631 m. in Sveto Brdo 1760 ni.). V obrežnih gorah stoji Orjen (1898 m.), najviši vrh dalmatinski; dve drugi imenitni slemeni ste Biokovo (1766 m.) in Mosor (1339 m.). Najimenitniši otoci, po površji celini podobni, so: Rab (Arbe), Pag, Dolgočka loka, Brač, Hvar (Lesina), Vis (Lissa), Korčula in Mlet. Med rekami so nejimenitniše brožnice. Z e r m a n j a, K r k a, Četi n a in N e r e t v a. Mesta: Z a de r (10000 lj.), utrjeno glavno mesto ob morji, ima gimnazijo in realko. Šibenik (6200lj.), tržišče pri zatoku, v kterega se izliva Krka. Splet (1000 lj.), največe mesto v Dalmaciji, ima višo gimnazijo in realko iu veliko kupčijo. Si n j z gimnazijo. Dubrovnik (0100), nekdanja slavna republika, jugoslovanske Atene, ima kupčijo in gimnazijo. Kotor (2150 lj.) v kotu prečudno izpeljanega zaliva, imenovanega „ušče kotorsko.“ Budva (1000 lj.), naj južniše mesto avstrijsko. P o 1 j e d e 1 j s t v o, ki razen živinoreje, brodarstva in kupčije Dalmatince živi. je zarad naravnih in društvenih vzrokov na sil-nonizki stopinji in daje le pičlo dobička. Največ imajo turšice in ječmena. Poglavitna pridelka dalmatinska sta pa vino in olje, zraven pa še sladko sadje, smokve, mandeljni, rožiči in višnje. — Živine ima dežela malo in še to slabo redi; primeroma največ je ovac in koz. Precej znamenita je sedaj sviloreja. Ob morji pa ribštvo daje prebivalcem največ dobička. Kakor vse kraške dežele je tudi Dalmacija raznih r u d n i n jako uboga, da najbolj uboga v Avstriji. Napravlja le mnogo morske soli in asfalt iz kamenja; ima pa tudi nekaj premoga. Obrt n ost kaže tako malo napredka kakor v nobeni avstrijski deželi ne; hvale vredno je le tesanje ladij; napravlja tudi raznovrstno žganje. —- Kupčija je v primorskih mestih precej živahna, najbolj v Spletu, potem pa v Dubrovniku, Zadru in Kotom. Izvaža domače pridelke, vvaža pa tuje izdelke. Šolstvo je na kaj nizki stopinji. Ljudskih šol je okoli 245, pa še te so jako slabo uravnane in še slabeje obiskovane. Primeroma veliko je srednjih šol: 4 gimnazije, 2 realki in 2 realni gimnaziji. II. Države nemškega cesarstva. 5403m miriam. in 42000000 ljudij, teh je poveriskoro 3/- protestantov, 2/5 katoličanov in 500000 Židov; po jeziku so Nemci razven 2900000 Poljakov 150000 Lužica:,ov, 150000 Litovcev, 150000 Dancev in nekaj Francozov. Nemško je na severi nizka ravnina (Slovansko nemška), ki je deloma ze!6 rodovitna, deloma peščena in pusta. Po srednjih straneh je razprostrt gorat svet, med kte-rim se vijejo lepo obdelane doline. Frankovski Jura, S m reči n e, Krušne gore, Turinžki in Frankovski gozd, Harz, Tevtonski les, Rhon, Dolenj erenske s k r i 1 a v s k e gore, S p e s s a r t, O d e n \v a 1 d, Črni les in Vogezi. Na jugu stoji visoka planota Bavarska, ktero proti Tirolim zagrajajo Tirolske Alpe. Nemčija visi k 3 morjem. Jugovzhodna tretjina visi po Donavi in jenih dotocih (Bera, Lik, Izera in Ina na desni strani; Altmiila, Naba in Bežna pa na levi) k Č r-nemu morju; zahodna stran in velika večina severne Nemčije se odteka po Benu (z Nekerom, Menom, Lano, Sigo, Ruro, Lipo, Mozelo), Em si, Ve zri (z Allerom) in L a b i (s' Črno Elstro in Havolo s Sprevo; Moldavo in Salo z Belo Elstro) v Nemško morje; ostala vzhodna stran pa je po Odri (z Barčo in Varto z Notečem; s Kladsko Niso, Svidniško Bistrico, Bobrovo in Lužiško Niso) in Visli naklonjena k Baltiškemu morju. Jezera so največa na Bavarskem: Kraljevo jezero, Kijcmsko, Tegernsko, Wurmsko, Ampersko in veliko Kon-stanško jezero. Premnogo, pa dosta manjših je po severni nižavi razstavljenih. Posamezne dežele Nemškega cesarstva: 1. Prusko kraljestvo ima 3480Q miriam. in 25400000 ljudij, kterih je po veri Vs katoličanov, drugi so razen Židov protestanti. Po' jeziku so Nemci, razen Poljakov, Litovcev, 80000 Lužičanov in 150000 Dancev. Mesta: Berlin (970000 lj.), ima vseučilišče, tehniške šole, mnogo gimnazij in realk, veliko obrtnijo in kupčijo ter je sedež nemškega cesarja (kteri je zmerom pruski kralj) in nemškega državnega Zbora. Potsdam (40000 lj.) — Vratislav na Odri (240000 lj.) ima vseučilišče, veliko obrtnost in kupčijo. — Poznanj (60000 lj.), močna trdnjava na Varti, z razvito obrtnostjo in kupčijo. — Kraljevec (120000 lj.) na Pregoli ima staro vseučilišče, velike fabrike in kupčijo po morji in suhem. El b log (35000 lj.), zelo obrtno mesto s kupčijo in ribštvom. Gdansko (100000 lj.), najmočnejša pruska trdnjava, ima poleg Stetina največo pomorsko kupčijo na Pruskem. — Stetin (85000 lj.), močna trdnjava na Odri, ima velike fabrike in velikansko kupčijo po morji In po suhem. Greifswald (21000 Ij.) ima vseučilišče. — Devin (122000 lj.), močna trdnjava na Labi, z veliko obrtnijo in kupčijo. Erfurt (47000 lj.) z vrtnarstvom in kupčijo. Hala (58000 lj.) ima imenitno vseučilišče. — Monaster (29000 lj.), srednjeveško mesto blizu Emze, z vseučiliščem. Is eri o n in Dortmund (49000 lj.), zelč obrtni mesti.— Kolin (145000 lj.), velika trdnjava na Renu, z veliko obrtnostjo in kupčijo. Bon (28000 lj.) z vseučiliščem. Dtisseldorf (76000 lj.), Elberfeld (78000 lj.), Barmen (79000 lj.), Remse heid (24000 lj.), Soli n gen in Krefeld (60000 lj.), so kaj obrtna mesta na Porenskem. K ob len ec (32000 Ij.), najmočnejša pruska trdnjava na sotočji Mozele in Rena. Aachen (78000 lj.), zel6 obrtno kupčijsko mesto.— Kassel (50000 lj.), eno najlepših mest na Nejnškem. Wiesbadeu (38000 lj.) ima sloveče toplice. Frankfurt na Menu (98000 lj.), veliko obrtno in kupčijsko mesto — Hannover na Lejni (94000 lj.) z imenitno tehniko in obrtnostjo. GOttingen (18000 lj.) ima sloveče vseučilišče.— Kiel (35000 lj.); pristanišče za vojne ladije; vseučilišče. Alton a (79000 lj.) z razvito obrtnostijo in veliko kupčijo. V s eve rn i N e m či j i so še: 2. Veliko vojvodstvo Meklcnburg-Šverin (133 □miriam. in 557000 lj); stanovalci so sicer slovanske krvi, a po polnem ponemčeni; po veri so protestantje. Š ver in (28000 lj.), glavno in stolno mesto. Raztok (31000 lj.), največe kupčijsko in obrtnijsko mesto v deželi; vse- ^ učilišče. 3. Veliko vojvodstvo Meklenlmrg Strelic (27 nmiriam. in 96000 lj.). Stanovalci so ponemčeni Slovani in protestantje. Novi Strelic (8000 lj.) glavno in stolno mesto. 4. Vojvodstvo Anhaltsko (23 Pnuiriam. >» 210000 lj.). Desov (18000 lj.) stolno in glavno mesto z obrtnijo in kupčijo. Ser-bi š če in K o te n. 5. Vojvodstvo Brunšviško (6 tr7 miriam. in 330000 lj., ki so protestantje razen 6000 katolič.). Brunšvik na Okri (65000 lj.), glavno in stolno mesto z razvito obrtnostjo in kupčijo. 6. Veliko vojvodstvo Oldcnburžko (64 Tlmiriam. in 335000 lj., ki so po veri protestantje razen 76000 katoličanov.) Oldenburg (16000 lj.), glavno in stolno mesto s fabrikami in konjskimi sejmi. 7. Kneževina Lippe Detmold (11 nmiriam. in 120000 lj.). Det-m o 1 d (7000), prijetno stolno mesto. Lemgo. 8. Kneževina Lippe Schaumburg (4 □ miriam. in 35000 lj. ki so po veri protestantje). Biickeburg (5000 lj.) 9. Svobodno hanzaško mesto Ljubek (54000 lj.) ima veliko obrt-nost in kupčijo z deželami ob Baltiškem morji. 10. Svobodno hanzaško mesto Hamburg (260000 lj.) z okrajino ima 350000 ljudij—protestantov razen 8000 katoličanov in Židov. Največe tržišče nemško, ima pa tudi veliko obrtnost. 11. Svobodno hanžaško mesto Brema (88000 Ij.) ima z okrajino 130000 ljudij, razvito obrtnost in veliko kupčijo. Srednje nemške države so: 1. Kraljestvo Saksonsko meri 150 |“|miriam., ter šteje 2680000 ljudij, ki so po veri po ve-čem protestantje; katoličanov je le 58i»00 (med temi tudi kraljeva 'rodovina), po jeziku so Nemci razen 60000 Lužičanov (sev. Srbov). — Draždane (197000 lj.), glavno in stolno mesto na Labi, ima več umetnostnih in znanstvenih zbirk in zavodov, veliko obrtnost in kupčijo. Lipsko (128000 lj.) ima sloveče vseučilišče, razvito obilnost (zlasti tiskarstvo) in veliko kupčijo. Kamenice (78000 lj.), najbolj obrtno mesto v deželi, s kterim se le Elberfeld in B e rl i n lehko merita. Cvi kov (32000 lj.), Gluhov(16000 lj.), zelo obertni mesti. Budišin (15000 lj'.), središče saskih Srbov, ima mnogo fabrik. 2. Veliko vojvodstvo Saški Weimar-Eisenach (36|~| miriam. in 300000 ljudij — protestant.) W eimar (18000 lj.), glavno in stolno mesto. Eisenach ima 14800 ljudij. 3. Vojvodstvo Saški Meiningeu-Hildburgliausen (25 pmiriam. in 200000 lj. — protestant.). Meiningen (10500 lj.), glavno in stolno mesto. So n n e nb erg (9000), zelo obrtno mesto. 4. Vojvodstvo Saški Koburg-Gota (20 pmiriam, 185000 ljudij— protestant.). Koburg (15000 lj.) ima lep stolni grad. Gota (23000 lj.), mnogo znanstvenih zavodov. • 5. Vojvodstvo Saški Altenburg (13 |“|miriam. in 80000 lj. protest.). Altenburg (21000 lj.) ima razvito obrtnost in kupčijo. 6. Kneževina Sclnvarzburg-Rudolstadt (10 Pmiriam. in 80000 ljudij Rudolstadt (8000 lj.) z lepim gradom. 7. Kneževina Schvvarzburg-Sondershausen (9 |~|miriam. in 70000 lj. — protest.) Sondershausen (7000 lj.). Arnstadt (8000 lj.) z obrtnostjo. 8. Kneževina Reuss-Grciz (3 p|miriam. in 48000 lj.— protest. Gre iz (12000 lj.) ima razvito obertnost. 9. Kneževina Reuss-Schleiz (8 |~|miriam. 92000 ljudij, protest.). Schleiz (7000 lj.), stolno mesto, Ge ra (21000 lj.) z obrtnostjo. 10. Kneževina \Valdek (11 Qmiriam. in 60000 ljudij—protestant.). Arolsen (3000 lj.), stolno mesto. Firm on t (4000 lj.) s kopeljo. Južne nemške država so: 1. Kraljestvo Bavarsko me-r' Pmiriam. in ima 5 milijonov ljudij, ki so po rodu Nemci; po veri je 72% katoličanov in 27% protestantov. M n i ho v na Jzari (191000 lj.), glavno in stolno mesto, ima premnogo krasnih poslopij, cerkev m gradov, obilo znanstvenih in umetnostnih zbirk in zavodov, vseučilišče, veliko kupčijo in razvito obrtnost. F r e i s i ng ali Brizinsko, nekdanje stolišče škofov, ki so tudi Loki na Kranjskem gospodovali. A u g s b u r g na Liku (64000 lj.), veliko kupčijško in obrtno mesto. Lin dava (7000 lj.), tržišče ob Bodemskem jeze- 10 ru. P as o v (15000 Ij.) na Donavi tik moje avstrijske. Rezno (Regensburg 36000 Ij.) na Donavi ima veliko kupčijo in obrtnost. Nori mb er k (92000 Ij.), najbolj obrtno mesto v deželi, z veliko kupčijo. Fiirt (Brod 30000 Ij.), zelo obrtno mesto z veliko kupčijo. Eriangen (15000 Ij.) z vseučiliščem. Bamberg (30000 Ij,) z obilnostjo in kupčijo. W tir zb ur g (46000 Ij.) na Menu z vseučiliščem in obilnostjo. Speier (15000 Ij.) na Renu s kupčijo. Landau (8000 Ij.), imenitna trdnjava. 2. Kraljestvo Virtemberžko (195 □miriam. in 1900000 ljudij, kte-rih je 68% protest, in 28% katoličanov). Stuttgart (98000 Ij.), lepo glavno in stolno mesto s politehniko, obrtnostjo in kupčijo. E ss lin ge n (22000 Ij.), zelo obrtno mesto. Tub ing en (10000 Ij.) ima sloveče vseučilišče. U 1 m na Donavi (28000 Ij.) s kupčijo' 3. Veliko vojvodstvo Radensko (153 □miriam. in 1540000 ljudij, kterih je % katolič., Vs pa protest.). Karlsruhe (45000 Ij.) sprelepo glavno in stolno mesto, ima polytehniko in veliko obrtnost in kupčijo. Pforzheim (23000 Ij.) z razvito obrtnostjo. Baden (12000 Ij.) z žveplenimi toplicami. Manheim (45000 Ij.) ima razvito obrtnost in kupčijo. Heidelberg (24000 Ij.) ima sloveče vseučilišče. Freib ur g v Breisgauu (28000 Ij.), sedež nadškofa, ima katoliško vseučilišče. Ko n stan c (13000 Ij.) ob Bodenskem jezeru z obrtnostjo in kupčijo. 4. Veliko vojvodstvo Hescnsko (TTOmiriam. in 890000 ljudij, kle-rih je po veri ■ 68% protestant, in 28% katolič. 26000 pa Židov). Darmstadt (46000 Ij.), glavno in stolno mesto, ima tehniko, razvito obrtnost in živahno kupčijo. Offenbach (26000 Ij.), največe fabriško mesto v deželi. Moguncija (59000 Ij.), najmočnejša nemška trdnjava na sotočji Mena in Rena, ima razvito obrtnost in veliko kupčijo. Worms (16000 Ij.) na Renu. (Hessen (14000 Ij.) na Lani ima vseučilišče. 5. Državna dežela Alzacija-Lorena (145 umiriam. in 1570000 ljudij, kterih velika večina govori francozki; po veri jih je 82% katoličanov, 15% protest, in 44000 Židov). Strassburg (86000 Ij.) ima novo vseučilišče, veliko obrtnost in kupčijo. K o Im a r (26000 Ij.), obrtno in kupčijsko mesto. M til h ause n (56000 ]j.), središče razvite obrtnosti v gorenji Alzaciji. — Metz na Mozcli (52000 Ij.), ena največih in najmočnejših trdnjav na sveti ; peča se z vrtnarstvom in sadjerejo, zelo tudi z obrtnostjo. Dieuze (4500 Ij.) ima kameneno sol in kemijske fabrike. Nemčija ima okoli 4950 Mmiriam. plodnega sveta in tega pride črez polovico na njive in vrtove, četrtina pa na gozdove. Po severni Nemčiji je kmetijstvo še nekoliko bolj razvito ko po južni. Naj rodovitnišo zemljo imajo saske dežele, kjer se pa tudi kaj pridno in umno obdeluje, Na jugu prekosi Virtemberžko v kmetijstvu vse druge dežele, ki se vendar ž njim kaj pridno in umno pečajo. Sejejo pa pšenico (mnogo tudi pirnice), rž, ječmen in oves; v obče prideluje cesarstvo raznega žita (turšice je malo) veliko črez lastno potrebo. Veliko imajo izvrstnega prediva in konoplje; precej tudi tobaka, vendar se s tem pridelkom zmerom manj pečajo. Bele pese sedaj toliko izrase, da naredč iz nje vsako leto okoli 260000 tovorov sladkora. Hvale vredna je tudi sadje- in vin or ej a. Sadja veliko prodajo na ptuje. Z obširnimi gozdi kaj umno gospodarijo; ker pa lesa veliko potrebujejo, dovažajo ga sedaj iz tujih krajev. Živinoreja je skoro po vseh straneh hvale vredna. Lepih konj in lepe goveje živine prodajo celo veliko v tuje dežele ; na drugi strani jo pa kupujejo zlasti na Ruskem. Posebno pa slovi nemško ovčarstvo (30000000 ovac, kterih večina ima lično volno), Meklenburg prekosi v tem vse druge dežele. Sviuoreja je najbolj razširjena po severni Nemčiji, posebno cvete v Vestfaliji. Kopan in je Nemčija silno bogata. Dobivajo zlato in srebro (v Harci in Šasiji), baker (Prusko in Anhalt), cin, preveliko cinka, svinec i.t.d. Prebogati so zakladi železne rude, iz ktere sedaj vsako leto napravijo okoli 1400000 tovorov surovega železa (največ na Pruskem, potem v Alzaciji-Loreni, Bavarskem, Brunšvi-škem, Saškem i.t.d.). Neizmerni so tudi zakladi kopavuega goriva, šote in zlasti črnega in rujavega premoga, kterega veliko milijonov tovorov prodajo na tuje. Vsega premoga izkopljejo sedaj na leto 34500000 tovorov t. j. dobro 4krat toliko, koliuor v Avstriji. Preveliko imajo tudi kuhinjske soli, zlasti kamenene in varjene: vse dobe okoli 682000 tovorov na leto. Obrt n ost je skoro po vseh deželah zelo razvita; naj bolj pa cvete v Pruskem, Saškem in Virtemberžkem kraljestvu in v Alzaciji.-Loreni. Nasproti najmanj obrtne dežele so pa Meklen-buržko, Šlezviško, Ilolsleinsko, Lauenburžko, Oldenburžko in Sehaum-burg—Lippe. Narejajo pa razne parne mašine, izvrstno orodje za poljedelce, rokodelce, za domača opravila in znanstvene zavode itd. Porensko, Vestfalsko, Virtemberžko, Saško in Alzacija-Lorena preko-se v tem vse druge pokrajine. Preobilo naredč porcelana, lončenine, stekla in raznega kemijskega blaga pa cukra iz bele pese. Premnogo je tudi pivovaren, tobakarnic, svečarnic i.t.d. — Prevelike vrednosti so razni izdelki prejnic in tkalnic. Najbolj cvete uže od nekdaj suknarstvo in platnarstvo, razvito je tudi svilarstvo; tudi fabrik za raznovrstno bombaževino je premnogo v cesarstvu. — Uže od nekdaj se Nemci zelo pečajo s strojarstvom in usnjarstvom. — Tudi papirstvo in zlasti tiskarstvo je zelo razvito. Kupčija je velika med notranjimi kraji in deželami, še veča pa s tujim svetom. Po suhem in morji izvažajo domače surovine (žito in moko, hmelj, živino, svinec in svinčeni glaj, cink, železo, premog in nekaj soli) in raznovrstne izdelke (mašine, vo- zove, železnino in jeklenino in drugo kovinsko blago, porcelan, steklenino, sladkor, pivo žganje, raznovrstno tkanino in usnjino). Vva-žajo pa prekomorsko blago, bombaž, svilo, predivo, volno, prašiče, ribe, barvila itd. Šolstvo je zelo razvito skoro po vseh deželah. Ljudskih šol je okoli 56000, primeroma največ na Saškem, Brunšviškem, An-haltskem, Pruskem in Badenskem; primeroma najmanj jih je na Meklenburškem in Bavarskem, kjer so tudi naj slabeje obiskovane. — Srednjih šol je 345 gimnazij, 14 realnih gimnazij, 220 progim-nazij in posebnih latinskih šol in okoli 500 realk in viših meščanskih šol. Vseučilišč je 21, tehnik pa 10. III. Švajca (republika). 414Q miriam. ; 2690000 ljudij, kterih je po veri 1586000 protestantov, 1090000 katoličanov in 8000 Židov ; po narodnosti je 1850000 Nemcev, 650000 Francozov, 150000 Italijanov in 42000 jim sorodnih Romancev. Švajca je najviša gorata dežela v Evropi; kajti3^ jenega površja pokrivajo hribje Alpskega in Jurskega gorovja, ostala četrtina pa je visoka Švajcarska planota. Skoro vse osrednje Alpe so razpete po tej deželi in sicer: Peninske (Monte Rosa 4640 m.), Lepo n tinske in Retske (Bernina 4080 m.); še bolj velikanske so Bernske visoke in nizke Alpe, ki so najbolj neprehodne gore v vseh Alpah (Finsterarhorn 4277 m. Jung-frau 4170 m.), Bosta niži so stranski alpski oddelki, kterih najimenitniši so: V i e r w al d st a d s k e, Glarnske (Todi 3612 m., Rigi 1780 m.), Schwyčke in Turske Alpe. Vse jih snežnine (z večnim snegom pokrita površina) merijo 70D miriam., ledniki pa 30. Imenitni prelazi so: Prelaz Velikega sv. Bernarda (2492 m.) z najvišim zimskim stanovališčem v Alpah, Simplonski prelaz; prehod sv. Gotarda (2140 m.); to sedlo bodo prevrtali in predor bode meril 14800 metrov (skoro 4 ure hoda).—Jurske gore so na francoski meji, po večem podobne našemu Krasu. Švajcarska planota je 300—500 m. visoka. Reke teko k 4 morjem: Ren z Aro pomnoženo z Reusso) v Nemško morje; Ro dan v Sredozemsko morje, Te sin v Pad (Jadransko morje) in In a k Donavi v Črno morje. Jezer je premnogo razstavljenih po dolinah in po planoti. Mesta v nemških kantonih: Bazil (46000 Ij.) na Renu ima vseučilišče, veliko obrtnost in kupčijo. Ziirich (25000 z okolico pa 59000 Ij.) ima vseučilišče, poIytehniko, veliko obrtnost in kupčijo. Luzern (16000 Ij.), kupčija z domačimi pridelki. Bern (40000 Ij.), glavno mesto švajcarske zaveze, ima vseučilišče, razvito obrtnost in veliko kupčijo.' Mesta v francozkih kantonih: G e n e v a (50000 Ij. z okolico pa 73000) v krasnem kraji ob Genevskem jezeru; ima imenitno vseučilišče, razvito obrtnost in kupčijo. Mali Pariz ali protestantovski Rim. Lausanne (29000 Ij.) tudi pri jezeru, z veliko obilnostjo. N e u f c h a t e 1 (15000 Ij.) ima veliko obrtnost in kupčijo. F r e i b u r g (12000 Ij.), po starem zidano mesto na Saani. Mesta v i t a 1 j a n s k i h kantonih; L u g a n o (70001j.) z živahno, kupčijo v Italijo. L o e a r n o in B e 11 i n z o n a. Svajcarji sicer pridno in umno obdeljujejo polje, a žita vendar pridelujejo premalo za se. Imajo pa veliko prediva in konoplje, preobilo sadja in precej izvrstnega vina. Ž i v i n o r e-j a je na visoki stopinji. Goveda so kaj lepega plemena in krave imajo obilo mastnega mleka (sirarstvo in maslarstvo cvete). Imenit-niša je jih sviloreja. — Kopanin le malo dobivajo, namreč nekaj želeža, premoga in soli. Obrtnost je po nekterih kantonih tako razvita, da se lehko meri z najbolj obrtnijskimi deželami v Evropi. Najbolj razširjeno je izdelovanje bombaževine, prtenine, svilenine in raznih ur. — Kupčija je prav živahna; vvaža žito in moko, prekomorsko blago in barvila, premog, razne kovine i. t. d.; izvaža pa živino, sir, maslo, kože, sadje, žganje in raznovrstne izdelke. Šolstvo je kaj razvito. Ljudske šole so dobro uravnane in dobro obiskovane. Veliko je tudi srednjih šol, 5 vseučilišč in izvrstna poljtehnika (v ZUrichu). IV. Kneževina Liechtenstein. 13/oD miriam. in 8500 ljudij (katolič.) Ta kneževina je med Predarelskim in Švajcarskim. Gorata dežela ima trg Vaduc in 13 vasij. V. Kraljestvo. Italijansko. 2960|~| miriametrov; 27400000 ljudij; ti so po veri katoličani razen 34000 protestantov in 27000 Židov. Po jeziku so Italjani razen 135000 Francozov (v Piemontu) In 33000 Slovencev (ob severo vzhodni beneško goriški meji.) Skoro 4/5 vse Italije pokrivajo gore, ki se ločijo v Alpe in Apenine. Alpe so po večem le z notranjimi odrasleki na italskih tleh, glavni jih grebeni stojč le ob meji. Primorske Alpe, K o ti j sk e Alpe s prelazom M. Cenisa. Skozi ta hrib pelje velikanski predor (12220 metrov — črez 3 ure hoda — dolg) železnico ter neizrečeno pospešuje promet med Italijo in Francijo Grajske Alpe s prelazom Malega sv. Bernarda Peninske, Lepontinske in Retske Alpe; potem še apneniške Tridentinske in Karnske Alpe. — Apenini polnijo ves polotok. Ločijo se pa v Ligurskc, Etrurske (M. Cimone 21G7 m.), Rimske ali Abruzzi (Gran sasso d’Italia 2992 m., M. Amaro 2900 m.) in N e ap o 1 i t an sk e. Ognjenik Etna je po polnem ločen od Sicilskih Apeninov. — Ravnine so: Padska ali Lombardska, po večem zelo rodovitna; A r n s k a ali Toskanska, R i m s k a, ktere se drži močvirje Pontinsko, Kampanska (campagna telice) in Apul-ska nižava. Pad, Adiža, Bakiljon, Brenta, Plava, Li-venza, Taljment so največe reke, ki teko v Jadransko morje; Arno, Tibera, Garigliano in Volturno teko v Tirensko morje. — Jezer je veliko v gorenji in srednji Italiji. Mesta: Turin (210000 Ij.) zelo lepo in pravilno zidano mesto, z vseučiliščem obrtnostjo in kupčijo. Alessandria (60000 lj.), največa trdnjava v Piemontu. Genova (145000 lj.), veliko primorsko tržišče. — Milan (210000 lj.), eno najlepših mest v Italiji, ima veliko obrtnost in kupčijo. Pavia, C r e m o n a, Bergamo, Brescia so obrtna in kupčijska mesta v Lombardiji (30000—40000 lj.). — Benetke (135000 lj.), imenitno namorsko tržišče. Padova in Verona (trdnjava) imate po 70000 ljudij. — Parma(50000 lj.), s kupčijo. Mo d ena (60000) z vseučiliščem. Ferrara (75000 lj.) s svilarstvom. Bologna (115000 lj.) z vseučiliščem, obrtnostjo in kupčijo. A n k o n a ali Fakin (50000 lj.) primorska trdnjava s kupčijo. — Florenca (170000 ljudij), eno najkrajšnejših mest v Evropi, z učilišči, obrtnostjo in kupčijo. Lucca (70000 ljudij) ima mnogo živine, svile in olja. Piša (55000 lj.) z vseučiliščem in obrtnostjo; v Srednjem veku imetno tržišče. Livorno (100000 lj.), precej obrtno mesto pa eno največih tržišč v Evropi. — R i m (256000 ljudij), novo glavno in stolno mesto Italjanskega kraljestva; sedež, papeža v Vatikanu, ki je največe poslopje v Evropi, ima namreč 22 dvorišč, 4422 (po drugih ce.16 11000) sob in soban, s prelepo Sikstovo in Pavlovo kapelo. — Neapolj (460000 lj.) sprelepo stoji ob zalivu Neapoljskem ter je največe, najbogatejše in najživalmejše mesto italsko z razvito obrtnostjo in veliko kupčijo. Brindisi (16000 Ij.) z izvrstnim pristanom. — Palermo (230000 lj.), največe mesto sicilsko, z obrtnostjo in kupčijo. Messina (118000 lj.), ob ožini morski z veliko kupčijo. — Ca tani a (85000 lj.), naj lepše mesto sicilsko z veliko kupčijo. — C a gl i ari (35000 lj.) na otoku Sardiniji z veliko luko. II e p u b b 1 i c a San Marino ima 7400 lj., ki se žive s kmetijstvom. Italijani se močno pečajo s poljedelstvom, ki jim daje preobilo žita (pšenice in turšice), rajža in drugih krušnih pridelkov. Prebogata je dežela olja, vina in raznega južnega sadja (pomaranč, limon, rožičev, mandeljnov, fig i. t. d.) — Živinoreja italska je na nizki stopinji. Lepe goveje živine imajo veliko le v gorenji Italiji, kjer cvete sirarstvo. Ovac drže precej, a le malo požlahnjenih. Sviloreja je vse hvale vredna ; Italija prideluje največ svile v Evropi. Primorskim krajem daje ribštvo obilo dobička. — Kopan in le malo dobivajo, nekoliko zato, ker je rudarstvo zelo zanemarjeno. Največ je žvepla (v Siciliji in na Liparih) in soli; nekoliko železa, malo premoga, veliko raznovrstne ilovice za lončenino in preobilo najlepšega mramora. Obrtnost je bila nekdaj zlasti v srednjem veku na visoki stopinji, kajti Italija je bila v tej učiteljica drugej Evropi. Se daj je najbolj razvita v Lombardiji in Piemontu, koder je tudi mnogo velikih fabrik. Najbolj izdelujejo svilenim) in žamet, papir, usnje in usnjino, steklo, razno diagotino i. t. d.— Kupčija je jako živahna; vvaža prekomorsko blago in bombaž, les, konje, tkanino in prejo (razen svile), mašine in drugo kovinsko blago; izvaža pa svilo in svileniuo, olje, sadje, vino, rajž, žveplo, sol, slamnike, razne umetnijske izdelke i. t. d. Šolstvo je silno zanemarjeno. Ljudskih šol je največ v Lombardiji, Piemontu in Toskani; najmanj jih je v nekdanjih papeževih pokrajinah in na Neapolitanskem. Primeroma zelo veliko je gimnazij in vseučilišč, manjka pa realk in tehnik, kupčijskih in obrt-nijskih šol. VI, Pirenejski polotok. Pire ne ji so na francozki meji — 40 miriam. dolgi—; jih najviši vrhovi stoje v srednjem oddelku: Pic de Nethou 3485 m., Montperdu 3412 m. in Pic de Midi 2927 m. Od teh drže Kantaberske in Asturske gore proti zahodu, kjer so razrušene Galicijske Alpe (ob Biskajskem zalivu). Po sredi polotoka je razprostrta visoka planota, ktere predelno gorstvo Kastilsko loči v Staro- in No-vo-Kastilsko planjavo. Obe ste proti zahodu razšir- jeni črez Portugalsko do Atlantskega oceana. To zagraja na jugu Andalužko pogorje, navadno Sierra Morena imenovano. — Sierra Nevada je široko gorovje iz prvotnega in apneniškega kamenja; v tej velikanski go-rini stojita najviša španska vrhova: Mulhacen 3575 m. in Veleta 3485 m. — Andalužka in Aragonska nižava ste v ravni svet razširjeni dolini ob Guadalquiviru in Ebru. Najimenitniše reke so: Min h o, Duero, Tajo, Guadiana in Guadalquivir, kise izlivajo v Atlantski ocean. Šegu ra, Hucar, Guadalaviar in Ebro teko v Sredozemsko morje. A. Špansko kraljestvo meri 5070|If miriam. in ima 17 milijonov ljudij; tiso po veri katoličani, po rodu in jeziku pa Španci razen 500000 Baskov v zahodnih Pirenejih. Mesta: Madrid (340000 lj.), glavno in stolno mesto, ima majhno obrtnost in kupčijo. Toledo (20000 lj.), starodavno mesto ob Taju, izdeluje jeklenino. Almaden (7000 lj.) z najbogatejšimi rudniki živega srebra v Evropi. — Santa n d er (36000 lj.), tržišče ob Biskajskem zalivu. Valladolid (43000 lj.) ima precej obrtnosti. — Sant Jago de Compostela (28000 lj.) z najimenitnišo božjo potjo na Španskem.— Cadiz (65000 lj.), naj-starše kupčijsko mesto v Evropi, močna trdnjava in vojna luka, ima soline in veliko kupčijo. Sevilla (115000 lj.), zelo obrtno mesto ob Guadakjuiviru. Cordova (38000 lj.) — Granada (65000 lj.) ima imenitna poslopja iz mavrovske dobe. Malaga (95000 lj.) kupčuje z vinom, oljem. — Valencia (110000 lj.) sredi prerodovitnih vrtov. — Barcelona v(l90000 ]j.), najimenitniše obrtnijsko in kupčijsko mesto na Španskem. Zaragoza (60000 lj.) ima veliko vina, olja in fabrik. Kmetijstvo je v obče zelo zanemarjeno, vendar dežela v srečnih letih še izvaža žito; ima tudi veliko rajža, žafrana, južnega sadja in olja. Preobilo* je vina, in nektera vina štejejo med najboljša na sveti. — V živinoreji se najbolj odlikuje reja ovac, kte-rih je 2/3 požlahnjenih (merinos). Povsodi se pečajo s prašičerejo, zlasti pa z bučelarstvom, ki daje preobilo dobrega medu. Zelo razširjena je sviloreja. — Raznih kopan in je Špansko zelo bogato, vendar so po najdbi Amerike domače rudarstvo popolnem zanemarili. Preobilo dobč svinca, polovico vse te kovine v Evropi, bakra, cinka, srebra in živega srebra (največ v Evropi), precej železa, zelo malo pa premoga. Neizmerne zaklade pa ima dežela v ka-meueni in varjeni pa morski soli. Obrtnost je majhna; najbolj cvete v Kataloniji in Bis-baji. Vendar ne naredi dosta blaga za domače prebivalstvo. — Kupčija je zlasti ob morji zelo živahna. Vvaža prekomorsko blago, tobak in razne izdelke; izvaža pa le domače surovine; vino, olje, volno, sadje, žafran, živo srebro, svinec, baker, sol, svilo i. t. d. Šolstvo je silno zanemarjeno. Ljudskih šol je malo po deželi in še te so slabo obiskovane. Več je srednjih šol in mnogo vseučilišč. B. Kraljestvo Portugalsko meri 927|I| miriam. in ima 4400000 ljudij, ki so po veri katoličani, po rodu pa Portugalci. Mesta: Lizbona (230000 lj.), kaj nesnažno glavno in stolno mesto ob ustji reke Taja, ima 240 cerkev, 99 kapel in 82 samostanov, malo obrtnost in veliko kupčijo, ki pa je v rokah tujcev. Coimbra (20000 lj.), staro obrtno mesto s vseučiliščem. Porto ali Op or to (90000 lj.), najimenitniše primorsko tržišče, ki pa ima tudi kaj razvito obrtnost. Braganija (4000 lj.) rojstni kraj kraljeve rodovine. Kmetijstvo je še bolj zanemarjeno ko na Španskem; daje zlasti mnogo turšice, ječmena in prosa. Narejajo tudiv kaj slabo olje, imajo pa preobilo južnega sadja, žlahtnega vina. Živinoreja je po vsem enaka španski. Najbolj drže ovce z lično volno (meriuos), koze, svinje, mezge in osle; z bučelarstvom in svi-lorejo se malo in slabo pečajo. — Rudarstvo je po polnem zanemarjeno. Napravijo nekaj železa in premoga, pa preveliko najboljše morske soli. Obrtnost je silno majhna, kupčija skot‘0 vsa v rokah Angležev. Ta vvaža kovine, premog, les, govejo živino in obrt-nijske izdelke; izvaža pa domače surovine: vino, sadje, sol i. d. Šolstvo je jako zanemarjeno, tako da razen Turčije stoji med evropskimi deželami na zadnji stopinji. Ljudskih šol je malo, in še te so slabo uravnane in obiskovane. Več je srednjih šol, v Coimbru vseučilišče, v Portu pa tehnika. * VII. Republika Francozka. 5286rj miriam. in 37 milijonov ljudij, ki so po veri katoličani razen 7 5000 protestantov in 50000 Židov; po rodu so Fran-cozje razen 100000 Baskov, 350000 Italijanov (na Korziki in Nizzanskem). Francija je razpeta med Sredozemskim in Atlantskim morjem. Večina dežele se prišteva nižavi, kajti le Vio je prav za prav goratega sveta. Med gorami so ob španski meji Pireneji, kterih osrednji in vzhodni kos je razrasen proti rodovitni nižavi Languedoški. — Druge visoke gore francozke so Alpe, v kterih stoje visoki vrhovi Mont Ceniš 3590 m., Mont Genevre 73000 m., M. Ollan 4216 m., M. Iseran 4050 m. in naj viši jih vršac Montblanc 4802 m. — Med notranjimi gorami so na jugu: Se veni z razraseno višavo Auvergnesko (Puy de Sancy 1890 m. je najviši hrib sredi Francije). Neznatni so hrbti Zlatih goric in severnih francozkih gor. Proti Belgiji so razstavljene Ardenske gore, 300—500 me-t rov visoke.— Nižava se po veletočih loči v G a r o n s k o, Loarsko in Sensko planjavo; vse so dobro močene in po večem rodovitne. Ob dolenjem Rodanu je razširjena dolina, P rove n galska nižava imenovana. Francija ima 150 plovnih rek in dotokov. Največe so: Skalda, So mm e, Sena, Loara, Garona, Adour in Ro dan. Mesta: Pariz (1900000 lj.), dobro utrjeno glavno mesto, ima lepe ulice in velike trge s spominki ozaljšane, premnogo znanstvenih in umetnostnih zbirk in zavodov, veliko razvito obrtnost in velikansko kupčijo, skratka Pariz je središče duševnega in gmotnega razvitka prelepe Francije. Reims (60000 lj.) s suknarstvom in vinarstvom. Sed a n (17000 lj.), imenitno bojišče, kjer je bil Napoleon III. vjet. Nancy (60000 lj.), eno najlepših francozkih mest. Dijon (38000 lj.), trdnjava ob prekopu Burgundskem. Lyon (330000 lj.) na Rodanu, ima veliko obrtnost (svilarstvo) in kupčijo. St. Etienne (110000 lj.), „francozki Birmingham11, izdeluje zlasti železnino, jeklenino in svilenino. Gr en o bi e (38000 lj.) in Vi en n e (23000 lj.) ste obrtni mesti v Dauphinei. Marseille (300000 lj.), največe primorsko tržišče francozko, ima razvito obrtnost, ribštvo in velikansko kupčijo. Toulon (90000 lj.), velika trdnjava in luka za vojne ladije. N iz za (40000 lj.) ima zdravo mehko podnebje in morsko kopel. Blizu tega mesta je kneževina Monaška, ki ima3300 ljudij. Toulouse (134000 lj.) z veliko obrtnostjo in kupčijo. Montpellier (58000 lj.) ima vseučilišče in najstarši botanični vrt v Evropi, obrtnost in kupčijo. Bordeaux (210000 lj.) z obrtnostjo in pomorsko kupčijo. Orleans (56000 lj.) na Loari; devica orleanska 1429. Tours (46000 lj.), lepo mesto sredi vrtov in vinogradov. Nantes (120000 lj.), zelo obrtno mesto s pomorsko kupčijo. Brest (80000 lj.), ena najlepših luk v Evropi, teše zlasti ladije. Rouen (110000 lj.), ima veliko obrtnost in kupčijo. Havre de Grace (80000 lj.), trdnjava in kupčijsko pristanišče. Amiens (65000 lj.), trdnjava z veliko obrtnostjo. Lil le (16000 lj.), ena najmočnejših trdnjav v Evropi, z obrtnostjo in kupčijo. Kmetijstvo francozko je jako razvito, a ker je ljudstvo zelo gosto, navadno vvažajo žito in moko. Mnogo imajo prediva in konoplje, bele pese za sladkor pa največ med evropskimi državami (350000 tovorov sladkora na leto). Francija je prva vinska dežela na svetu, kajti na leto ima 65—70 milijonov hektolitrov vina; tudi je francozko vinarstvo — kletarstvo vsestransko zelo razvito. Hvale vredna je sadje-reja, južni kraji imajo mnogo južnega sadja in preokusnega olja.— Živinoreja ne zadostuje potrebi precej gostega prebivalstva. Severni kraji se bolj pečajo z rejo goveje živine in konj, južne strani pa rede osle, mezge in sviloprejke. ludi ovac imajo veliko, med njimi 27 milijonov z lično volno — Rudarstvo vredoma napreduje. Najimenitniši kopanini ste železo in premog. Železa ima Francija za Anglijo največ v Evropi; premoga izkopljejo sicer 12300000 tovorov, vendar še dosta premalo za prebivalstvo. Obilo napravijo morske soli. Obrtnost francozka je za angležko najbolj razvita v Evropi; v nekterih izdelkih so pa Francozi prekosili tudi Angleže. Največ velikih fabrik in rokodelnic je v Parizu in jegovi okolici, potem po vsej severni Franciji. Cvete posebno svilarstvo (Lyon, St. Etienne, Pariz), suknarstvo in platnarstvo (zlasti po severni Franciji) in podelovanje bombaža. Zelo razširjeno je tudi podelovanje ko-yin; v izdelovanji dragotine, srebernine in zlatnine, prirodoslovnega m astronomičnega orodja pa Pariz prekosi vsa mesta na sveti. Izvrstno je tudi usnjarstvo, žganjarstvo i.t.d.— Kup či j a je jako velika; vvaža raznovrstne surovine: svilo, volno, barvila, kože, žito, moko, predivo, bombaž, konje in drugo živino i.t.d. ; izvaža pa yino in žganje, sadje, olje, usnje in usnjino, preveliko raznovrstnih izdelkov. v Šolstvo je le deloma razvito. Ljudskih šol je še povsodi premalo; po nekterih krajih jih pa popolnem pomanjkuje. Tudi so ponekodi slabo oskrbovane in slabo obiskovane. Bolje uravnane in obiskovane so srednje šole. Primeroma veliko je visokih šol v deželi. Vlil. Dolenj erenska nižava ali kraljestvo Belgijsko in Holandsko. Južna Belgija je po večem pokrita z Ar Jenskimi hribi in griči, ki so tudi po holandski pokrajini Luksen-burgu razraseni. Ta gorati svet ni nikjer vspet nad 500—600 metrov. Drugodi je Belgija in zlasti Holandija popol- nem ravna zelo globoka nižava, semtertje cel6 ni nad gladino bližnjega morja vzdignena. To nižavo so v tisočletjih ondešnje reke (Ren, Moža in Skalda) napravile s svojimi zasipi. Nemško morje obliva obe kraljestvi, a le holandsko obrežje je dolgo in zelo razdrto. Najimenitniše reke so: Skalda z Rupelo, Moža, ki tudi priteka iz Francije, in Ren, ki je pred ustjem razdeljen v mnogo plitvih rokavov. A. Belgijsko kraljestvo meri 295D miriametrov ter šteje 5260000 ljudij ; ti so po veri katoličani, po rodu pa je 49% Flamcev (germanskega podnarečja), drugi so Valonci ali Francozje. Mesta: Bruselj (215000 lj.), glavno in stolno mesto, eno najlepših v Evropi, ima veliko znanstvenih, umetnostnih, obrtnij-skih in kupčijskih zavodov in naprav. Lowen (38000 lj.) z imenitnim katoliškim vseučiliščem. Antwerpen (150000 lj.), močna trdnjava na Skaldi, se šteje med najimenitniša tržišča na sveti. Gent (130000 lj.) z razvito obertnostjo. Briigge (55000 lj.) s platnarstvom. Bergen (Ž6000 lj.) s premogovniki, Namur (26000 lj.) s kovinsko obrtnostjo. Liittich (120000 lj,) z najbolj razvito kovinsko obrtnostjo; v okolici ima prebogate premogovnike in Železnike. Belgijanci jako pridno in umno obdelujejo polje, a to vendar zelo gostemu prebivalstvu ne daje zadosti žita in drugih krušnih pridelkov. Imajo pa preobilo prediva in konoplje, hmelja in bele pese za sladkor.— Reja goveje živine je vse hvale vredna; še bolj razvita je reja ovac, ki pa dajo bolj grdo volno za debelo sukuo. Veliko dobička daje svinoreja in x-eja pitomih zajčkov, bučelarstvo in ribštvo.— Kopani n je Belgija posebno bogata, zlasti ima preobilo najboljšega železa in črnega premoga, mnogo cinka in svinca. Obrt no st je posebno razvita; jih kovinski izdelki slo-vč po vseh tržiščih na sveti. Preimenitno je tudi jih platnarstvo, suknarstvo, usnjarstvo in steklarstvo.— Kupčija je jako živahna; vvaža razne surovine za fabrike, prekomorsko blago, žito, moko, vino in sol; izvaža pa železo in premog, pa raznovrstne izdelke. — Šolstvo je vse hvale vredno. B. Nizozemsko ali Holandsko kraljestvo meri 328D miriametrov ter ima 3760000 ljudij; k temu pride še Luksenburžko s 20D miriam. in 200000 lj. Po veri je 58% protestantov, 41% katoličanov in 75000 Židov; po jeziku so Holandci. Mesta: Amsterdam (290000 lj.), glavno mesto in pre-imenitno tržišče morsko, ki pa ima tudi veliko obrtnost. Haag (100000 lj.), lepo stolno mesto z velikimi palačami. Leyden (43000 lj.) z vseučiliščem. Rotterdam (130000 lj.) ima veliko pomorsko kupčijo in cvetočo obrtnost. Utrecht (65000 lj.) z vseučiliščem in obrtnostjo. Mastricht (31000 lj.), kaj močna trdnjava. Luksenburg (15000 lj.), ena najmočnejših trdnjav na sveti. Polje pridno in umno obdelujejo, vendar ne rodi dosta žita za gosto naseljeno ljudstvo. Veliko imajo prediva in konoplje. Cvete jim vrtnarstvo in cvetličarstvo. — Živinoreja holandska je dospela najvišo stopinjo v Evropi. Najbolj se odlikuje reja goveje živine (maslarstvo in sirarstvo.) Pečajo se tudi močno s konji in ovcami. Prevažno je ribštvo. Holandski slaniki slove po celem sveti.— Kopa n in je dežela silno uboga; ima le dosta ilovice za lončenino, pa malo premoga in železa. Obrtnost ni niti posebno razvita, niti posebno razširjena. Napravijo pa veliko ličnega platna, sukna, mnogo žganja in piva i.t.d.— Kupčija je jako živahna in velika zlasti po morji. Izvaža živino, maslo in sir, slanike in polenovke, platno in predivo; vvaža pa žito, les, premog, razne kovine, sol i.t.d. — Šolstvo je v obče hvale vredno. Ljudske šole so dobro uravnane in dobro obiskovane. X. Kraljestvo Veliko-britansko in Irsko. 3137 rTmiriam etrov; 33000000 ljudij; teh je po veri 82% protestantov, 17% katoličanov ; po jeziku so Angleži, razen Ircev, ki govorč irsko ali keltovsko. To kraljestvo obsega dva velika otoka: Veliko Britanijo in Irlandijo, pa več manjših otokov. Na Veliki Britaniji gore in griči pokrivajo % vsega površja, zlasti po zahodni in severni strani. Najimenitniše so: Gore Korn val Iške in Waleske (Snowdon 1086 m.); gore Chewiotski in Grampianske (Ben Newis 1336 m.). Vzhodna stran otoka je popolnem ravna. Bolj kepasta Irlan-d i j a je povečem’ enomerna nižava, na kteri so hribje v po-sameztiih kupih le na obodu razstavljeni. Reke niso sicer dolge, a vendar so prevažne za kupčijo, ker le malo padajo ter imajo leto in dan obilo vode. Themse, Humber, Tyne, Twed in Severu. Na Irlandiji je Shanon največa. Mesta v A n glij i (24 milij. ljudij): Lond on (8400000 ljudij, z okolico pa 4 miiijone), velikansko glavno in stolno mesto in središče angležke obrtnosti, kupčije in učenosti. Portsmouth (188000 lj.), dobro utrjena vojna luka ob kanalu La Manche. Bri-stol (220000 lj.) z veliko obrtnostjo in kupčijo. Birmingham (380000 lj.), največe obrtnijsko mesto na Angležkem (za kovinsko blago). Liverpool (550000 lj.) drugo angležko tržišče. Manchester (500000 lj.), središče za izdelovanje bombaževine in druge tkanine. Sheffield (270000 lj.), središče za izdelovanje jekleni-ne ; premnogo je še mest, ki štejejo 100000 do 200000 ljudij. Mesta v Š kočiji (3400000 ljudij): Edinburg (230000 lj.) z 10 do 12 nadstropij visokimi hišami. Glasgo\v (560000 lj.). največe in najbolj obrtno kupčijsko mesto v deželi. Dundee (120000 lj.) s platnarstvom. Aberdeen (90000 lj.) ima vseučilišče in veliko obrtnost. Mesta na Ir 1 a n d i j i (5400000 ljudij): Dublin (250000 lj. s predmestji pa črez 320000) z veliko kupčijo. Belfast (180000) s platnarstvom, lončarstvom i.t.d. Cork (80000 lj.) z obrtnostjo in kupčijo. Limerik (42000 lj.) kupčuje z mesom, maslom in žitom. Nikjer v Evropi se ne pečajo tako pridno in umno s kmetij st v om kakor v Veliki Britaniji, tudi jim primeroma ne daje nikjer toliko dobička kolikor tam. Sejejo najbolj pšenico, oves, rž, ječmen in sočivje. Mnogo pridelujejo prediva, konoplje, hmelja pa krompirja.— Živinoreja se je povzdignila še na dosta višo stopinjo od ondešnjega poljedelstva. Goveje živine prelepega plemena je okoli 10 milijonov glav; ponekodi narede obilo masla in sira. Britanska konjereja slovi daleč po sveti. Enako razvito je ovčarstvo, ki daje okoli 60 milijon, kgr. l:čne volne. V svinjereji prekosi Britanija vse dežele evropske, posebno se ž njo pečajo na Irskem. Tudi ribštvo daje obilo dobička. — Med evropskimi deželami je tudi najbolj bogata raznovrstnih kopan in. Ima namreč neizmerne zaklade najboljšega železa, kterega na leto dobč okoli 5500000 tovorov; še veča so ležišča izvrstnega premoga; tega sedaj izkopljejo okoli 110 milijonov tovorov t. j. polovica več, ko vse druge dežele na sveti. Dalje imajo obilo kositra, svinca, posebno pa bakra; veliko srebra, grafita, ilovice za lončenino, soli i. t. d. Nobena dežela na sveti nima tako velike in vsestransko tako zel6 razvite obrtnosti kakor Velika Britanija. Pred vsem cvete podelovanje bombaža in volne, potem platnarstvo in svilarstvo. Tudi kovinska obrtnost se je tako razvita, da so glede na njo Angleži prekosili vse druge narode. Isto velja o strojarstvu in usnjarstvu. Imenitna je tudi lončarska obrtnost, potem steklarstvo, papirstvo in narejanjc kemijskega blaga pa vaznih barvil- Velika Britanija je prva kupčijska država na sveti, jeno trgovstvo je razširjeno črez vse strani naše zemlje. Vvažajo bombaž, prekomorsko blago in čaj, žito in moko, vole, ovce in druge živali, sir, maslo, Špeh, jajca, vino, sadje, volno, predivo, les i. t. d., izvažajo pa premog, železo, baker, kositer, in razne izdelke britanske obrtnosti. Šolstvo je bilo zelo zanemarjeno, kajti država je ljudske sole skoro po polnem prepuščala posameznim društvom in zasebnikom. Primeroma veliko je srednjih šol pa 9 vseučilišč. X. Kraljestvo Dansko. 382Fj miriametrov, 1820000 ljudij, ki so po veri protestantje, po rodu in jeziku pa Danci. To kraljestvo obsega Jiitlandijo na enako imenovanem polotoku pa otoke med Kattegatom in Baltiškim morjem. Jutlandija je globoka nižava, prek ktere je potegnen podaljšek Ura 1 obal ti šk ega hrbta; vzpet je malo črez 70 metrov in najviši grič Himelsberg meri komaj 170 metrov. Enake podobe so tudi danski otoci, le da nimajo niti mahovja, niti peščenega polja. Največi so: F fin e n, Se el and, Laaland in L angel and. Rek ni velikih; največa (Goudenaa) meri le 15 miriametrov. Mesta: Kodanj (195000 lj.), glavno in stolno mesto, eno najlepših v Evropi, stoji na Seelandu, ima utrjeno luko, precej obrtnosti in veliko kupčijo. Odensee na Ftinenu ima 17000 ljudij. Arh us (15000 lj.) je največe mesto v Jutlandiji. — Danski so tudi Earorski otoci in Izlandija (1030i i miriam. in 70000 lj.). Na tem puščobnem otoku, polnem lednikov, ognjenikov in vrelih voda, je Reikjavik (1300 lj.) največe mesto. Rodovitna zemlja daje obilo žita (zlasti rži in ječmena), sočivja in krompirja, malo pa konoplje, tobaka in sadja. Pridno in umno se pečajo z živinorejo, ki daje v tujo kupčijo mnogo konjev, goved in prašičev. Primeroma največ dobička daje ribštvo (slanike i. t. d.). — Kopanin je jako malo; kovin jej manjka popolnem. Ob rt n ost je le malo razvita in še manj razširjena. Velike fabrike so le v Kodanji (usnje, tkanino, mašine, sladkor i. t. d.). Rokodelstvo je nekaj bolj razširjeno. — Kupčija je bila nekdaj dosta veča, nego je sedaj. Izvažajo živino in poljske pridelke, v-važajo pa razne surovine (les, kovine t, t. d.), prekomorsko blago in razne izdelke. XII. Skandinavija ali Norvegija in Švedija. 7585FJ miriam.; 5940000 ljudij, ki so po veri protestantje, po rodu pa Skandinavci ali Švedje in Norvežci razen 22000 Laponcev in nekaj Čuhoncev. Večina skandinavskega sveta je pokrita z gorami, ki drže po dolgem od severa proti jugu. Manjše zahodno kraljestvo ali Norvegija (3167|I| miriam.) je črez in črez hribovito, le oh južnem obrežji so neznatne nižine. Gore so zrasene v planotaste gorine, iznad kterih mole posamezne igle in vrhi. Švedske gore niso tako razširjene in visoke (prim. str. 70. št. 11). — Skandinavska nižava v Švediji je razprostrta med gorami in Baltiškim morjem; v južni polovici je zelo rodovitna, drugodi pa puščobna. Severno ledeno morje in Atlanski ocean s svojimi deli (Nemško morje, Skagerak, Kattegat in Baltiško morje) oblivata Skandinavijo ter jo razjedata v nešte-vilnih ^zalivih in zanožinah. Norvegija uže zarad lege gora nima velikih rek, le mnogo derečih potokov in visokih slapov. V Švediji so pa: Tomca, Dal, Klara, Gota in Glomcn najimenit-niše. Med brezštevilnimi jezeri so Venersko, Vetersko, M el ar sk o in Hjelmarsko največa. Mesta v Švediji (4200000 ljudij): Stokholm (145000 lj.), glavno in stolno mesto ob iztoku Melarskega jezera v Baltiško morje, ima veliko obrtnost in kupčijo. Up sala (12000 lj.) z vseučiliščem. Falun (6000 lj.) z jamo bakrene rude. Goten-burg (60000 lj.), dobro utrjeno morsko tržišče. Karlskrona (20000 lj.) z luko za vojne ladije in z veliko kupčijo. Norrkb-ping (28000 lj.) z razvito obrtnostjo. Mesta v Norvegiji (1740000 lj.): Kristijanija (68000 lj.), sedež podkralja in precej razvite obrtnosti in velike kupčije. Bergen (32000 lj.), prvo tržišče v Norvegiji. Trondhjem (22000 lj.), ima obrtnost in zelč razširjeno kupčijo. Hamerfest (1200 lj.), najbolj proti severu pomakneuo kupčijsko pristanišče. Ponebje kmetijstvu ni ugodno, tudi zemlja je zanje le malo pripravna. Švedje se sicer bolj pečajo ž njim, vendar tudi ne pridelujejo dosti žita za se. Pšenica zori še do 60° severne širjave, ječmen pa celo do 70°; še za zemljepisno stopinjo dalje proti severu sega krompir, kterega povsodi močno sa