Spomini na Dunaj in okolico. Pusnel po svojem dncvniku J"o s i p Levičnik, Ijudski nčitelj. (Dalje.) Moje natelo: Ko priderao iz botaniškega verta do palače, in portirju razodenemo želje, da bi si radi ogledali cesarsko stanovanje, natn je bil jako prijazni mož prec na službo. K sreči danes (vsaj o tem času) ni bilo odveč ptujcev, in tako smo, — začenši v I. nadstropju — zaraogli iti polagoma skoz vse sobe. Naštel jih bom po versti: I. vhodaa soba'; II. obednica za ožji cesarsko-družinske kroge (Familienzirkel); III. shodišče pred obedom; IV. dvorana (salou) svitlega cesarja; V. pisarna soba svitle cesarice; VI. spavnica Nju veličanstev (rojstno mesto cesarične Gizele in cesareviča) — naslednika Rudolfa; VII. napravna soba CToilettezimmer) svitlega cesarja; VIII. napravna soba svitle cesarice; IX. spavnica svitlega cesarja, kadar se sami nahajajo v Laksenburgu. (Stene te sobe so oblečene s krasnimi preprogaini, in poobešene z množino vojaških slik). Pisarni mizi nasproti visi podoba, na kateri sta naslikana svitli vladar in cesarevič Rudolf, ko je v Benedkah mende v pervič defiliral 19. polk pešcev — imenovan po cesareviču Rudolfu — mimo svojega vlastnika. X. soba je za igro biljara (Billardzimmer); XI. posvetovalna soba (Konferenzzimmer) svitlega cesarja; XII. zaslišna soba (Audienzzimmer) svitlega cesarja, — in poslednjič XIII. vstopna soba. 0 opravi posainesnih dvoran in sob bolj na drobno govoriti pač ne morem; za natančno ogledovanje vsake reči posebej tudi ni bilo pri tolikih neštevilnih predmetih potrebnega časa. Ako pa spoštovani gg. bravci prevdarijo, da pišem jim o sobah cesarske palače, tako si krasoto njihovo lahko sami v duhu predstavljajo pred oči. Iz nadstropja prišli smo k tlam, prehodili zopet ondotne sobe, in sicer v naslednjem redu: I. predsoba; II. sprejemna soba; III. in IV. sedni sobi (Sitzzimmer). V poslednji viditi je bilo mnogo kineških slik iz 1. 1760. V. shodišna soba pred obedom. Stene te sobe so poobešene z mnogimi odličnimi in znamenitimi slikami, katere sem z posebno pozornostjo pregledoval. Vidil sem tu portrete cesarja Leopolda II. (očeta visokoslavnega cesarja Franca I); cesarice Marije Terezije, njenega sopruga Franca, in vseh šestnajsterih otrok, med tem Jožefa II. v cesarski opravi. Tudi portre doraslega vojvoda Reichstadtskega (sinu cesarja Napoleon-a I.) se ondi nahaja. VI. Obedna dvorana. Sezidana je v podolgasto-okrogli obliki, ter je pripravna, da se vravna tudi v kapelo. Le-tod sta bila keršeua cesaričina Gizela, in cesarevič - naslednik Rudolf; pa tudi mnogo svetovnih veselic se je že v tej dvorani obhajalo. Sedajni turški sultan, princ Napoleon (ne ravno častnega spomina), egiptovski namestni kralj *) in gotovo še marsikdo drugi so bili odlikovani s posebniini gostarijami v njej. Petero velikih svečnikov visi od oboka, pripravljenih spreminjati s svojo obilno svečavo tamne noči v dnevno blišavo. V zadDji (VII.) sobi smo vidili portrirane v životni velikosti vse brate ia sestre naše svitle cesarice Elizabete; — res prekrasne slike! Dalje se vidi ondi (vnovič) slika Marije Terezije kot kraljice ogerske; njenega *) Lanskega leta menda tudi perzijanski šah. Pia. sopruga Franca v španijolski opravi, in vseh njenih otrok. S posebno žalnim sočutjem sem pregledoval portrč njene nesrečne hčere Marije Antoniette, obglavljene kraljice francoske. — S tem smo bili skončali ogledovanje cesarskih sgrad; — ker pa je bilo še dovolj časa do odhoda, stopili smo še v farno cerkev, ki stoji gradu ravno nasproti. Da je le - ta — posvečena sv. Janezu Kerstniku — v vseh svojih prostorih posebno lična in snažna, sodi se po tem že lahko, ker cesarski dvor, kedar biva v Laksenburgu, hodi navadno v farno cerkev k Božji službi. Posebne pozornosti so vredne zlasti orgle in pa dragoceni glavni sliki na obeh stranskih altarjib. — Radi bi se bili konečno ozerli še po tergu, ki šteje okol 100 prav ličnih hiš, ali čas nam je bil potekel, zvonec na kolodvoru klical je k odhodu, in v rajskem svitu zahajočega solnca odpeljali smo se zopet nazaj proti Dunaju. — 7. dan septembra. (Izlet s prepoštovanim gosp. kapitularom 0. Schirnhoferjem, kot docentom sadjereje v A t zgersdorf.) Kedar človek prijetno raore družiti s koristnim, služi mu to ob enem na dve strani. Tega sem se prepričal danes, ko nain je bil občečislani gosp. 0. Schirnhofer napovedal izlet na sloveče posestvo blagorodnega gosp. J. Fichtner-ja v Atzgersdorf. Dan je bil zopet kaj lep, tedaj sem si obetal že od samega ogledovanja sloveče dunajske okolice marsikak prijetni trenutek. 0 napovedani uri snidili srao se bili na južnem kolodvoru, in po kratkem postanku zasedili — se ve z gratiskartami obdarovani, pripravljene vagone. Kmalu zunaj kolodvora vozili smo se mimo katoliškega, in koj naprej mimo protestantovskega pokopališča. Poslednje je viditi posebno lep, in ima v sredi tako prekrasno novo, okrogljasto svetišče, da človeka kar siloma vabi in vleče k sebi. (Škoda, da si nisem zamogel vzeti nikoli pozneje časa, da bi bil kot posebni prijatelj lepih cerkvenib stavb šel pogledati bolj natančno to sprelepo zidarijo.) V urnem diru prevozili srao postajo Meidling in Hetzendorf, naslednja pa je bila Atzgersdorf, kraj našega namena. Nagloma zapustili smo vozove. Gosp. 0. Schirnhofer-ju, tej blagi duši, moglo je biti, — kakor se mu je lahko raz obličja bralo, — veliko veselje, viditi toliko kardelo ukaželjuih učiteljev krog sebe zbranih , in zdajci smo odrinili proti ob kraji vasi stoječim fabriškira sgradam gosp. Fichtnerja; malo da ne same že delajo znaerno vas. (Dalje prihodnjič.)