III. leto. Štev. 23. 1916. Junius 4. Pobožen, drüžbeni, pismeni list za vogrske slovence. PRIHÁJA VSAKO NEDELO. Cena Novin je na leto. Doma . . . . . . . . . . . . . 3 K. V Ameriko . . . . . . . . . . . . 6 K. .. Dobijo ee Novine. Marijin list i Kalendar Srca Jezušovoga pri KLEKL JOŽEFI, vpok. pleb. v čerensovcih, Cserföld, Zalamegye. Naročnina i dopisi se tűdi k tomi moro pošilati. sa naročnike Marijinoga lista, je Novin cena če ne jih od štirah več na eden naslov pošila, doma 2 K. v Ameriko vsakomi na njegov naslov . . . . 5 K. Cena ednoga Mata je domá za naročnike Marijinoga lista 4 filere, za nenaročnike 6 filerov. „Stopo je v nebésa, sedi na desnici Bogá Očé vsamogočega“. Tak právimo vsaki den, kda „vero božo“ molimo pa si ne premišlávamo, znam od toga dosta, ka to pomeni? Návčili smo se z biblije, ka je šo Jezuš vö na oljsko goro pa se je tam pred očmí svojih apoštolov v nébo podigno. Apoštolje sa žalostno glédali za njim, ár so ešče ne bili presvetleni od Düha svétoga, ne tak, kak nikda David kral, kí je vido v dűhi vnébohod Gospodov pa se je etak razveselio nad tem: „Vsi národje pokajte z rokámi; vesélte se Gospodi z rečjov vesélja; gori je šo Bog z radostjov.“ (Ps. 46. 2. 6.) Záto ka je ne to nájvékše v tom deli, ka je gori šo. To se zgodilo tüdi k Henokom i Eliášom, nego to je tű poscbnoga spomina vredno, ka se je tüdi pri gorístanenji Jezušovom zgodilo, ka je on sam z svoje vole i moči, brezi vse lüdske pomoči šo v nebesa pa s tem novo svedočanstvo svojega božanstva dao nam. Zdaj pa te právimo: .sedi na desnicí Bogá očé vsamogočega.“ Sedi? To je tak po človečem povedano. Što more sedeli, počivali, on na zádnje trűden gráta pa more mreti. Toga pa pri Jezuši, ki je od mrtvi stano, ki živé kak Bog i človek na veke, nikak ne bode. Tem menje slobodno mislimo, ka Bog Oča desnico, ali kakšo drűgo kotrigo má tak, kak človek. Samo ka mí lüdjé si tak premišlávamo, ka smo tistoga počástili, koga smo na desnico svojo posádíli, záto to versko pravico, ka je Bog Oča Jezuša Kristuša ne samo kak Bogá, nego tüdi kak človeka počastio (Bog ne more sedeli, kak človek) z takšími po človečem povedanih rečmi spoznamo. Rečí samé to pomenijo, ka Jezuš Kristuš ravna svet, goridrží njega, se skrbi za vse stvari z popunov oblástjov, ár je on Bog pa njegovo človečanstvo se ne more razločiti od božanstva, zato njegovo ravnanje i skrb za celi svet je delo Jezuša kak Bogá i človeka navküper. Velika verska istina je to, pa vredna, ka bi se njoj mí veselíli, ki poznamo njegovo nas lübéče Srcé, z šterim je tak vnogo dobrote včino za nás že tű na zemli. Bog je človeki jako visoki. Človek nikdár ne bi vüpao z lübéznostjov kak dete glédatí na njega, či ne bi Jezuš odišeo nazaj v nebésa. Zdaj pa ka se je to zgodilo, „pokajte z rokámi vsi národje, vesélte se Gospodi z rečjov vesélja: gori je šo Bog z radostjov* pa je stem pokázao, ka je ne prázna reč, ka za nás tüdi bo tam mesto, kam je on odišeo z telom vréd. Bojna. Na bojiščah napredüjemo. Nego naj premagamo ne samo domovine, nego tüdi i najbole düševno sovražnike, grehe, prosimo, oj prosimo odprto Srce Jezušovo te mesèc kak naj večkrat za povrnenje naših vojakov. Grešnih ljü-dij zmaga je najstrašnejša kaštiga. Poročila z bojišč so sledeča: Talijansko bojišče. Naše čete sijajno napredüjejo že na taljanskoj zemlji i so prišle do Arsiero i Schio. Vlovlenih je do 30 jezér talijanov dozdaj i zvün drügoga strliva do 300 topov zaplenjenih. Prebivalstvo beži dale. Do 20 jezer ljüdih je že povrglo svoje mirno stanüvanje i odišlo v Večerno pa dale doli. — Časa Batti Punta Korbin i Cima Maora trdnjava je v naših rokah. Na Krni i Monte Siefi so taljanski napadi odbiti. Francozko bojišče. Kre Verduna so srditi boji. Nemci napredüjejo, če- ravno pomali. Znova je zgrábljenih 2000 francozov i zaplenjenih 12 strojnih pušk. Od maja 22-ga je 48 čast-kov i više 3000 moštva vlovljenoga. Francozke zgübe je pri Verdun! 120 jezer mrtvih i ranjeníh. Ne znati, je nem-cov, šteri napadajo, menjša, ali vekša. Včasi naime tüdi francozi napadajo. Albansko bojišče. Zvün strelbe i metanja bomb je nikše bitke ne bilo. Bolgari i naši sovražniki mirno stojijo eden proti ovomi. Na ruskom bojišči ne ga nikše posebne spremembe. Na zahodnom bojišči se brš pripravlajo na napade. Na türskom bojišči ne ga drüge spremembe, samo ka Rusi Perzijo ščejo opasali i so zasedli mesta Kasr-i Sirin pa Bevanduz. Celi namen pa nema praj nikšega pomena. Na morji. Ladje se den za dnevom potáplajo. Naš podvodni čun je potopo „Washington“ imenüvani tali-janski parnik, nemški pa »Berkelström* hollandskoga. Dom i svet. Amerika. Amerikanska Vlada po-zove vse vojsküvajoče se države, naj pošlejo poslanike na mirovni zbor. Bo kaj dosegnola, ali ne, ne znati. Pred letom praj ne ga vüpanja za mir. Hollandia. Zavolo potoplenja ,,Ber-kelström* ladje je hollandska Vlada nemškoj naznanila, da njoj kvár more povrnoti, ar je potápljanje protipostavno bilo, Anglija. Kralj od 18 do 41 let stare podložnike pod orožje zove, Zednim se tüdi zahvali svojemi lüdstvi, ka ga je bogalo i prostovolno tak veliko vojsko naredbo, ka više pet mi* lijonov šté. Francija. Presednik je nazoči bio pri sv. meši z svojov ženov, štero je parizki knezoškof D Amiette slüžo za 2 NOVINE 1916. junius 4. pokojne fiškališe, šteri so v boji spadnoli. Ka neverske vlade kotriga že mešo poslüša na Francozkom, je dobro znamenje. Pismo na bojišča. Če je pa od Boga ostro zapove-dána molitev, če se je nemogoče zveličati brez njé, te da je greh, če ne molimo. Grešimo, drági vojaki, če Jezušove zapovedi ne zdržimo i ne molimo. Ki vsaki den, končimar, kda stane i ležé, pred jelom i za jelom ne moli, mali greh včini. Ki na mesec niednok ne moli, smrtno zagreši. Najbole zapo-vedana je pa molitev 1) v smrtnoj nevarnosti, 2) v velikom sküšavanji, 3) v javnih nevolah, 4) kda posebno potrebüjemo božje pomoči i 5) kda brez molitve ne smo mogoče člane zapovedi zdržati. 'Teh pet točk vam, dragi vojaki z božov pomočjov razložimo, naj spre-vidite, kak velika naloga molitve vam je na ramo položena v strélnih jarkah ali kjekod se nahajate. Devetdnevnica za povrnenje sveta. Mesec junij mesec Jezušovoga naj-bolšega "Srca se nam je priklono. Prib-ližava se svetek najvekše ljübezni božje, Telovoga i Srca Jezušovoga. Od-prto i pod podoba krűha skrito Srce Jezušovo kaže neskončno smilenost, štero svet najbole potrebüje, svet gre-šen. Hüdobija je natenko narasla v tom svetovnom boji, da to nemogoče popisati. Najstrašnejša šíba božja záča biti od Boga odvrnjeno človečanstvo . milošče v najvekšoj obilnosti ponüjane i od ljü-dih nepokorni^ zadržone se začo stavljati. Ne de drügo z sveta, kak „jama raz-bojnikov”, pekel živih Pogüblenih, če se Jezušovo Srce ešče bole zapre pred njim. Noetovi časi so se pohodili, v šterih je po rečah sv. Pisma „Bogi bilo žao, da je stvoro človeka na zernlji. Popačena je naime bila Zemlja pred Bogom i napunjena s knvicov.« (Gen. VI. 6—11.) Zato naj se te najstrašnejši vdarec božji ne püsti na človeka, prosimo smilenje od Jezušovoga najbolšega Srca za grešnike. Vse düše, svecke i dühovne oprosimo v imeni neskončno razžaljenoga Srca Jezušovoga, naj opravijo od Telovoga do Srca Jezušovoga devetdnevno pobožnost za povrnenje grešnikov. Naj zmolijo pred izpostavlenim oltarskim Svestvom litanije Srca Jezušovoga vsaki den i kelikokrát so mogoči, naj se prečistijo v teh devetih dnévah za povrnenje grešnikov. Kda pa ne bi bili mogoči v cerkev iti, te pa opravijo doma to pobožnost obrnovši se proti velikomi oltari svoje farne cerkve, v šteroj dragi Jezus prebiva. Tak zmolijo litanije Srca Jezušovoga i dühovno obhajilo za povrnenje grešnikov. Jezušovo Srce naj bode nam i greš-nomi sveti smileni. Dvoja tožba. Od dve strani prihajajo nam tožbe, od strani vojakov proti domačim i od strani domačih proti vojakom. Ranjenci se tožijo, ka se domači ž njih norčarijo, kda njihove v brambi domovine dobljene rane ogledüjejo; na do-ptist pridoči se tožijo, ka čeravno komaj ednok na leto prido domo, li je nekani Čüdno spitavajo tű. Pa si že páli domá ? Iz sloboščine nazaj v strelne járke odhajajoči se tožijo, ka je strašna pokvarjenost doma. Dühovniki zaman predgajo, deca i mladina po krčmah hodi, ženske so razvüzdane, hodijo za Rusi, kje so takši za delo ; so noseče od njih tüdi; starejsi moški so lumpi, še tisti, ki bi mogli v boji biti pa so oproščeni zavolo grünta vojaške slüžbe. To je edna tožba. Ta drüga je proti vojakom. Domo pridoči se po krčmaj tepejo, bijejo, mesto cerkvi so v krčmi, tam lumplejo, poplesavajo; po bolnišnicah ravnotak pa še nečistüjejo. Na obe tožbi to odgovorimo. Pri ništerih obe tožbi obstaneta. So domači pokvarjeni j so vojaki tüdi. Žalostna istina je, ka je ništerna ženska zablodila, ali hvala Bogi, jako malo je takših. To so navadno tiste, štere so se kak dekle tüdi rade po krčmaj teple, nepošteno obnašale povsod, v cerkvi tüdi, zato pa nej čüdo, če so zdaj za-blodile nazaj na tisto pot, na šteroj so je njuvi možovje iskali pred zda-vanjom. Jaz, če bi se ženo, krčme pohajajoče dekle ne bi si vzeo, čeravno bi milijone v deo dobila. Kopriva ešče posüšeno žge. Zato pa naj dečki bodo spametni pri odebiranji žén, če ščejo meti verne zákonske tovarišice. Deca teh oseb je pokvarjena; to nači ne more biti. Drüga deca se páli od té kvári. Poprek je pa istina, ka so starišje i drügi domači slabi v odgojitvi decé. Zagövarjajo jo, kre njé se gor-jemlejo, verjejo njim, — deca pa strahovito zna lagati; — po tom te pridejo tožbe od lagojine dece, štera tožba je pravična. Dovolite, da eden zgléd povem. Nedavno je dete peneze vkralo oči pa z tistimi odišlo na »božjo pot*. Ne povem kam. Za prece lepo šumo je cela čuporaf dece pila pa jela te, kda bi mogli pri sv. meši, spovedi i obhajili biti, ali moliti. Kvar trpeči oča, kda je proso stariše té tolvajske dece, — ki Vkrádjeno vzeme, je naime tüdi tolvaj i se njemi greh ne odpüsto dokeč kvara ne povrné — právim, kda je té tolvajske decé ništerne stariše proso, naj njemi kaj povrnejo, — ka mislite, kaj je za odgovora dobo ? Norca so se ž njega napravili i ga stirali, kregali se ž njim, hajdi da bi ga še zbili. — No, ka pa če dühovnik opo-mené té slepe stariše ? Glejte, to se je zgodilo. Kda je dühovnik ljübeznivo i krotko oproso ednoga stariša tá decé, naj dete pokára zato, ka je iz tolvaj-skoga trošilo, — znali so naime vsi, ka so penezi odnešeni, — je té v srce britko segajoči odgovor dobo: „DoBro je včino, če je jo“. ^Pa deca je po vilid z veseljom kričala: „ dobro smo jeli i pili, da bi bar še več bilo.* Takši so vidite starišje teh ,nedužnih romarov“ i Vnogi drügi tüdi. Kda je edna ženska máloga deča-reca, šteri se okoli polnoči še na cesti tepeo, pokarala, se je té norca napravo ž njé, mati je pa toj dobroj ženski glas poslala, ka de jo tožile, zakaj ne da mirű njenomi deteti. — Pri cerkvi je pokarao en stari možak deco, naj ide.v cerkev, pa — razjočite se—• starca so vdarila za ljübezniv Opomin. — Na poti Sreča možak dete, ka je kadilo. Lepo njemi pravi: dete, to še ne zaté. To ga pa zavrné: te pa samo za vás —, pa dale kadi. Jeli, žalostne reči ; ali ne čüdivajte se njim. Poznamo očo, ki sam da malomi deteti že z pipe kaditi, je sam vodi v krčmo i tam njemi cigarete küpije je z vinom zaleva, zato peneze dava drüge nerednosti i grehe dela, naj deco na čem več grehov navči. Žalostno, ali kje je pomoč? Pri dühov-nikaj i vučitelaj? Tei je naj karajo, jeli? Bi je, če ne bi sodnije bilo. Ne odo-bravamo močnoga bitjaj nego to tüdi ne, ka če šibe malo bole prileti na hrbet, bi včasi šli k zdravniki pa k sodniji tožit „popa“ i v učitela. Spameten stariš ešče prositi more naprej postavlen, naj njemi deco karajo, ne ka bi Zatoga volo na tožbo šo. Z decé se ne bije vö dobro, nego slabo. To pa Čeden človek ne zameri ravnotak ne kak ne če njemi što pšenico oplevé, ka de lepše i njemi drevo podpre, ka se ne poderé. Zato pa dragi, prelübleni vojaki, pišite domo svojim ženam i drügim domačim, pišite dühovnik pastirom i drügim naprejpostavlenim, naj v vašem imeni kaštigan i dajo kaštigati Vašo deco. To je dozdaj z vaših pisem falilo, odseh-mah naj pogostoma mesto ma v njih. 1916. junius 4. NOVINE 3 To je vrastvo na tožbo vojakov proti domáčim. Vsaki vojak naj piše domo, ka ž njegove hiže nišče ne sme v krčmo hoditi, nego redno v cerkev i če deca, mladina kaj sfali, se pokaštiga. Domači se tožijo na vojake, ka so lumpi, nečistniki, na Boga nikaj ne dajo i so ne verni svojemi zakoni. Odgovorimo kak prle. Večina vojakov je dozdaj dobra. Ne tajimo pa, ka so smeti tüdi med njimi. Ali štere so to? Ste je pred bojom ne Poznali ? Tisti razbijače, lumpi, tolvaje, ki so nam teliko žalosti i skrbi delali pred vojnov, če z bojišča domo prido, ne po. kažejo samo vojaške svoje süknje gizdavo, nego stare zobé, indašnje hüdobne tüdi. Cerkev njim vonja, v krčmi majo strelni járek, v šterom se noč no den držijo. Tei kvarijo i jemlejo poštenjé tim dobrim. Ali Spameten človek de spametno i pravično sode v toj reči. zavolo ništernoga betva kokola ne de celo njive pšenice za kokol meo. Pa to tüdi moremo spoznati, ka se je Vnogi kokol preobrno na pšenico. Vnogi, ki je prle slab bio vu veri, je zdaj močen gratao. Pred temi dol z kran-ščaki. Vojake poštüjmo, vse, najbole pa ranjence, rome viteze. Tei so naš dug teško plačüvali, pomilüjmo je. Bog je pravičen, za nas tüdi pride račun. Ka se pa ništerni vojak spozabi ž svoje vojaške i krščanske časti ka nečistüje, pijančiva, preklinja, tomi je zrok slaba vzgoja. Šteroga so starišje nači včili, nači tüdi dela. Štera dakla je pijanca, razvüzdanca vzela za moža, je sama krive, če njej zdaj to piše domo, ka njemi je ne trebe, ar je .postave dovolila türsko vere, pa de si drüge žene iskao; je ne čüda, če iz smrtne nevarnosti zráven v krčmo ide ne pa v cerkev, če je ne stavi doma pri njej, deci, starišaj, ve je ona za mlada pa še ne dugo ž njim vred pometala prage krčmene, starišje so pa v to vse privolili. Ta mala četa slabih vojakov pa naj nas nikak v dvojnost ne postávla. Vrastvo iščimo bole proti tej nevoli i Pomagajmo dobromi imeni vseh vojakov pa tem nesrečnim zablodjenim. Oprosimo zato vse vojake, naj nieden ne ideo v krčmo, če na sloboščino pride domo, zvün na poti, nego naj ide prvič v cerkev i se naj čem hitrej spove. Lani je teliko pijače marejene, ka se v sakoj hiši najde. Stokrat zdrovejša i bolša pa falejša je tá, kak vino krč-meno. Pa če bi šteri ravno želo vino piti, naj si je da domo prinesli i naj je doma vživa zmerno pri svojoj drügim, štero je že dugo ne vido i štera ga tak želno čakala domo. Slovenski vojaki na bojiščah, iz srca vas prosimo, opomente vsakoga, ki ide na dopüst, naj zvün na poti, krčme ne pohaja. To dvoje vrastvo, če mo sredno vživali domači i vojaki, ne püsti tožbe niti proti domačim, niti proti vojakom. Glási. Od naših vojakov. Mrtev je : Mau-čee Jožef z Gomilic; Cigan Štefan, 24 let star mladenec z Gornje Bistrice. Po vrgo je svoje tužne stariše i nevesto doma, brata pa na bojišči. Naznano je njegovo smrt nadporočnik Szép Jožef z sledečimi lepimi vrsticami. Od odkritosrčno bolečine genjen pa z globokim pomilüvanjom vam dam na znanje, ka je 1892. leta rodjeni vaš šin Štefan, šteri je vrli pa vitéški domobraneč bio 's spunjavanjom dužnosti pa s junaštvom od edne nesrečno krugle vl! Srce streljen, je maja 10-ga pred • póldnevom ob ll-toj vöri junaško smrt piretrpo. — V Doberdo vesi proti jugózápadnomi izhod! na vojačkom pokopališči je v lastnom grobi na vekivečhi počitek položeno Ime ma na svojem kriči napisano. Spomin njegov sam si v srce zápro, ‘z globokim pomilo vanjom vam Ostanem vaš dober prijátel. 1916. maj. 11. Szép Jožef nadporočnik, zapovednik stotnijo. — Mrtev je, nadale G járek Štefan z Bükovnice. Njegovo smrt nam naznanja Mujdrica Janoš četovodja v sledečem pismi: Mir vam Bog daj v imeni Jezuša i Marije. Jih jako lepo pozdravlam ino Njim želem vse dobro. Na dale Njim naznanim, ka smo v napadanje stopili na Tirolskom. Dva dni je strašno veliko bitje bilo. Dva dni pa dvè nočè vsigdar smo strelali ino sovražnike napadali, na tretji den smo je te komaj ednok genoti; mi smo tüdi veliko zgübo meli, iz med Slovencov je mrtev samo eden; Györek Štefan z Bükovnice ; ranjeni so pa Kerman Peter z Filoveč, Sraka Ivan z Gančanov, Gabor Ivan z Ivanec Panker Števan z Lipovec. Mi ostali pa dale tiramo Taljane. Bodi nam smileno Srce Jezušovo. Mujdrica Janoš četovodja v 48. pp. Daj Srce Jezušovo večni mir pokojnim, ranjenim pa potrpežlivost. Na podpora Marijinoga Lista i Novin so darüvali: Krampač Matjaš, desetnik pri mostorejcih 2 K., Balažic Katá z D. Bistrice 1 K., Lončar Mihal z Rašic 2 K., Fujs Jožef z Nemščaka 2 K., Žilavec Franc z Gerlinec 3 k., Zelko Štefan od Sv. Sebeštjana 2 k., preč g. Golob Mihael z Bridgeporta 22 k., Benko Ferenc vojak 6 k.; z Martjanske fare t Lončar Jožefa žena 20 k., Gjörek Ferenc 8 k. Magyar Štefan 3 k., Roth Ludovik 6 k., Hujs Jožef 3 k., Hidič Matjaša žena 1 k., Rajbar Mikloš 1 k., Vogrinčič Janoš 10 k.; z D., Bistrice: Gjörek Matjaš 1 k. 20 fil., Gigla r Magda 1 k.; Gostan Ivan ognjičar 6 k., Rih-tarec Jožef z V/13 bat. 3 k., Vrečič Mihal vojni delavec z Magjaróvára 10 k., Žerdin Štefan domobraneč 20 pp., 8 k., Pücko Ivan nabrao v Nedele! 7 k. 60 fil., Magdič Mantra z Gumilic 2 k.. 60 fil., 5. Roža živ. Rv. z Nedelice 2 k, 80 fil,, Rože z Dngovešlrih gor 1 k., Matko Katá z Odranec 1 k., Zadravec Marija 60 fil., N. N. 40 fil., N. N. z Ižekovec 1 k., Koštric Jožef nabrao v Žižkih 12 k. 20 fil., Sever Ivan z Krega 4 k., Ozko Marija z Pertoče 3 k., Magyar Jožef z Hasel-bacha 1 k., Jančariè Jožef ulanar 5 k., Zökš Janoš poddesetnik 3., Kűzmič Matjaš nabrao v Štrigovi 20 k., Kociper Agota z Melinec 20 fil., Gaber Ferenc z Srdice 2 k., Toplak Štefan z IV/13 A. brat. 4 k., Károljri Ivana žena z Črensovec 50 fil., Sajtos Ludovik pešak 48 pp. 2 k., Topniéari: Magdič Ignac 2 k., Fürst Jenő 2 k., Ecker Anton 1 k., Šimonek Tomaž 1 k., Küret Štefan 1 k., Németh Štefan 1 k., Mihalovič Andraš 60 fil., Jambor Andraš 60 fil., Balko Janoš 60 fil., Goba Štefan 60 fil., Franc Gaber ognjièarski predmešter na vojnoj ladji „Sdida" 4 k., Rožman Ivan z Garežnice 1 k., Zorko Štefan straža mešter z Bratonec 6 k., Slaviček Karol četovodja z Šalovec 6 k., Novak Ferenc vojni delavec 4 k., Geder Alojza žena z Ropoč 3 k., Benko Ana z G. Črnec 2 k., Maučec Ivan poddesetnik 48 pp. v Pilseni nabrao 2 k. 40 fil., Raščan Geta z M. Polane 40 fil., Horvat Marija z Trnja 2 k., Dominko Jožef 60 fil., Stanko Jožef 1 k., Rós Magda 1 k., — Bog plati. (Dale.) Veržejski oratorium na Iváncih. Preminočo nedelo so eden dühovnik, trijé kleriki i eden brat salesianskoga drüštva 105 dečkov vodili na Ivance, kde so namenili pokázali, ka se pri njihovih oratoriumaj dela. Sv. mešo so meli v Dokležovji, na Ivance so okoli poldnéva prišli, kda jih je že veliki dež po ríbjem zmočo, tak, ka so se obprvim mogli posüšiti. Ka je najbole spomina vredno bilo, je to, ka so voditele vsakoga dečáka sami poglednoti kak je moker ino tiste k péči pošilali, šteri so meli obleko premočeno. Pri gostolübnoj hiži do vice Pücko Antona so dobili vsi obed. Vnoge ženske vesnice so prinesle tá svoje dáre i pripo-močke k obedi. Po obedi so te veséle pesmi spevale pa kda je dež henjao, to z pogačami obdarjeni dečácje spe-vajoč šli nazáj proti svojemi domi. Ogenj. Zgorela je v Žižkih hišica i gospodarske poslopje Čurič Jožefa. Stara, podirajoča se kučica se je od peči vužgala, v šteroj je ženska krűh pekla pa pogače. Zgorela so tüdi kola, kolca plüžna, plüg, škrinja, meso i šale. Posestnik hišice je na paši bio z mar-hov i kda je domo pognao drügo ne najšeo kak ognjišče i peč nepoškodo-vano, v šteroj so se najtečnejše spekle pogače i krűh. Čeravno je samo obsebi ne velike vrednosti zgorelo, siromak! je vendar veliki kvár. Tatvina. V Macencih pri v učiteli Szép Janoši, ki je prle v Črensovcih bio, so vse kokoši odnešene. 4 NOVINE 1916. junius 4. Otemnela je pamet Bauer Jakoba ženi, krčmarici, v Črensovcih. Jedini sin je v srbskom vjetništvi, vnoga misel po njem jo je v to nesrečo spravila. Čeravno izraelitanko, jo vsaki hvalo zavolo dobrosrčnosti, zdaj jo pa pomilüje. Zdaj v blodnosti je veséla i si spévle, ka je konec boja i sin njoj pohitroma pride domo. „ Vlomili so v sobočko katoličansko cerkev tüdi pa ravno edno noč kesnej, kak v türniško. Ropar je že večer klüča z dvojih dver odneseo i z tistima si odpro cerkev. Kda je to g. esp. plebanoši naznanjeno bilo, je té šparavce odpro i peneze domo odneso. Cerkvi je stražiti ne dao, da je ne mislo na vlom, od türniškoga je naime še ne zvedo. Okoli edenajsete vüre je veter zavest) sem-tam gono v g. kaplanovom okni. Te ropot ga prebüdo i kda ide okno žapirat, ovara, ka je cerkev pre-svetlena. Hitro obüdi zdaj g. plebanoša i ideta proti cerkvi. Ali ropar je' prle odskočo. Najšla sta pa v cerkvi pte-banošov kramp, z šterim je prazne šparavce gortrgao. V srdah, ka je nikaj ne najšeo, je ropar svoje poštenjé v segestiji za špomin püslo. Zaistino nepoštenjak. Plemenske telice se v Železnoj županiji samo tak smejo na klanje odati, če oddajalec ma svedočanstvo od živinozdravnika pa samo v toj županiji smejo tržiti. Vojno posojilo. Sobočki slovenski okraj je na vse štiri posojila do šest milijon kron podpisao. — V Dolnjelendavskom je iz štrtoga do dvamilijona podpisanih. — Melinčka siromaška občina je 16550 kron podpisao. Podpisali so sledeči. Forjan Andraš 1000, Brünec Martin 100, Forjan Marija 1600, Forjan Ivan 500, Forjan Marija 200, Mesarič Štefan 2200, Mauèec Ana 3000, Glavač Štefan 1000, Jerebic Ivan 1400, Kociper Matjaš 150, Maršič Marija 200, Žőkš Lujza 500, Zőkš Lujza 500, Žökš Mihal 2200, Žökš Mária 1000 i Glavač Štefan 1600 kron. Slovo vzemem 18 let star vojak od svojih ljübljenih starišov, rodbine, vseh poznancov, od svojega dühovnoga pastira i od vrednika Novin i Marijinoga Lista. Podam vsem roko, podam se v božo sveto volo in idem spunjava t našega krala volo. — Balažic Jožef, z Markišavec. Preglednoli so se kosci Kolar Mari-janke v Ižekovcih i so mesto njene detelice pokosili sosedovo, Prša Marti-novo. Pomota so grnjači vzeli v pamet na drügi den. Ne pošilajmo penez na bojišče. Zakaj? Vojno zapovedništvo se toži, ka Vnogi v strelnih jarkah karte igrajo pa peneze ta zapravlajo, štere bi njuvi domači dostakrat krvavo potrebűvali. Za toga zroka volo naj se ne pošilajo poleg želenja vojnoga poveljništva penezi na bojišče. Zanesljivim vojakom se zato lehko pošlejo če je potrebüjejo. Vsaki pozna svoje ljüdi. Briga da si čuvamo zdravje more nas nadignoti, da pazimo na gut, dišala i prši, kašljanja, guíne bolezni, smicanja v ramah i brsibol ne smemo zanemariti. Proti tem je že vnogomi pomogo sline otápljajoči bol víi-šajoči i vužgalino odstranjajoči pravi proti-kašljeni zagorski sirup za prsi. (Sirupus peč-toralis.) Oživlja i krepi plača i celo telo, povekšava branitev i prebavi), i krepi celi orga-nizem. Toga tečnoga prsnoga soka 2 kantic franko staueta 5 K. Pravi se dobi jedino pr Feller V. Eugen lekarniki, Stubica Centralo 146. (Zagreb, žup.) Pošta. K. L Gradišče. Tisto osebo smo že opominali, več je ne bomo. Pošteni mož se ne de dao zapelati od njé. Lápoey Alojz. Ulanar. bejna pošta 54. 4 K. na podporo sem dobo. Bog plati. Bojna pošta. — Zavitki 35 dkg se šlo'* bodno pošilajo samo na sledeče številke bojn pošte: 6, 8, 10, 12, 13, 14, 15, 17, 19» 19/11. 20, 22, 22/ll 22/111. 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 33, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45, 46, 47, 50, 51, 52, 53, 54, 56, 57, 58, 59, 60, 61, 62, 63, 67, 68, 70, 71, 72, 74, 75, 77, 78, 79, 80, 81, 83, 84, 85, 86, 87, 88, 89, 90, 91, 92, 94, 96, 97, 99, 100, 101, 102, 103, 104, 105, 106, 107, 108, 109, 110, 111, 112, 115, 116, 116/H, 116/IH. 118, 119, 123, 125, 126, 128, 129, 130, l32, 136, 137, 138, 139, 141, 142, 143, 144, 145, 146, 148, 149, 153, 155, 156, 158, 160, 162, 163,. 164, 169, 171, 172, 173, 174, 176, 179, 180, 182, 185, 186, 189, 200, 201, 202, 204, 206, $07, 208, 209, 210, 212, 213, 214, 215, 216, 219, 220, 222, 223, 225, 226, 227, 228, 230, 231, 232, 233, 234, 236, 237, 238, 241, 242, 251, 253, 254, 264, 265, 274, 301, 301/H, 301/IH, 303, 304, 305, 306, 309, 310, 311, 312, 313, 314, 320, 321, 322, 324, 325, 326. 327, 328, 329, 330, 331, 341, 350, 351, 351/H, 351/IH, 1 352, 353, 355, 501, 502, 503, 504, 505, 506, 507, 600, 601, 602, 603, 604, 605, 606, 607, 608, 609, 610, 611, 612, 613, 614, 615, 620, 630. 100 litrov domače pijače Elpis! Vkrepčevalne, téčné in žejo gasóče si more vsaki sam napraviti za male stroška. V zalogi so í ananas, jaboka, grenadina, maline, muš-katelka, mela, pomerahče strašnih in Vi-šnja. Neuspeh izkljüčen. Ta domáča pijača se pije poleti mrzlo pozimi pa vroče na, mesto ruma. Snovi z natenènim na vodilom stanejo K 4.40 poštnine prosto proti pov-zetji. Na 5 takših deležev se doda ena porcija brezplačno. Za kmetijstva, vekša hišna gospodarstva, delavnico, tovarne i. d d. je to sredstvo Velikansko vrédnosti, ker se delavci s tov pijaèov okrepčajo ne da bi bili pijani ali pa da bi zgübili na delav-skoj zmožnosti Janez Grobeh, drogerija »pri. angeiju* Brno Štev 85 Moravsko. En karton za poskušnjo 10 litrov stane 70 fil., šteri se lehko poSljejo v štemplnah. Takši kartoni se dobijo za poskušnjo tüdi po vekših drogerijah. V VSAKOJ DOBI je Fellerov ,,Elsafluidu — to domače vrastvo, čtero pre-porača više stojezér zahvalni pisem i vnogo zdravnikov ■— čuvar zdravja i odvrnitel bolezni. Trganje, protin, čeravno so že ostareli betegi, smicanje, glavo, šinjeka vüho i zobobol, živčena bolezen, seè, rezanje, zvinjenje, influ-enza, bolečine v hrbti i ledevjáh, odrevenelost, oslablje-nost, migren najdejo pomoč v njem. Ravnotak izvrstno pomaga ,,Fellerov Elzafluid" proti slabomi pogledi mozo-lom, ranam, brezsni i drügim betegam, vráči, oživlja. Dober je tüdi proti kašlji, zamuknjenosti, nášeci, prsnoj i gutnoj bolezni i v vročinskom betegi. Toga po zdravnikah priporoéenoga domaèega vrástva priljübljenost je vnogoga irgovca na to nadigoola, da so v oglásah ali po preküpcah ponarejene reči, kak elik-sere, rakije, balzame za tak dobre razglasi i ešče večkrat so je ponüjali z rečmi »brezplačno" ali »nikaj ne košta" če si pa človek naroči takšo reč, navadno dosta more za njo plačati i končno spozna, da bi najbolše bilo včasi v začetki naročiti zaistino dober ,,Elsafluid". 12 malih, a.i 6 dupliških, ali 2 špecialnih kantic Elsafluida franko stane 6 K, 24 malih, ali 12 dupliških. ali 4 špecialnih kantic franko 10 K 60 fil.; 48 malih, ali 24 dupliških ali 8 špecialnih kantic franko 20 koron, GLÁD ne vniči teliko ljüdih, keliko jih vmerje zavolo zanemár-jenih prebávskih betegov. Zato je potrebno v vsakoj hiši meti Fellerove rabarbarske j-ilule, štere prebavo ravnajo i gonijo. Proti želodčnim betegom, krèi, netóènosti, pe-čelini v obisti, teženji v želodec metanici, slabomi čütenje medlenji, riganji, napihnjenosti, zaprtini, raznim prebavskim zmotam, zlatoj žili, griži, mržnji i proti vnogim drügim nevolam so se jezerokrát z gotovim uspehom rabile že. Več so vredne, kak vrástva želodec oslabljajoča i čreva vznemirjajoča. 6 škatlic franko 4 K 40 fil.: 12 škatlic franko samo 8 K 40 fil. — Naročitev naj se jasno naslovi: Feller V. Eugen, Stubica, Centralo 146. (zagr. žup.) Razpošilanje po povzetji ali če se naprejplača. Preporača se, da se penezi po poštnoj izkaza, naprej pošljejo, ovači pošta 12 fil. za povzetje računa. Nyomatott az Egyházmegyei Könyvnyomda körforgó gjorssajtóján Szombathelyen.