z gospodarskimi predavanji. Dne ll. marca shod žnpanov, obč. avetovalcev in odbornikov šoatanjskega okraja v Šoatanju pri g. Rajaterju ob 2. uri pop. Na dnevnem redu je ustanovitev Ijudske knjižnice in županske zveze za cel okraj in 86 bode tozadevno obširno poročalo. Dne 18. marca predavanje BZgodovina Slovencev" (Dadaljevanje) vbralnem društvu v 61. 11 j n po večem cah. Dne 19. marca gospodaraki aeatanek v Šaleku. Eraj in čas ae pravo6aano določi. Nadalje ge bodo vrsila v tem mesecu poučna predavanja gg. pot. učiteljev Jelovsek in Goričan in se je kmetijska zadruga obrnila tozadevno na dež. odbor. Vse natančaeje o pravem časn. Bralno druaUo v Št. Ilja priredi na velikonočni ponedeljek pop. veliko veselico in opozarja vsa aoaedna društva, da ae blagovolijo ozirati na ta dan Mladeniški shod v Velenju sevrši na spomlad. Sestavil ae bode tekom tega meaeca pripravljalni odbor. Konjiški okraj. k Konjice. Občni zbbr kat. delavskega podpornega drnatva je bil leto dobro obiskan. Z zanimanjem se je vzelo na znanje poročilo o čovekoljubaem društvenem delovanju. Pri volitvi je bil izvoljen dosedaaji odbor, kojemu načelnje nadžupnik g. Hraatelj. k Oče prem. g. knezoškofa umrl. Tužno so zaplakali zadnjo soboto zvonovi v Eonjicah, ko 80 naznanili po razsežni konjiski župniji amrt eaega izmed najboljaih njenih ainov. Zapustil aas je namreč in se preaelil po pet mesečni bolezni k večnemn počitku Jurij Napotnik, nekdaj apostovan posestnik na Tepanjskem vrhu in zdaj prevžitkar v Konjicah. Eer je mladost lepo preživel in brez strasti dopolnil tadi možko dobo, mu je Ijnbi Bog dal včakati srečo in mirno starost: dopolnil bi bil dne L'2. marca t. 1. 83 let. Rajni Jnrij Napotnik je bil ugleden, občespostovan, naroden, katoliski mož. Vaega je rado imelo, ker je bil vedno prijazen in vesel. Zato je pa bil tudi njegov pogreb nad vse veličasten. Zbralo se je na stotine sožupljanov, tako da je bila cerkev natlačeno polaa kakor v nedeljo. Vlč. g. nadžupaik Franc Hrastelj so mn v polnrni pridigi govorili slovo. Po aloveani mrtvaski sv. maai mu je 21 duhovnikov zapelo tnžne pogrebne žalogtinke ter ga spremilo v dolgem sprevodu k zadnjem počitkn. Na tem zadnjem potu k bladiierau grobn so počastili ranjkega tadi uradniki okrajnega glavarstva z glavarjem na čelu in veliko tržkega občingtva. Veličastni pogreb je vodil preč. g. kanonik Martin M a t e k iz Maribora. Ob odprtem grobn 80 blagemu možn izarjeni pevci zapeli se zadaje slovo. N. v m. p.! k Žiče pri Konjicah. Dae 19. febr. ae je poročil Lnka Grobelsek z Miciko Danilovo iz Draževaai. Vrlonarodnemu paru BNa mnoga leta!" k V Oplotnici je novi obč. zastop 25. m. m. že 4. sejo imel, pri kateri ae je soglaano sklenilo, da se mora od deželnega odbora iz Gradca poseben pregledovalec občinskih računov poklijcati. k V Čadramn bo kat. polit. Darodno drultvo BSloga" prihodnjo nedeljo 4. t. m. zborovalo v zadevi nekrsčanskega razdruženja zakona in zavoljo novih šolskib postav, in se domači in tuji posluaalci vabijo t mnogem stevilu po litanijah v drnštveno aobo! k V Čadramu je dae 24. t. m. nmrl in bil 26. slovesno pokopan Jnrij Leskovar p. d. Glabus, koji je 8tal v 72. letn in je bil v prejanjem časrj gkozi 18 let žnpan okoske obtine in od leta 1877 cerkveni ključar stare zdaj uradno zaprte cerkve in podružaic sv. Barbare in sv. Mohorja in od 1. 1885 odbornik društva za pozidanje ozir. za poplačilo nove cerkve in odločen narodnjak, pa ne takaen, kakor ptnjaki BBtajercu zadnjega njegovega naslednika na županakem stolu hvalisa, menda zato, ker je dne 31. jnlija 1905 odločno z največjimi nasprotoiki Slovencev volil in še drnge k temu pridobival. Po opravljenih biljah in av. maai ga je gosp. župnik mnogobrojni množici v kratkem nagovora popisal kot moža orjaka ne po telesni poatavi, pač pa po njegovem značaju, ker je po svojem verskem prepričanju zmiraj delal za blagor občine, katere predBtojnik je bil in, če je bila kaksaa volitev za driavai ali deželni zbor ali okrajni zastop, se je vaikdar kat. narodne stranke držal in bi bil to mesto gotovo do smrti čaatno zastopal, pa negpametni aoobeani so začeli volilce proti njemu straaiti, čea, ako ga 8e enkrat volite, mu boate morali penzijo dajati. Pa tudi kot cerkveni ključar ia odbornik cerkv. drnitva je vselej delal za čaat božjo, domači družini poaebno gvojim 7 otrokom, katere je vse lepo preskrbel in celi župniji v blagor ia ponos, ker ga je vsaka dobra reč veselila in si je on a pozemeljskim premoženjem nebeskih zakladov pripravljal, zato nam ostane v blagem gpominn in želeti je veliko mu vrednih na8lednikoy! Geljski okraj. c Celje. Znani Oechg je bil dne 21. t. ra. obgojen zaradi razžaljenja čaati aa 50 kron globe ali megec dai zapora. Psoval je v goatilni Vollgrnber mirnega gosta. Oechg je bil že šestkrat predkaznovan, kakor je sam sodnikn priznal. Pred obaodbo je prosil za milo kazen, ker je bil dotični večer hndo pijan. In Oecbg ge priateva med celjako inteligeaco! — Hiao gospe dr. Negrija na nekdaj Tappeinarjevem trgn je knpil za 50 000 kron g. Hugo Leeb, postni nadkontrolor na Dnnaju. Peletovo, prej Dratschevo posegtvo na vrbu Liaec pri Celju je pa kupil za 24.000 kron g. Skaza-Pavlinc iz Sel pri Velenju. Zaradi goljufije ao zaprli v Gaberjah po868tnika Franca Gaberaek, čevljarja Jožefa Slemenik, brezpoaelaega Franca Rable, dainarja Martina Vodopivec, Marijo Grilec in krojača Dovečar. — Prostak pri 87. pespolku Šentjurc, ki že slnži valed neprestanih kazni aeato leto, je zopet v luknji, ker ae je stepel 8 patroljo, ki ga je hotela spraviti doma. c Laško. Načelnik tukajaaje železniške postaje Feigl, je prestavljen na Nižje Avatrijsko. Srečno! c Teharje. V aasi fari je nmrl dne 22. febr. 1.1. najstarejši fant cele fare Jaaez Vengust. Rojea je bil leta 1818 ter bil zvest in poaten krojač* in prijatelj nbogib. Bodi mu zemlja lahka! c Šmarje pri Jelšah. H5i g. notarja Erajnca, gdč. Olga Krajnčeva, je dne 20. m. m. nmrla. N. v m. p.! c Grajska ves. Dne 19. t. m. je poročil g. Matija Randl, inf. prost in dekan iz Dobrlevasina Eoroakem v farai cerkvi na Gomilakem Jožefa Funda, posestnika v Tmavi, in Micko Eopriva roj. Šlaader. Obilo areče! c Petrovče. Novonstanovljena dekliaka zveza bralnega drnatva je kaj živabno povzdignila aase drustveno življenje. Enjige, izposojene iz drustvene knjižnice, ki ge je pomnožila do 278 komadov, pridao krožijo med člani in le prav malo je se takih hia, v katere si ae niso napravile pota. Tam, kjer ae čaaniki niao stalno udomačeni, uredili so 86 bralni krožki, tako da ima pač vsakdo, ki je dobre volje, zadoatnega berila na razpolago. Prav pridno vežba se tudi droatveai pevaki zbor ia nam že zdaj 8 svojimi prvimi poskusi obeta najboljšega nžitka. Sredisče izobraževalnega dela ao pa naša meaečna zborovaaja. Pri njib ae vidi, kako je treba samo vzbuditi obilne dnševne zaklade pri nasi mladini in jim dati pravo smer, takoj se ista odnševljena poprime svoje naobrazbe in premnogi biser nenavadne nadarjenosti stopi na dan ter nam izsiljnje občudovanje. Dokaz temu podala nam je pri zadnjem zborovanju zvezina voditeljica, Micika, Drev v dovrsenem, dasi aamostojno seatavljeaem govorn o vzgledaem gospodinjatvn. Povedala je mnogo zlatih naukov za alovenako gospodinjo in to v poljudni in vendar popolnoma pravilni alorenačini. Videli amo na tem govoru, kako smesna in aaravnost bndobna je znana trditev sovražnikov 8lovenakega ljadstva, ki istemn odreka znanje književnega jezika. Nič manj povoljno uprizarjajo se pri teh zborovanjih raznovrstne igre ia vratijo deklamacije, ki vse kažejo izredno nadarjenost aavinjske mladine. Tako ae je dne 25. t. m. priredila domača pustna veaelica, ki je med stevilno zbranim občinstvom vzbudila mnogo smeha in nedolžnega veselja. Reg je, da ao v zadDjem Čagn razni krivi preroki in hnjskači začeli begati tndi naae ljndstvo, a amelo amemo npati, da ai razbijejo svoje butice ob krepki organizaciji nale mladine, ki ae bo z V8O žilavostjo nadaljevala. c Kat. slov. izobraževalno društvo v Loki pri Zidanemmosta sije izvolilo v odbor sledeče gg.: Franc Eoren predaednik, Miloa Šket podpredaedoik, Nikolaj Jamšek tajnik, Alojz Esih njega nameatnik, Juro Merzel blagajnik, Vinko Moro njega namestnik, Jakob Vrtačnik knjižničar, Joaip Elenovaek kjnižničarja aamestnik, za račnnske preglednike g. Joaip Znpančič, poaeatnik na Bregn in lvan /nidaršic, poseatnik v Račici. Vaem p. n. gg. dobrotnikom izobraževalnega druatva: Bog plati! Goapodarji in gospodinje, mladeniči in dekleta vse fare, priatopite radi k temn za alovensko ljndstvo velevažnemu drastvn v mnogobrojnem itevila! Ne bo vam nikdar žal za ono majhno svoto, ki jo bodete izdali za ndaino. Eorist bo Taša! c Mozirje. Smrt nam je pograbila v najboljsl dobi vrlaga moža g. Antona Mlinarja, načelaika požarne brambe, katero me«to je zavzemal oa^m let. Zapngtil je tri nedoraatle otroke. Udeležba pri pogrebn je bila velika. Polnoatevilna dimača požarua bramba, požarne brambe iz Pske, Braslovč, Kaplje, Rečice, Sv. Frančiska in Gornjefea grada, Saviajski Sokol in nčenci z učitelji na čela bo ga spremili na zadnji poti. Pri odprtem groba ata mn dva govornika zaklicala presrčne besede v slovo. Počivaj v miru, blagi mož! c Gorojigrad. V nedeljo, dne 25. m. m. je nmrl od kapi zadet g. Maka Vidic, deželao Bodni svetnik v Gornjemgradu. c Hrastnik. Poatrajkn. Rudečkar: Žalostn& aam uaajka! Tako pa uisein mislil, da bo prialo! Preaneto nam f*re za kožo! Najb >IJ8e u se .•¦ag<v voruike so zapodili, nani pa tndi prihodnjoHt ne obeta iiič dobrega. Podporničar: Prav se ?am zgodi! Edor pamet izgnbi, aavadno svojo srečo ugonobi. Rudečkar: Imal že pravl Pa lepo bi vendar bilo, če bi ae vse izpolnilo, kar nam obetajo. Med drugim pomisli sarao to, kako bi bilo veaelo, že bi bili res vsi Bglih"! Podporaičar: Bež' no! Prismoda! Vsi jednaki? To ni mogoče! Razdeliva gi gamo midva vae, kar imava, na dve jedaaki polovici, jntri že ne bova več jednaka, ker eden bo izdal več, kakor drngi. Ali: eden mora biti zdravnik, eden aodnik, saj ravno zadnji se vedno pritožnje, da ima z nami največ opravila. Drugi mora biti redar ali orožnik; saj vel, k»ko je pri nae na plačilni dan! Eden mora biti, ki zapira, eden pa, ki se da zapreti. Eje je tedaj tnkaj mogoča jedaakost? Pač v enem ate ai vsi rndečkarji jednaki, v tem namreč, da ste vai jednako kratkovidni; in če 86 ne spametujete, vas bode vse požrl oni rjoveč lintvert, ki je pa sedaj celo tih, ko je toliko rudarskih drožin apravil v nesrečo. Sicer pa brez zamere! Nazdar! Opazovalec z Ojstrega vrha. BrežišM okraj. b Brežice. Poročil ae je dne 24. m. m. gogp. Radovan Sernec, c. kr. okrajni inžener, z gdč. Marijano Srebre, hčerko odvetaika dr. Gvidona Sernec. — V Savi so nasli dne 26. m. m. truplo ckrajnega glavarja Oreseka iz Krškega. Pogreiali 80 ga že od 11. m. m. Našli soga alučajno, ko so iskafi truplo nekega delavca, ki je padel pri gradbi moata v Savo in ntonil. Ali se je nosrečnež ponearečil ali je aam skočil v vodo, se ne ve. Rajni je bil star 49 let. b Artiče pri Brežicah. Povodom gostijo pri posestaika Rožmaun so streljali, kakor je že pri nas navada. z možnarji. Rožinan sam je hotel vžgati en moinar. Pri tem je pa ravnal tako neprevidno, da mn je šel cel strel v obraz ia prai ter ga nevarno ranil. Tndi desna roka je budo poškodovana. Prepeljali so ga v bolnianico. b Pilštanj. Dne 25. avečaaa smo osaovali pri Bkat. alovenskem izobraževalnem društvu" politično-BOcialno-poučni tečaj. Oghutilo 86 je že čez 20 fantov redno obiaknjočih, drngi po možnoflti. Druitvo steje sedaj 208 članov. Enjige se jako pridao prebirajo. Pončni tečaj bo, kolikor mogoče, po aedeljah po večeraicah, kakor smo ae tudi dosedaj navadno zbirali. b Rajhenburg. Staroslavni grad Spod. Rajhenburg je naknpil od g. Ferenčiča g. Satory iz Gradca. Novi poseatnik bode odprl v gradn tovarno za sladkor. Zal, da je aovi posestnik Nemec, kateremn t korist se bode stokal tndi dobiček brodovine čez Savo. b Umrl je dne 21. m. m. v škocijanu na Eranjskem č. g. Merc, nekdaj žnpnik v Rajhenbnrgn. N. v m. p.! Iz ogrskih slovenskih krajev. Tišina. V večnost ae je preaelila po daljsem betega dne 18. svečana posnemanja vredna mati in varčna gospodinja Ana Edaidt v gtarosti 57 let. Živela je vdovgkega atann 15 let ter lepo zredila svojih sest otrok. Za njo žaluje cela tisinska župnija. Bog nam pošlji maogo takih mater i i raaena bo ogrska alorenska domovina. Naj v mirn pcčiva blaga duša. V Morski Soboti «o ae pokazali zadnjo nedeljo dne 18. febr. nepnčakovano veliki aemiri. Grof Žigmod Batjani, deželni poalanec za naae sloveoske okrajiae, ao namerjavali aačemn aloven8kemn ljudgtvu par beaedic izreči. Vlada to /,ve t^r ae naeokrat postavi na aoge in si poskibi za orožnike. Eaj ima iz tcga postati, nau je nejagno. Narodno gospodarstvo. Rabite domače slovensko olje! IzSlovengkih goric se nam piae: Pri nag je aedaj maatni čaa, to 8e pravi, ne da bi se le mastili na kakih kolinah (fnrežih), gostijah itd. ampak v celo drngem pomenu. Ce greš mimo kakega mlina, aliaia že od daleč veselo petje, nkanjeitd. Veakemn tujemn človeku bi ae dozdevalo, da je priael aa drng svet. Toda pri naa je že to atara navada. Pri vsakem mlian se dela sedaj pravo domače olje, aamreč: tikvino, (bučno) orehovo, lanovo, breakvino, iz semenja velikih aolnčnih rož. Pridelajo aedaj posebuo večji posestniki prav veliko olja, ki je kaj oku8no. Pri vgaki hisi nadomesča to olje ono, ki pribaja iz tujih krajev. Dosti ljndi je pri nas, ki ne poznajo olivnega in drnge vrste oljev, ki 86 dobivajo v prodajalni. Omenjena 8emena ae namreč izluačrjo in očiatijo in se potem dajo k mlini. Mlinar vse dobro zmelje. Pri vsakem mlinu so za pridelovanje olja poatavljene peči, podobne atedilnikom. Nameato zgornje plošče ata vzidani veliki dve ponvi. Polek je velika stiakalnica, kjer se atiBka olje. Pri tem delu mora biti veliko ljndi. Od Tsake hise, katera ima za oljevo pri mlinn, morajo iti najmaaj dva ali trije. Vsak gospodar pa pošlje nekaj pijače v mlin, in tako nastane tnintam prav dobra volja. Eako ae pač vae to vrsi, bi bilo vrtdno, da bi nas priael kdo iz Savinske doline gledat. Ne bilo bi mu žal! Tam glovenski kmeti rabijo le tuje vrste olje. F. E—n Slovenjegoriški. Izseljevanje. Nase razmere v Avstriji osvetljnje najbolj žaloatna resaica, ker zapušča vedno več ljudi svojo domovino ia isče opotoče areče v daljni tnjini. Izseljevauje je bilo vedno gotovo zaamenje, da peaa država in Ijndako blagoatanje v njej. Naaelilo se je 1. 1904/05 iz Evrope v Zjedinjene države 1,026 499 oseb, kmed katerih je bilo 275.693 avstro-ogrskih državljanov, za 98.000 več, kakor 1. 1903/04, več kot četrtma vseh naseljencev v Zjedinjenih državab. Nenavadno hitro in kar skokoma je narastlo stevilo avstrijakih izaeljencev v Zjedirjjenih državah. Leta 1861. so nasteli samo 13 avatrijskih izaeljencev, 1. 1875 že 7558, 1. 1885 pa 27.209 in leta 1895 je iskalo areče v Zjedinjenih državah 33 041 oseb iz naše države! Nezdrave politične in socialne razmere v aaši državi so stisnile popotno palico v roko 1.1901: 113 390; 1.1902: 171.989; 1. 1903: 206.011: 1. 1904: 177.150 in leta 1905: 275.693 osebam. A atevilo avatro-ograkib izgeljencev je še večje, ker ne vemo, koliko izseljeacev je iskalo opotoče sreče v Južni Ameriki, Eanadi, v Nemčiji in v Egipln. Drobtinice. d Otrpnenje tilnika. Ta amrtonoana bolezen, ki je lani aa Avatrijskem posebno razsajala v Šleziji ob oemaki meji med tamosnjim rudarji, je letos v istem kraju zopet nastopila. Najnovejše novice. Poučna predavanja za delavce in kmete v Mariboru. V nedeljo predavajo g. dr. Medved: Turski boji v Mariboru in okolici; g. Marinček: 0 oporokah. .Tunaštvo mariborskega mestnega sveta. Dne 4. t. m. se vrsi v Narodnem doma gledaliska predatava BŽnpaaove Micke". Eakor slisimo, je imela Čitalnica namen naznaniti igro po običajnih lepakib. Toda meatni svet je neopravičeno v avoji neatrpnosti prepovedal lepake, dasiravno društvo Union ni podvržeao območju preljubeznivega magistrata. Upamo pa, da vkljub tem zaprekam meatnega sveta alovenako občinstvo v nedeljo ne bode izostalo, temveč da bode v tem večjem številu napolnilo kra8BO veliko dvorano BNarodnega doma". Skrajni čas je, da mariborski Slovenci vendar enkrat tudi v tem oziru neizproano nastopijo proti aamovolji mestnega sveta. Sv. Anton v Slov. gor. Po zadnji veselici je zabeležilo bralno drnatvo v avojih nradnih knjigab kljub naravnim ia nenaravnim oviram se vendar 72 kron čistega dobička. Vsem, ki so žrtvovali za naao skromno prireditev denar in čas, bodi plačilo blaga zevest, da 80 znatno pomnožili knjižnico nasega bralnega društva. Vsa čast zlasti vrlim narodnjakom sosedom od Sv. Jnrija ob Šdavnici, iz Ivanjec, Stavešinc in od Sv. Benedikta. Sv. Benedikt v Slov. gor. Srečolov, ki ga je zadnjo nedeljo priredilo bralno drustvo, je napravil veliko veaelje drnstvenikem. Eer bo bili dobitki vai darovani, ostane hralnemn društvu čiatega okrog 40 kron za ureditev društvene kajižnice. Srčno hvalo izreka na tem mestti odbor vaem darovateljem dobitkov, posebno trgovcn Fr. Škrlecu, ki je daroval naj?eč dobitkov. Društvena naznanila. Bralno drnitvo pri St. Ropertu t Slov. goricah, bode imelo v nedeljo, dne 4. marca po veiernicah svoj redni letni občni zbor v stari šoli z navadnim vsporedom. Po obč. zboru plačilo udnine in pristop novih adov. E prav obilni udeležbi vabi odbor.