47 
 METEOROLOŠKA POSTAJA V CELJU 
 Meteorological station in Celje 
Mateja Nadbath 
 Celju je postaja državne meteorološke službe. To je ednina meteorološka postaja v obč ini Celje, 
nekatere meteorološke spremenljivke merita še ekološka in hidrološka samodejna postaja, prva 
v centru mesta, druga pa ob Savinji pri Medlogu. Meteorološka postaja je pomembna za 
kmetijstvo in obvešč anje prebivalstva v Celjski kotlini. 
   
  
Slika 1. Geografska lega meteorološke postaje (vir: Atlas okolja
1
) 
Figure 1. Geographical position of meteorological station (from: Atlas okolja,) 
Meteorološka postaja Celje Medlog je na zahodnem robu mesta, ob vodarni, to je na zavarovanem 
vodovodnem č rpališč u, kar je zagotovilo, da se okolica postaje ne bo bistveno spreminjala. Opazovalni 
prostor je na ravnini, med polji in travniki, v širši okolici so na jugovzhodu gospodarski objekti 
nekdanjega Ingrad Gramata (sliki 1 in 2). Nadmorska višina postaje je 241 m. Opazovalni prostor je na 
tem mestu od marca 2008, pred tem smo ga več krat premestili. V č asu od marca 2008 do oktobra 1976 
je bil opazovalni prostor postaje na Lavi pri osnovni šoli, od oktobra 1976 do novembra 1965 in od 
januarja 1960 do avgusta 1953 je bil na letališč u Levec, pri vrtnariji v Medlogu je bil od novembra 1965 
do januarja 1960 in od avgusta 1953 do septembra 1945; po doslej zbranih in znanih podatkih je bila 
postaja v obdobju 1905–1944 pri realni gimnaziji, opazovalna mesta postaje pred tem niso poznana 
(slika 3). 
                                                      
1
 Atlas okolja, 2007,  Agencija RS za okolje, LUZ d.d.; ortofoto iz leta 2014/ ortofoto from 2014 
V

Agencija Republike Slovenije za okolje 
 48
  
Slika 2. Opazovalni prostor meteorološke postaje Celje v Medlogu, slikan proti jugozahodu julija 2008 (leva 
fotografija) in na Lavi, slikan proti severozahodu septembra 2006 (arhiv ARSO) 
Figure 2. Observing site of meteorological station Celje in Medlog, photo taken in July 2008 (left picture) and in 
Lava, photo taken in September 2006 (archive ARSO) 
 
Slika 3. Opazovalna mesta postaje Celje v obdobju 1905–2017 (arhiv ARSO, Interaktivni atlas Slovenije
2
) 
Figure 3. Observing sites of station Celje in 1905–2017 (archive ARSO, Interaktivni atlas Slovenije
2
 ) 
Na postaji Celje Medlog od aprila 2017 glavnino meteoroloških meritev opravi samodejna postaja, tako 
kot še na nekaterih nekdanjih meteoroloških postajah 1. reda. Samodejna postaja Celje je na 
opazovalnem mestu od februarja 2008. Opazovalci opazovanja
3
 opravljajo le še zjutraj ob 7. uri (poleti 
ob 8. uri). Pred aprilom 2017 vse do zač etka leta 1947 je bila postaja 1. reda ali glavna, z najširšim in 
najpogostejšim naborom meteoroloških opazovanj. Pred tem je bila postaja v Celju podnebna ali 
klimatološka s tremi meritvami dnevno, to je bilo v obdobjih 1944–1943, 1941, 1938–1935, 1933–1932, 
1925–1910, 1908–1895, 1884–1883, 1869–1861, 1859 in 1854–1852. V nekaj obdobjih pa je bila v 
Celju le padavinska postaja z meritvami padavin zjutraj ob 7. uri in opazovanjem vremena preko dneva; 
to je bilo v letih 1940–1939, 1934, 1931–1926 in 1909. V Celju ni bilo opazovanj v obdobju 1945–1947. 
V obdobju pred II. svetovno vojno so bila opazovanja prekinjena od leta 1886 do sredine leta 1895, v 
obdobju od leta 1886 do aprila 1852 so potekala s krajšimi prekinitvami. 
                                                      
2
 Interaktivni atlas Slovenije, 1998, Založba Mladinska knjiga in Geodetski zavod v sodelovanju z Globalvision 
3
 Izraz meteorološko opazovanje združuje tako meritve z instrumenti kot opazovalč evo vidno in slušno zaznavanje 
vremenskih pojavov. 

Agencija Republike Slovenije za okolje 
 49
Na samodejni postaji merimo: zrač ni tlak, temperaturo zraka 2 m, 50 cm in 5 cm od tal, vlažnost zraka, 
gostoto toka globalnega sonč nega sevanja, smer in hitrost vetra, višino in trajanje padavin ter 
temperaturo zemlje v globini 5, 10 in 30 cm. Podatki s samodejne postaje so na voljo vsakih 30 minut, 
na 5 minut pri padavinah. 
Od aprila 2017 opazovalec opazuje le še ob 7. uri zjutraj: zrač ni tlak, tendenco zrač nega tlaka, 
temperaturo zraka 2 m od tal po suhem, mokrem, minimalnem in maksimalnem (ekstremnih) 
termometru, najnižjo temperaturo na 5 cm, temperaturo zemlje v globini 2, 5, 10, 20, 30, 50 in 100 cm, 
vlažnost zraka, višino padavin, višino skupne in nove snežne odeje, gostoto snega, smer in hitrost vetra, 
trajanje sonč nega obsevanja, meteorološko vidnost, oblač nost, stanje tal, vremenske pojave, izredne 
pojave in fenološke faze. Podatke v obliki depeš pošilja tudi v mednarodno izmenjavo. Pred letom 2016 
je opazovalec opazovanja vršil vsako uro med 4. in 14. ter 19. in 21. uro, zadnje leto do aprila 2017 pa 
med 6. in 7., 13. in 14. ter med 19. in 21. uro. 
Nabor meteoroloških spremenljivk je na samodejni postaji manjši kot na klasič ni postaji z opazovalcem. 
Zaradi spremembe urnika opazovalcev, nekaterih spremenljivk ne opazujemo več sistematič no, to so: 
izredni in vremenski pojavi (megla, rosa, slana, ivje, poledica, žled, toč a, stanje tal, nevihte…). S tem, 
ko smo zmanjšali pogostost opazovanj in število opazovanih meteoroloških spremenljivk, se je 
posledič no zmanjšala kakovost podatkov in prekinil dolgoletni niz podatkov, oboje pa je nujno potrebno 
za verodostojno analizo podnebja. 
Ker je po novem več ina meteoroloških podatkov v Celju izmerjenih izključ no na samodejni postaji, 
navajamo njene prednosti in pomanjkljivosti. Prednosti samodejnih postaj so pogosto vzorč enje, sprotno 
dostopnost podatkov in objektivne meritve. Njene pomanjkljivosti so odstopanje od klasič nih meritev, 
izpad meritev ob neurjih, udarih strel, žledu, izpadih električ nega omrežja in telekomunikacijskega 
sistema. Kljub temu, da je postaja samodejna, pa ne bo dolgo dobro delala in z nje ne bomo prejemali 
zanesljivih podatkov, č e ob njej ne bo vestnega osebja, ki bo stalno vzdrževalo instrumente in opazovalni 
prostor. 
Na postaji Celje meteorološka opazovanja opravljajo Peter Tominc, od aprila 1991, Igor Lokošek, od 
novembra 1992, Simon Dolenc, od januarja 2000, in Anže Medved, od januarja 2012. Pred njimi so bili 
meteorološki opazovalci še: Marjan Skale, Terezija Filej – Rataj, Pavel Sotenšek, Jurij Piršič , Jože Les, 
Lojze Kenda, Matjaž Ramšak, Ivan Volavšek, Franc Korošec, Andrej Kunc, Roman Jerman, Fran Filej, 
Petar Denžič , Ante Rudić , Mirko Pristovšek, Slavko Strašek, Iva Konč nik, Ivan Vengust, Irma Vehovar, 
Stane Dolenc, Oton Coklin, Nikolaj Rojc, Jože Kožner, Drago Šuhel, Petar Jovanović , Ludvik Grunt, 
Franc Krivec, Martin Vuč er, Edvard Mač ek, Romuald Medvešč ek, Jelko Žagar, Ivan Krašna, Agnes 
Koss, Marijan Č adež, Ludvik Tratnik, Marta Mravljak, Ferdo Trobec, Ivan Deršek, N. Jeschek, Anton 
Zemlak, Karel Duffek, Eduard Prechtl, Viktor Pirner, Otokar Bonvier, Albert Deschmann, Johann 
Castelliz, Konrad Pasch, Evlogij Dirmhirn, Moriz Tomschitz, gojenci konvikta, profesorji in študenti 
okrajne gimnazije ter telegrafist z okrajne brzojavne pisarne
4
. Po zaslugi vseh navedenih vestnih in 
vztrajnih opazovalcev, ki vsak dan spremljajo in zapisujejo podatke o vremenu, imamo bogato zbirko 
podatkov o vremenu v Celju, kar je neprecenljiv vir tako za meteorologijo kot za zgodovino naroda, to 
je del naše zapušč ine. 
Do maja 2017 smo imeli v meteorološkem arhivu za Celje le podatke od julija 1895. Maja 2017 pa smo 
od avstrijskih kolegov s Zentralanstalt für Meteorologie und Geodynamik – ZAMG prejeli digitalne 
slike meteoroloških dnevnikov štirih postaj. Za Celje so bili digitalno slikani dnevniki za leta 1859 (slika 
4), 1861–1869, 1883–1884, ki jih do sedaj nismo imeli. Manjkajo še dnevniki za obdobja april 1852–
december 1852, 1855–1858, 1860, 1870–1882, 1885–1886. Nadejamo se, da bomo z dobrim 
sodelovanjem kolegov evropskih meteoroloških služb našli navedeno manjkajoč e gradivo za postajo 
Celje in še za kakšne druge. Že kar nekaj č asa teč ejo aktivnosti iskanja in reševanja - digitalizacije starih 
meteoroloških zapisov, poroč il in dnevnikov, tako na Agenciji za okolje kot v Evropi in drugje po svetu. 
                                                      
4
 Popis opazovalcev je narejen po vsem do sedaj dostopnem arhivskem gradivu. 

Agencija Republike Slovenije za okolje 
 50
V Evropi potekajo aktivnosti pod okriljem Evropske mreže meteoroloških služb (EUMETNET 
European meteorological services network), aktivnosti na svetovnem nivoju pa podpira Svetovna 
meteorološka organizacija (SMO, WMO World meteorological organization). Poroč ila o aktivnostih s 
tega področ ja so dostopne na svetovnem spletu: https://www.zamg.ac.at/dare in https: 
//www.idare-portal.org/. 
 
Slika 4. Izsek iz meteorološkega dnevnika za januar 1859 s postaje Celje; enota za temperaturo zraka je bila tedaj 
Reaumur (°R; T (°C) = T (°R) × 5/4), za zrač ni tlak in višino padavin pa pariške linije ('''; 1''' = 2,2558 mm; arhiv 
ARSO) 
Figure 4. Cutting of meteorological logbooks for January 1859 from Celje; unit of air temperature for that time was 
Reaumur (°R; T (°C) = T (°R) × 5/4) and the ligne or Paris line was unit of air pressure and precipitation ('''; 1''' = 
2,2558 mm; archive ARSO) 
Za analizo in predstavitev podnebnih razmer Celja z okolico smo uporabili vse razpoložljive 
digitalizirane opazovane podatke
5
 za obdobje od julija 1895 do maja 2017. Na novo pridobljenih 
podatkov pred letom 1895 še nismo uspeli digitalizirati. V analizi manjkajo nekatera leta, ker takrat ni 
bilo opazovanj. Padavin nismo opazovali v č asu: januar–avgust 1909, marec 1941–december 1943, 
januar 1945–december 1946; slednjim obdobjem manjkajoč ih opazovanj je za opazovanje snežne odeje 
potrebno dodati še januar 1923–december 1931 in leti 1934 ter 1939. Temperaturo zraka smo zač eli 
meriti decembra 1895, zaradi številnih vrzeli v meritvah smo v analizi uporabili le podatke od januarja 
1947 naprej. Trajanje sonč nega obsevanja merimo od oktobra 1950. V obdobju oktober 1992–marec 
2008 je bil heliograf, naprava za beleženje trajanja sonč evega obseva, na drugem, bolj odprtem mestu. 
Razlog so bile ovire okoli opazovalnega prostora meteorološke postaje, ki so zastirale sonce. Podnebne 
razmere so prikazane s povpreč nimi vrednostmi tridesetletja 1981–2010, to obdobje imenujemo 
primerjalno ali referenč no. Primerjava s povpreč jem tridesetletja 1961–1990 služi za prikaz 
spreminjanja podnebja, sprememba pa ni vedno statistič no znač ilna. Za pravi oris podnebja smo poleg 
povpreč ij podali tudi izredne izmerjene vrednosti. 
Letna povpreč na temperatura zraka primerjalnega obdobja v Celju je 10,0 °C, 9,1 °C je letno povpreč je 
obdobja 1961–1990. Temperatura zraka v Celju se viša. Leta 1986 je bilo letno povpreč je zadnjič nižje 
od povpreč ja obdobja 1961–1990 (slika 5). V obdobju 1987–2016 je bilo 19 let s povpreč no letno 
temperaturo zraka, ki je bila enaka ali višja od primerjalne, nižja je bila v enajstih. V obdobju 1947–
1986 so bila samo tri leta, 1951, 1960 in 1977, s povpreč no temperaturo, ki je dosegla ali presegla 
primerjalno vrednost, v ostalih 37 letih pa je bila nižja. Najnižjo letno povpreč no temperaturo zraka je 
imelo leto 1956, 7,8 °C, najvišje pa leto 2014, 11, 7 °C (preglednica 1). 
                                                      
5
 Meteorološki podatki s postaj po Sloveniji so od leta 1961 do minulega meseca dostopni v spletnem arhivu 
http://meteo.arso.gov.si/met/sl/archive/, sprotni podatki pa na http://meteo. 
arso.gov.si/met/sl/weather/observ/surface/  

Agencija Republike Slovenije za okolje 
 51
 
Slika 5. Letna povpreč na temperatura zraka (rdeč a krivulja) in 5-letno drseč e povpreč je (č rna krivulja) v obdobju 
1947–2016 ter tridesetletni povpreč ji (1981–2010 zelena č rta, 1961–1990 siva č rta) v Celju 
Figure 5. Annual mean air temperature (red curve) and five-year moving average (black curve) in period 1947–
2016 and mean reference values (1981–2010 green line, 1961–1990 grey line) in Celje 
  
Slika 6. Povpreč na temperatura zraka po letnih č asih in 
po obdobjih ter leta 2017 v Celju; zima 2016/17 
Figure 6. Mean seasonal air temperature per periods and 
in 2017 in Celje; winter 2016/17 
Slika 7. Pomladna povpreč na temperatura zraka (rdeč a 
krivulja) in 5-letno drseč e povpreč je (č rna krivulja) v 
obdobju 1947–2017 ter tridesetletni povpreč ji (1981–
2010 zelena č rta, 1961–1990 siva č rta) v Celju 
Figure 7. Mean air temperature in spring (red curve) and 
five-year moving average (black curve) in period 1947–
2017 and mean reference values (1981–2010 green line, 
1961–1990 grey line) in Celje 
Poletje, kot najtoplejši letni č as
6
, ima primerjalno povpreč je 19,5 °C, povpreč je obdobja 1961–1990 je 
nižje in je 18,3 °C (slika 6). Zima je najhladnejši letni č as s primerjalnim povpreč jem 0,4 °C, kar je za 
0,9 °C višje od povpreč ja obdobja 1961–1990. Primerjalne povpreč ne vrednosti vseh letnih č asov so 
višje od povpreč ij obdobja 1961–1990. 
                                                      
6
 Meteorološki letni č asi: pomlad = marec, april, maj; poletje = junij, julij, avgust; jesen = september,  oktober,   
november; zima = december, januar, februar.  
Meteorological seasons: Spring = March, April, May; Summer = June, July, August; Autumn = September, 
October, November; Winter = December, January, Februar 
7
8
9
10
11
12
1947
1950
1953
1956
1959
1962
1965
1968
1971
1974
1977
1980
1983
1986
1989
1992
1995
1998
2001
2004
2007
2010
2013
2016
temperatura (°C)
9.3
10.3
11.5
18.3
19.5
9.4
10.1
-0.5
0.4
-0.7
-5
0
5
10
15
20
25
1961–1990 1981–2010 2017
temperatura (°C)
pomlad spring poletje summer
jesen autumn zima winter
6
8
10
12
14
1947
1952
1957
1962
1967
1972
1977
1982
1987
1992
1997
2002
2007
2012
2017
temperatura (°C)

Agencija Republike Slovenije za okolje 
 52
Pomlad 2017 je bila v Celju z 11,5 °C 
nadpovpreč no topla, pomladno primerjalno 
povpreč je je 10,3 °C, povpreč je obdobja 1961–
1990 pa 9,3 °C (sliki 6 in 7). Pomlad 2017 je v 
Celju uvršč ena na šesto mesto najtoplejših 
pomladi v obdobju 1947–2017. Toplejše pom-
ladi od letošnje so bile v letih 2000, 2001, 2007, 
2009 in 2014. Z 12,2 °C sta pomladi 2000 in 
2007 najtoplejši v obdobju, najhladnejšo pom-
lad pa so v Celju imeli leta 1955 s povpreč jem 
6,9 °C. 
Najtoplejši mesec v letu je julij, primerjalna 
povpreč na temperatura zraka v Celju je 20,4 °C, 
povpreč je najvišje temperature tega meseca je 
26,9 °C, povpreč je najnižje pa 13,8 °C. Januar 
je najhladnejši mesec leta, primerjalna 
povpreč na temperatura zraka je −0,5 °C, pov-
preč na najvišja temperatura v januarju je 4,1 °C, 
povpreč na najnižja pa −4,6 °C (sliki 8 in 9). 
 
 
Slika 8. Meseč na povpreč na (Tpov) in povpreč na 
najvišja (Tmax pov) ter najnižja (Tmin pov) temperatura 
zraka v primerjalnem obdobju 1981–2010 v Celju 
Figure 8. Monthly mean, maximum and minimum mean 
air temperature in reference period 1981–2010 in Celje 
  
Slika 9. Podnebni diagram
7
, meseč na povpreč na 
temperatura zraka (krivulja) in višina padavin (stolpci) v 
primerjalnem obdobju 1981–2010 v Celju 
Figure 9. Mean monthly air temperature (line) and 
precipitation (columns) in period 1981–2010 in Celje 
Slika 10. Odklon meseč ne povpreč ne temperature zraka 
od povpreč ja primerjalnega obdobja 1981–2010 
Figure 10. Deviation of monthly mean air temperature 
from reference period 1981–2010 in Celje 
 
 
                                                      
7
 Podnebni diagram (slika 9) je poenostavljen prikaz podnebja določ enega kraja z meseč no povpreč no temperaturo 
zraka in višino padavin v primerjalnem obdobju. Skala na diagramu je v razmerju 1 °C : 6 mm. V mesecu, ko so 
padavinski stolpci pod temperaturno krivuljo, lahko prič akujemo sušo (Č repinšek, Z. (2005). Agroklimatologija 
– vaje.). 
-5
0
5
10
15
20
25
30
J F M A M J J A S O N D
temperatura (°C)
Tpov Tmax pov Tmin pov
-30
0
30
60
90
120
150
-5
0
5
10
15
20
25
J F M A M J J A S O N D
padavine (mm)
temperatura (°C)
-5
-4
-3
-2
-1
0
1
2
3
4
J F M A M J J A S O N D
temperatura (°C)
1961–1990 2017

Agencija Republike Slovenije za okolje 
 53
V obdobju 1961–1990 je povpreč na temperatura zraka v Celju prav v vseh mesecih nižja od povpreč ja 
primerjalnega obdobja 1981–2010; najbolj odstopata povpreč ji za januar in avgust, nižji sta za −1,3 °C 
oz. −1,4 °C (slika 10). V omenjenem obdobju je povpreč je za najtoplejši mesec leta, julij, 19,2 °C, 
januarsko pa −1,8 °C. 
Leto 2017 se je v Celju zač elo zelo hladno, povpreč na januarska temperatura zraka je bila od 
primerjalnega povpreč ja nižja kar za 4,6 °C, vendar je bil že februar nadpovpreč no topel, od 
primerjalnega povpreč ja je je bil toplejši za 3,1 °C (slika 10). 
Maj 2017 je bil s povpreč jem 15,7 °C za 0,4 °C toplejši od primerjalnega povpreč ja (slika 10), ki je 
15,3 °C; majsko povpreč je obdobja 1961–1990 je 14,1 °C (slika 11). Od podatkov v obdobju 1947–
2017 je maj 2017 na 12. mestu najtoplejših majev. Najtoplejši maj do sedaj je bil leta 1958 s povpreč jem 
17,6 °C, maj 2003 je takoj za njim s povpreč jem 17,4 °C. Najhladnejši maj obravnavanega obdobja je 
bil leta 1957, s povpreč jem 10,7 °C, maj 1991 je drugi najhladnejši, s povpreč jem 11,6 °C (slika 11). 
 
Slika 11. Majska povpreč na temperatura zraka (rdeč a krivulja) in 5-letno drseč e povpreč je (č rna krivulja) v obdobju 
1947–2017 ter tridesetletni povpreč ji (1981–2010 zelena č rta, 1961–1990 siva č rta) v Celju 
Figure 11. Mean air temperature in May (red curve) and five-year moving average (black curve) in period 1947–
2017 and mean reference values (1981–2010 green line, 1961–1990 grey line) in Celje 
Temperaturne razmere nekega kraja opišemo lahko tudi s podnebni kazalniki kot so hladni
8
, ledeni, topli 
in vroč i dnevi ter tople noč i. V Celju je na leto v primerjalnem povpreč ju 106 hladnih dni, povpreč je 
obdobja 1961–1990 je 118 dni (slika12). Največ takšnih dni je bilo leta 1973, 157, najmanj pa leta 2014, 
55. Najkasnejši datum zabeleženega hladnega dne je 23. maj 1955, najzgodnejši pa 17. septembra 1971. 
V prvih petih mesecih leta 2017 smo v Celju našteli 61 hladnih dni, od tega so bili hladni vsi januarski 
dnevi, februarja je bilo hladnih 16 dni, marca 10 in aprila štirje, maja ni bil hladen niti en dan. 
Primerjalno povpreč je ledenih dni v Celju je 16, povpreč je obdobja 1961–1990 pa 20 dni. Največ 
ledenih dni smo našteli leta 1963, 52, le dva leta 2014, prav nobenega pa leta 1974 (slika 12). Leta 2017 
smo do konca maja zabeležili 17 ledenih dni, od tega jih je bilo 16 januarja in eden februarja. 
Število hladnih dni se zmanjšuje, kar kaže krivulja petletnega drseč ega povpreč ja in primerjava 
tridesetletnih povpreč ij (slika 12). Ravno nasprotno, narašč ajoč a pa je ta ista krivulja in primerjava toplih 
in vroč ih dni (slika 13). 
                                                      
8
 Dan je hladen, ko je najnižja temperatura zraka pod 0 °C, 
leden, ko je najvišja dnevna temperatura zraka pod 0 °C,  
topel, ko je najvišja dnevna temperatura zraka enaka ali višja od 25 °C, 
vroč , ko je najvišja dnevna temperatura zraka enaka ali višja od 30 °C in 
 topla ali tropska noč je, ko najnižja temperatura zraka ne pade pod 20 °C. 
10
12
14
16
18
1947
1952
1957
1962
1967
1972
1977
1982
1987
1992
1997
2002
2007
2012
2017
temperatura (°C)

Agencija Republike Slovenije za okolje 
 54
 
Slika 12. Letno število hladnih (svetli stolpci) in ledenih dni (temni stolpci) ter pripadajoč i 5-letni drseč i povpreč ji 
(krivulji) v obdobju 1947–2016 ter pripadajoč i tridesetletni povpreč ji (1981–2010 zeleni č rti in 1961–1990 sivi č rti) v 
Celju 
Figure 12. Annual number of days with minimum temperature below 0 °C (light blue columns) and number of days 
with maximum temperature below 0 °C (dark columns) with five-year moving averages (curve) in 1947–2016 and 
mean reference values (1981–2010 green lines and 1961–1990 grey lines) in Celje 
 
Slika 13. Letno število toplih (oranžni stolpci) in vroč ih dni (rdeč i stolpci) ter pripadajoč i 5-letni drseč i povpreč ji 
(krivulji) v obdobju 1947–2016 in pripadajoč i tridesetletni povpreč ji (1981–2010 zeleni č rti in 1961–1990 sivi č rti) ter 
pojav toplih noč i (č rna pika) v Celju 
Figure 13. Annual number of days with maximum temperature ≥ 25 °C (orange columns) and days with maximum 
temperature ≥ 30 °C (red columns) and five-year moving averages (curves) in 1947–2016 and mean reference 
values (1981–2010 green lines, 1961–1990 grey lines) and occurrence of tropical nights (black dots) in Celje 
V Celju je na leto v primerjalnem povpreč ju 72 toplih in 18 vroč ih dni, v povpreč ju obdobja 1961–1990 
pa je na leto 59 toplih in 10 vroč ih dni. Največ toplih dni smo našteli leta 2003, 110, najmanj pa leta 
1984, 40 (slika 13 in preglednica 1). 10. aprila 2017 smo v Celju zabeležili že prvi topel dan tega leta. 
V obravnavanem obdobju je bil najzgodnejši datum toplega dne 29. marca 1989. Najkasneje v letu je 
bil v Celju topel dan zabeležen 23. oktobra 1971. Največ vroč ih dni smo zabeležili leta 2003, 56, le po 
dva pa v letih 1954, 1955, 1966, 1975 in 1978 (slika 13). Najzgodnejši datum z vroč im dnem je 6. maj 
leta 2003, najkasneje pa smo vroč dan zabeležili leta 1987, 20. septembra. 
0
20
40
60
80
100
120
140
160
1947
1950
1953
1956
1959
1962
1965
1968
1971
1974
1977
1980
1983
1986
1989
1992
1995
1998
2001
2004
2007
2010
2013
2016
dnevi / Days 
0
20
40
60
80
100
120
1947
1950
1953
1956
1959
1962
1965
1968
1971
1974
1977
1980
1983
1986
1989
1992
1995
1998
2001
2004
2007
2010
2013
2016
dnevi / Days  

Agencija Republike Slovenije za okolje 
 55
Tople noč i so v Celju bolj poredko, zabeležili smo jih v 12-ih letih, razen leta 1949 so vse tropske noč i 
zabeležene po letu 1984. Najbolj pogosto je zabeležena ena topla noč na leto (slika 13). V obdobju 
1947–2016 jih je bilo največ leta 2003, tri (preglednica 1). Pojavljajo se le v treh poletnih mesecih. 
V Celju in okolici pade na leto 1114 mm padavin, to je primerjalno povpreč je, povpreč je obdobja 1961–
1990 je višje in znaša 1146 mm. Od vseh razpoložljivih letnih podatkov obdobja 1896–2016, smo največ 
padavin namerili leta 1937, 1649 mm, drugo najbolj namoč eno je leto 1915 s 1472 mm; najmanj padavin 
je padlo leta 2003, 705 mm, drugo najbolj sušno leto pa je 1921 s 749 mm padavin. Leta 2016 jih je bilo 
1160 mm (slika 14 in preglednica 1). 
 
Slika 14. Letna višina padavin (stolpci) in petletno drseč e povpreč je (krivulja) v obdobju 1896–2016 ter tridesetletni 
povpreč ji (1981–2010 zelena č rta in 1961–1990 siva č rta ) v Celju, razpoložljivi podatki 
Figure 14. Annual precipitation (columns) and five-year moving average (curve) in 1896–2016 and mean reference 
values (1981–2010 green line and 1961–1990 grey line) in Celje, available data 
 
 
Slika 15. Povpreč na višina padavin po obdobjih in letnih 
č asih v Celju 
Figure 15. Mean seasonal precipitation per periods in 
Celje 
Slika 16. Povpreč na višina padavin po letnih č asih in po 
obdobjih ter izmerjena leta 2017 v Celju; zima 2016/17 
Figure 16. Mean seasonal precipitation per periods and 
in 2017 in Celje, winter 2016/17  
Od letnih č asov pade v Celju največ padavin poleti, primerjalno povpreč je je 380 mm, povpreč je 
obdobja 1961–1990 pa 402 mm. Najbolj namoč eno poletje od razpoložljivih podatkov obdobja 1896–
2016 je iz leta 1926, ko je padlo 643 mm padavin, najmanj poletnih padavin je bilo leta 2003, 105 mm. 
0
300
600
900
1200
1500
1800
1896
1901
1906
1911
1916
1921
1926
1931
1936
1941
1946
1951
1956
1961
1966
1971
1976
1981
1986
1991
1996
2001
2006
2011
2016
padavine (mm)   
259
234
402
380
299
326
186
173
0
300
600
900
1200
1961–1990 1981–2010
padavine (mm)  
pomlad  spring poletje  summer
jesen autumn zima winter
0
100
200
300
400
pomlad
spring
poletje
summer
jesen
autumn
zima
winter
padavine (mm)   
1961–1990 1981–2010 2017

Agencija Republike Slovenije za okolje 
 56
Pozimi pade obič ajno najmanj padavin, primerjalno povpreč je je 173 mm, 186 mm pa je povpreč je 
obdobja 1961–1990 (sliki 15 in 16). V obravnavanem obdobju je največ padavin prejela zima 1916/17, 
432 mm, le 49 mm pa smo izmerili pozimi 1974/75. Pozimi 2016/17 smo v Celju namerili 92 mm 
padavin. 
Spomladansko, poletno in zimsko povpreč je primerjalnega obdobja je nižje od povpreč ij 1961–1990, 
nasprotno pa je jesensko primerjalno povpreč je višje (sliki 15 in 16). Kljub temu, da je letno primerjalno 
povpreč je nižje od povpreč ja 1961–1990 za 30 mm, je neugodno zmanjšanje padavin spomladi in poleti. 
Spomladi 2017 smo namerili 179 mm padavin, kar je manj od obeh tridesetletnih povpreč nih vrednosti, 
primerjalno povpreč je znaša 234 mm, povpreč je obdobja 1961–1990 pa 259 mm. Od 116 pomladnih 
vrednosti padavin v Celju, najbolj izstopata pomladi 1922 in 1952, prva po najvišji, 437 mm, druga pa 
po najnižji, 73 mm, višini padavin do sedaj. Le en ali nekaj milimetrov manj padavin od omenjene 
najvišje pomladne vrednosti smo izmerili spomladi 1899, 436 mm, in 1972, 430 mm (slika 17). 
 
Slika 17. Spomladanska višina padavin (stolpci) in petletno drseč e povpreč je (krivulja) v obdobju 1896–2017 ter 
tridesetletni povpreč ji (1981–2010 zelena č rta in 1961–1990 siva č rta ) v Celju, razpoložljivi podatki 
Figure 17. Precipitation in spring (columns) and five-year moving average (curve) in 1896–2017 and mean reference 
values (1981–2010 green line and 1961–1990 grey line) in Celje, available data 
 
Slika 18. Meseč na povpreč na višina padavin po obdobjih in izmerjena leta 2017 v Celju 
Figure 18. Mean monthly precipitation per periods and monthly precipitation in 2017 in Celje 
0
50
100
150
200
250
300
350
400
450
1896
1901
1906
1911
1916
1921
1926
1931
1936
1941
1946
1951
1956
1961
1966
1971
1976
1981
1986
1991
1996
2001
2006
2011
2016
padavine (mm)   
0
30
60
90
120
150
J F M A M J J A S O N D
padavine (mm)   
1961–1990 1981–2010 2017

Agencija Republike Slovenije za okolje 
 57
Od mesecev v letu pade v Celju in okolici največ padavin junija, povpreč je primerjalnega obdobja je 
132 mm, januar pa je mesec z najmanjšim povpreč jem, 47 mm. V obdobju 1961–1990 je mesec z 
najvišjim povpreč jem ravno tako junij, 137 mm, najnižje povpreč je pa ima februar, 55 mm (slika 18). 
Ob primerjavi obeh tridesetletnih obdobij je opazno znižanje povpreč ij primerjalnega obdobja v prvih 
osmih mesecih leta in novembra, poveč anje pa septembra, oktobra in decembra (slika 18). 
Maja 2017 smo v Celju namerili 37 mm padavin, kar je 41 % primerjalnega povpreč ja, ki je 91 mm 
(slika 18); povpreč je obdobja 1961–1990 je 96 mm. Največ majskih padavin smo v obravnavanem 
obdobju namerili leta 1939, 208 mm, najmanj pa leta 1958, 13 mm (sliki 19 in 20). 
 
Slika 19. Majska višina padavin (stolpci) in petletno drseč e povpreč je (krivulja) v obdobju 1896–2017 ter tridesetletni 
povpreč ji (1981–2010 zelena č rta in 1961–1990 siva č rta) v Celju, razpoložljivi podatki 
Figure 19. Precipitation in May (columns) and five-year moving average (curve) in 1896–2017 and mean reference 
values (1981–2010 green line and 1961–1990 grey line) in Celje, available data 
  
Slika 20. Meseč na najvišja in najnižja višina padavin v 
obdobju julij 1895–maj 2017 v Celju, razpoložljivi 
podatki 
Figure 20. Maximum and minimum monthly 
precipitation in July 1895–May 2017 in Celje, available 
data 
Slika 21. Dnevna najvišja višina padavin po mesecih v 
obdobju julij 1895–maj 2017 v Celju, razpoložljivi 
podatki 
Figure 21. Maximum daily precipitation per month in 
July 1896–May 2017 in Celje, available data 
 
0
30
60
90
120
150
180
210
1896
1901
1906
1911
1916
1921
1926
1931
1936
1941
1946
1951
1956
1961
1966
1971
1976
1981
1986
1991
1996
2001
2006
2011
2016
padavine (mm)   
208
340
342
0
100
200
300
400
J F M A M J J A S O N D
padavine (mm) 
58
61
64
67
100
103
80
103
132
94
105
53
0
30
60
90
120
150
J F M A M J J A S O N D
padavine (mm)  

Agencija Republike Slovenije za okolje 
 58
Dnevna
9
 najvišja višina padavin je bila v Celju izmerjena 22. septembra 1933, 132 mm (slika 21). V 
obdobju julij 1895–maj 2017 smo poleg tega našteli še osem dnevnih izmerkov z višino enako ali višjo 
od 100 mm. V obravnavanem obdobju je bilo 186 dni, ko smo izmerili 50 mm ali več padavin. Najvišja 
majska dnevna višina padavin je bila izmerjena 20. dne v mesecu leta 1969, toč no 100 mm, maja 2017 
pa je bila najvišja dnevna višina padavin 8 mm, izmerjena zadnjega dne v mesecu. 
 
Slika 22. Letno število dni s snežno odejo (krivulja) in tridesetletni povpreč ji (1981–2010 zelena č rta in 1961–1990 
siva č rta) ter najvišja snežna odeja (stolpci) v obdobju 1896–2016 v Celju, razpoložljivi podatki 
Figure 22. Annual snow cover duration (curve) and mean reference values (1981–2010 green line and 1961–1990 
grey line) and maximum depth of total snow cover (columns) in 1896–2016 in Celje, available data 
V Celju in okolici snežna odeja leži 46 dni na leto, kar je povpreč je primerjalnega obdobja. V obdobju 
1961–1990 je to povpreč je višje za 10 dni. Od razpoložljivih podatkov obdobja julij 1895–maj 2017 je 
snežna odeja najdlje ležala leta 1952, 114 dni, le dva dneva pa je snežna odeja ležala leta 1989 
(preglednica 1 in slika 22). V prvih petih mesecih leta 2017 je bilo s snežno odejo 26 dni, od tega januarja 
24 in februarja 2 dneva. 
Najdebelejšo snežno odejo smo v Celju izmerili 16. februarja 1952, 78 cm. Najvišja letna snežna odeja 
pa je leta 1989 merila le en centimeter. V prvi polovici leta 2017 je bila najdebelejša snežna odeja 
izmerjena 17. januarja, 9 cm. 
Med podatki obravnavanega obdobja smo maja snežno odejo v Celju zabeležili štirikrat, najdlje je ležala 
maja 1957, tri dni, sicer pa le po en dan. Najdebelejšo majsko snežno odejo smo izmerili 6. maja 1957, 
13 cm. Najkasnejši datum s snežno odejo je do sedaj 20. maj 1969, ko smo namerili 8 cm. Najzgodnejši 
datum s sneženjem je v Celju 5. oktober 1917, vendar se snežna odeja ni obdržala, najzgodnejši datum 
s snežno odejo pa je 21. oktober 1916, ko je bila debela 2 cm. 
Sonč nega vremena imajo v Celju v primerjalnem popreč ju 1854 ur na leto, v obdobju 1961–1990 je 
povpreč je nižje, 1653 ur. Najbolj sonč no leto je bilo leta 2000 z 2278 ur, najmanj sonč nih ur pa smo 
našteli v letih 1972 in 1975 s 1406 urami (slika 23, preglednica 1). 
Od letnih č asov je najbolj osonč eno poletje, primerjalno povpreč je je 718 ur, povpreč je obdobja 1961–
1990 je 659 ur. Najmanj sonč nega obsevanja je pozimi, 239 ur je primerjalno povpreč je, povpreč je 
obdobja 1961–1990 pa 179 ur. Pomlad 2017 je bila s 624 urami nadpovpreč no osonč ena, primerjalno 
                                                      
9
 Dnevna višina padavin je merjena ob 7. uri zjutraj in je 24-urna vsota padavin; višina je pripisana dnevu meritve.  
Daily precipitation is measured at 7 o'clock a. m. and it is 24-hour sum of precipitation. It is assigned to the day 
of measurement. 
0
30
60
90
120
1896
1900
1904
1908
1912
1916
1920
1924
1928
1932
1936
1940
1944
1948
1952
1956
1960
1964
1968
1972
1976
1980
1984
1988
1992
1996
2000
2004
2008
2012
2016
število dni / snežna odeja (cm)   

Agencija Republike Slovenije za okolje 
 59
pomladno povpreč je znaša 516 ur, povpreč je obdobja 1961–1990 pa 469 ur. V zadnjem tridesetletju 
opažamo poveč anje ur s sonč nim obsevanjem v vseh letnih č asih (slika 24). 
Ob pregledu osonč enosti po mesecih ima največ je primerjalno povpreč je julij, 258 ur, najnižjega pa 
december, 54 ur (slika 25). Povpreč no število sonč nih ur se je v zadnjem tridesetletju poveč ala prav v 
vseh mesecih leta v primerjavi s povpreč ji obdobja 1961–1990. 
V prvih petih mesecih leta 2017 je bilo le februarja manj sonč nih ur kot je primerjalno povpreč je, pa 
tudi 2 uri manj od povpreč ja obdobja 1961–1990; ostali štirje meseci leta 2017 so bili v Celju 
nadpovpreč no osonč eni. Maja 2017 je bilo 227 sonč nih ur (slika 25), 215 ur je primerjalno povpreč je, v 
obdobju 1961–1990 pa je povpreč je 195 ur. Do sedaj je bil najbolj sonč en maj leta 2011 z 291 urami, 
najmanj sonč nih ur pa je bilo maja 1980, 121. 
 
Slika 23. Letno število ur s sonč nim obsevanjem (stolpci) in petletno drseč e povpreč je (krivulja) ter tridesetletni 
povpreč ji (1981–2010 zelena č rta, 1961–1990 siva č rta) v obdobju 1951–2016 v Celju 
Figure 23. Annual bright sunshine duration (columns) and five-year moving average (curve) and mean reference 
values (1981–2010 green line, 1961–1990 grey line) in 1951–2016 in Celje 
 
 
Slika 24. Povpreč no število ur sonč nega obsevanja po 
letnih č asih in obdobjih ter izmerjena leta 2017 v Celju; 
zima 2016/17 
Figure 24. Mean seasonal bright sunshine duration per 
periods and measured in 2017 Celje; winter 2016/17 
Slika 25. Meseč no povpreč no število ur s sonč nim 
obsevanjem po obdobjih in izmerjeno leta 2017 v Celju 
Figure 25. Mean monthly bright sunshine duration per 
periods and measured in 2017 in Celje 
 
0
400
800
1200
1600
2000
2400
1951
1956
1961
1966
1971
1976
1981
1986
1991
1996
2001
2006
2011
2016
ure / Hours  .
0
100
200
300
400
500
600
700
pomlad
spring
poletje
summer
jesen
autumn
zima
winter
ure   
1961–1990 1981–2010 2017
0
30
60
90
120
150
180
210
240
270
J F M A M J J A S O N D
ure   
1961-1990
1981-2010
2017

Agencija Republike Slovenije za okolje 
 60
Preglednica 1. Najvišje in najnižje letne, meseč ne in dnevne vrednosti izbranih meteoroloških spremenljivk v Celje 
v obdobju julij 1895–maj 2017, razpoložljivi podatki 
Table 1. Extreme values of measured yearly, monthly and daily values of chosen meteorological parameters on 
meteorological station Celje in July 1895–May 2017, available data 
 
največ 
maximum 
leto / datum 
year / date 
najmanj 
minimu
m 
leto / mesec 
year / month 
letna povpreč na temperatura zraka (°C) 
mean annual air temperature (°C) 
11,7 2014 7,8 1956 
pomladna povpreč na temperatura zraka (°C) 
mean air temperature in Spring (°C) 
12,2 2000, 2007 6,9  1955 
poletna povpreč na temperatura zraka (°C) 
mean air temperature in Summer (°C) 
22,9 2003 17,0 1962 
jesenska povpreč na temperatura zraka (°C) 
mean air temperature in Autumn (°C) 
12,3 2014 7,4 1971 
zimska povpreč na temperatura zraka (°C) 
mean air temperature in Winter (°C) 
4,3 2006/07 −5,2 1962/63 
dnevna najvišja temperatura zraka (°C) 
maximum daily air temperature (°C) 
39,7 8. avg. 2013 30,2 3. avg. 1978 
dnevna najnižja temperatura zraka (°C) 
minimum daily air temperature (°C) 
−29,4 31. jan. 1950 −8,4 1. jan.1951 
letno število hladnih dni 
annual number of days with min. temperature < 0 °C 
157 1973 55 2014 
letno število ledenih dni 
annual number of days with max. temperature < 0 °C 
52 1963 0 1974 
letno število toplih dni 
annual number of days with max. temperature ≥ 25 °C 
110 2003 40 1984 
letno število vroč ih dni 
annual number of days with max. temperature ≥ 30 °C 
56 2003 2 
1954, 1955, 1966, 
1975, 1978 
letno število toplih noč i 
annual number of days with min. temperature ≥ 20 °C 
3 2003 0 
58 let od 70-ih 
58 years out of 70 
letna višina padavin (mm) 
annual precipitation (mm) 
1649 1937 705 2003 
pomladna višina padavin (mm) 
precipitation in Spring (mm) 
437 1922 73 1952 
poletna višina padavin (mm) 
precipitation in Summer (mm) 
643 1926 105 2003 
jesenska višina padavin (mm) 
precipitation in Autumn (mm) 
593 1933 84 1920 
zimska višina padavin (mm) 
precipitation in Winter (mm) 
432 1916/17 49 1974/75 
meseč na višina padavin (mm) 
monthly precipitation (mm) 
342 avg. 1969 0 
jan. 1928, 1964, 1989; 
feb. 1993; 
nov. 1924, 2011; 
dec. 2015, 2016 
dnevna višina padavin (mm) 
daily precipitation (mm) 
132 22. sep. 1933 — — 
letno trajanje sonč nega sevanja (ure)* 
annual bright sunshine duration (hours)* 
2278 2000 1406 1972, 1975 
najvišja višina snežne odeje (cm) 
maximum snow cover depth (cm) 
78 16. feb. 1952 1 1989 
najvišja snežna obtežba (kg/m
2
)** 
maximum snow load (kg/m
2
)** 
263 15. feb. 1952 — — 
najvišja sveža snežna odeja (cm) 
maximum fresh snow cover depth (cm) 
65 10. feb. 1999 — — 
letno število dni s snežno odejo 
annual number of days with snow cover 
114 1952 2 1989 
* podatki od oktobra 1950, ** podatki od januarja 1961 
* data from October 1950 on, ** data from January 1961 on 
SUMMARY 
In Celje is synoptic-automatic weather station. It is located in eastern Slovenia, on elevation of 241 m. 
Station was established in April 1852, but digitised data are available from July 1895 on. Automatic 
meteorological station has been operating since February 2008. Peter Tominc, Igor Lokošek, Simon 
Dolenc in Anže Medved are meteorological observers on the station.