J tv- 4j,) fm j 'jtfn'iO'frCn t./p <./#, siay &p'i Ntroèpina listu: Celo leio öu om., p«« *—1“ M din., četrt (leta 20 din., mesečno 7 din. ftnea Jugoslavije: Celo leto 160 din. Inserat! ali oznanila se zaračunajo po dogovoru; pd večkratnem inseriranju primeren popust. ii/fr,*vništvo sprejema naročnino, inserate in reklamacije. Jlasa Straža Steodoisen političen list za slovensko lodato o Poštnina plačana ? »ofovial. »Naša Straža« izhaja v pondeljek, sredo M petek. Uredništvo in upravništvo je v Mari* boru, Koroška cesta št. 5. Z uredništvom M more govoriti vsaki dan samo od 11. io 12. ure. Rokopisi se ne vračajo. Nezaprte reklamacije so poštnine prosto. Telefon interurban št. 113. 108. itavfta- MARIBOR, dne 6. novembra 1925. Letnik I. r Mnenja o politiki SLS. Omenili smo že, da vzbujajo veliko pozornost dr. Koroščevi shodi po Dalmaciji. O SLS liri njeni politiki razpravljajo raizven samostojnih demokratov vsi nasprotniki prav premišljeno 'in resno. Naj sledi nekaj primerov: Splitska »Nova Doba« piše med drugim: »Slovenci so s Hrvati in Srbi konstitutiv ven element naše države in brez njihove enakopravne ude predstavlja samo Srbov in Hrvatov, marveč tudi Slovence, j odnosno, da je to vlada sporazuma vseh treh plemen.« Stališče socialistov. Končno se peča članlkar s stališčem socialističnih strank Jugoslavije nasproti vladi in opoziciji in prihaja do zaključka, da je opozicija po svoji iskreni protiicentralis tieni -politiki, po' svoji dobri volji, da uveljavi vsaj plemensko enakopravnost in pravičnost, tem strankam mnogo bližja. nego vladne stranke. Zato socialistom ne more biti vseeno, ali bo opozicija vztrajala v svoji opozicionalnosti, ali -pa se bo dal kak del premotiti od prevare, da biti v vladi : znači isto, kar narodu koristiti. To bi opozicijo oslabilo ir* oddaljilo stvarno, temeljito izpremembo razmer v državi. V drugi številki pa pravijo »Slobodne Novine«, da je že v tem velika zasluga dr. Korošca, ker je z načelno- politiko 'Obvaroval Slovence pred škodo in sramoto, ki jo je *• Radič prizadel Hrvatom. —tgr. ležbe in sodelovanja ne more biti narodnega sporazuma. Nezgoda je v tem, da danes v 'imenu Slovencev ne more nihče drugi govoriti' nego Slovenska ljudska stranka, ki pa je, kakor znano, v opoziciji in ne želi sodelovati v vladi!, katera v svojem programu nima revizije ustave. Slovenski demokrati, pa tudi vsi ostali takozvani napredni -elementi , danes v .'Sloveniji pomenjajo malo ali nič. Slovenski demo krati so tako kompromitirani politično; a nekateri njihovi prvaki tudi osebno, 'da je sodelovanje z njimi postalo kakor tu v Beogradu, tako tudi v Zagrebu nepopularna Stvar. Poizkusi‘radikalov, da med Slovenci; razširijo svojo stranko, so popolnoma propadli ter tudi v bodočnosti nimajo nobenega upanja na uspeh. Lepe začetke kmetske stranke so upropastili ambicijotzni in nesposobni karijeristi, ki so se bHi vsilili stranki za voditelje. Tudi g. Radič je poizkušal, da razširi svojo- stranko' v Sloveniji, a imel je nekoliko-«speha samo v Prekmurju, ki je bilo do zedinjenja pod Madžarsko. Danes, po izpremembi svoje politike, ima še manj nade na uspeh, nego preje. Zlo je v tem, ker takozvani napredni slovenski elemnti, namesto da bil med narodom delali in se skušali! z lastnimi -močmi dvigniti in okrepiti, računajo izključno na pomoč iz Beograda, a sedaj tudi >iz Zagreba, misleč, -da> se morejo stranke organizirati in obdržati s pomočjo oblasti, kar' je zabloda. Izkušnja zadnjih sedem let to -najboljše dokazuje'. O programu SLS stoji v jstem članku: »Program Slovenske ljudske stranke glede ureditve države se omejuje na zahtevo- pokrajinski^ avtonomij, ne da bi se 'dotikal državnega edimstva. V primeri z današnjimi utopističnimi proigraimi hrvatskih strank je program Slovenske ljudske stranke jako zmeren, a tudi — izvedljiv. Zato je za centralistično politiko mnogo nevar nejši od programov hrvatskih strank. In Slovenska ljudska stranka nikakor ne kaže, da bi hotela opustiti svoj avtonomistični' program, nasprotno, danes ga še krepkejše naglasa, a njen vodja g. dr. Korošec poizkuša svojo politično' akcijo razširiti 'tudi na Hrvate potom hrv. pučke stranke. Zagrebške »Slobodne Novine« narodno-socijalistično glasilo, pa razmišljajo o slovenskem vprašanju, češ, da Slovenci ne morejo biti zadovoljni z Radičevo rešitvijo srbsko-hrvatsfcega spora, ali z njegovim sporazumom ter da imajo popolnoma, prav, ko naigla-šajo obstoj slovenskega vprašanja. O vstopu Slovencev v vlado ima ta list sledečo pametno sodbo: »Toda Slovenci- so na napačnem potu, če mislijo, da bi se slovensko vprašanje rešilo s tem, da bi kdo o-d njih vstopil v sedanjo vlado. Kajti' naj stopi danes v vlado kdorkoli izmed njih, se bode moral podvreči istim pogojem, katerim se je pokorno pod vrgel g. Stjepan Radič. Slovenci morejo iti v današnjo via do samo tedaj, sko brez rezerve priznajo vidovdansko usta ivo ,in hočejo nadaljevati tiisto politiko, ki so jo začeli izvajati radikali; najprej v družbi s samostojnimi demokrati, sedaj jo pa 'izvajajo v družbi' z radičeve!, Biti pa si moramo popolnoma' na jasnem, da brez izpremembe te politike ni izpremembe v današnjih slabih razmerah, ki vladajo po vseh krajih naše uržave. In kakor je samo prazno varanje Hrvatov, če jim Radič zatrjuje, da se bo vse izpremenilo v njihovo korist zato, ker je on sklenil-takozvani sporazum in vstopil v vlado, tako bi- bilo le varanje, če bi. kaka slovenska stranka- na podoben način tolmačila Slovencem svoj morebitni vstop v vlado. — Slovencem se danes godi slabo. Kot praktične ljudi in štedljivoe jih v naijnovejš-em času razburja način, kako se pri njih izterjujejo davki- Toda naj ne mislijo, da se nam godi; boljše; naj ne mislijo;, da je udeležba Hrvatov na vladi bistveno zboljšala razmere na Hrvatskem in neudeležba Slovencev bistveno poslabšala razmere v Sloveniji. Centralistična ureditev je ostala ista, politika je ostala ista in učinki te politike morajo biti v vsakem kraju in pod vsako vlado enaki.« Največ formalne legitimacije da vstopi v vlado, bi imel danes med Slovenci dr. Anton Korošec. Toda če bi danes s svojimi. 21 poslanci vstopil v vladno koalicijo', bi vsekakor v vladi predstavljal Slovence, toda Slovencem ne -bi koristil. Ne zato, ker ne bi, hotel, marveč zato, ker pri tej ureditvi in pri tej politiki — kateri bi se moral po;d#ečii — ne 'bi mogel koristiti. Kaka druga ’stranka pa ne bi mogla — vsaj s pravilnega demokratičnega stališča ne — predstavljati v vladi Slovencev, ker so vse druge stranke v veliki manjšini. Ako; bi pa; katera vstopila v vlado, bi bilo to samo zato, da se nekako markira sodelovanje Slovencev v vladi in da se omogoči današnji vladi, da more vsaj s formalne strani reči> da ne Ministrska posvetovanja. Odbor za obrambo države, ki ga tvorijo vladni predsednik, zunanji, vojni in prometni minister ter načelnik generalnega štaba, je imel v sredo daljšo sejo na dvoru. Minister za socialno politiko je referira! Bašiču o- invalidskem zakonu. Radičevci so- ob tej priliki raztrosili vest, da hoče Pašič ministra Simonoviča odstaviti ter dati njegov portfelj Stjepanu Radiču. To -pa- ne odgovarja resnici. Minister za socialno politiko Simonovič je bil pri Pašiču samo radi nekaterih predlogov opozicije, ki jih vlada misli sprejeti v invalidski zakon. Vprašanje konkordata. Sestanki, ki so se vršili te dni v zunanjem ministrstvu glede gradiva za konkordat, so se v glavnem končali brez vsakega rezultata. V sredo je bila posebna konferenca pri zunanjem ministru, nakar je dobil- dr. Smodlaka potrebna navodilu. Zvečer je dr. Smodlaka o'dpotoval v Rim, da pripravi' tla za nadaljevanje pogajanj. — Zanimivo je dejstvo, da je Janjič že dalje časa bolan in da ni- prisostvoval sejam. V političnih 'krogih so mnenja, da stoji Janjičev» bolezen v zvezi z vestmi, da ne bo več predsednik -delegacije z ozirom na poslednje nastope proti našemu episkopatu -in da bo na njegovo mesto prišel človek, ki bo imel več takta in več znanja, o zadevah, ki se 'tičejo konkordata. Premoženje črnogorske dinastije. Vlada, pripravlja zakonski predlog o likvidaciji odnö-šajev napram bivši črnogorski dinastiji, t. j. naslednikom kralja Nikite. Kraljevski rodbini Petroviča bo vrnjena pre*» mična in nepremična imovina, iizvzemši arhive in kraljev* ski dvorec na Cetinju. Dvor bo ostal državna last in bode služil kot muzej. V njem se bodo ^hranili črnogorski arhivi. Mislijo, da bo ta zakon v najkrajšem času predložen parlamentu. O vladnem delovnem programu začete skupščinske sezone se zatrjuje, da bo rešen: zakon o centralni upravi, zakon o organizaciji sodišč, zakon o sodnikih, zakon o državnih pravdnikih, obči kazenski zakon, civilni proces, zakon o obligacijskem pravu, oboi kazenski postopek, zakon o koncesiji za izkoriščanje vodnih sil, trgovinski dogovori z Avstrijo-, Italijo in niz mednarodnih konvenciji zakon o organizaciji pravoslavne cerkve, zakon o verskih in vakufskih odnošajiih pri muslimanih, zakon o interkoinfesijonalnih odnošajiih, zakon o cestah in potih, agrarni zakon za Dalmacijo, zakon za revizijo beg-luka v Bosni, zakon o, likvidaciji veleposestniških odnosov, zakon o definitivni likvidaciji bivše črnogorske dinastije, zakon o osiguranju avijatikov, zakon o mednarodnem poslan iškem prometu. Razen tega so še poštne konvencije, prosvetni; zakon, zakon o izenačenju policijske službe, zakon o šumah in zakon o rudah. Med prvimi zakoni, ki pridejo v najkrajšem času pred narodno skupščino, pa bode carinska tarifa in zakon o neposrednih davkih. Do 20. t. m. pride pred narodno skupščino proračun in finančni zakon. —tgr. Politične beležke. Lani in letos. Lani je Radič od Davidovičeve vlade zahteval, naj kar črez noč odpravi vse »batinaše« in preuredi celokupno stanje v državi. Letos.se pa, ko njegov sporazum že teče od 27. marca, v vsaki številki svojega lista pritožuje nad kakim batinašem, ki ga ne more dvigniti nobena intervencija. Najbolj mu gre na živce neki radikalni veliki župan v Dalmaciji in ko se radi njega toliko pritožuje,-bi se pač lahko spomnil, da bodo čitatelji iz vseh teh pritožb morali sklepati, da radičevci , v skupni vladi in v toliko proslavljenem sporazumu ni- j česar ne zmorejo in ne pomenijo. V uvodnem članku ; zadnjega »Doma« je Radič med drugim napisal slede- j če: »Treba krepko, odločno in hitro izvesti politiko na- j rodnega sporazuma, da ne bodo celi hrvatski kraji še ! vedno tako brezpravni in ogorčeni, kot so bili pod obznano. Treba je brez odlašanja odstraniti vse {Peroviče, katerim se radičevci še vedno zdijo nezanesljivi in ki v svoji batinaški neumnosti ne mislijo na to, da so v dalmatinski Hrvatski, sploh vsi "Hrvati radičevci. Če državni uradnik na tako visokem položaju vodi vso svojo politiko v tej neumni in brezdušni misli, da so radičevci protidržavni element, potem je najmanjša zahteva, naj se taka svojat umakne izpred oči Hrvatov.« To jadikovanje je najboljša slika sporazuma in če se Radič ne more iznebiti raznih Perovičev, kako naj potem izvede kake druge veliko važnejše zahteve. — tgr Radič in »Obzor.« Največji zagrebški list »Obzor« je 'lani temeljito kritiziral Radiča, sedaj pa je z Radičevo novo- politiko prav zadovoljen. Stipa Radič pa menda ne more pozabiti lanske kritike in je v zadnji številki svojega »Doma« začel udrihati- po »Obzorju«, iker je objavil znani dr. Koroščev govor v Splitu. Sirno radovedni, če- bo »Obzor« ukor predsednika Radiča mirno prenesel in preslišal, -ali pa če ho Radiču začel zopet brati ilevite, kakor nekdaj. - tgr. , _ O SHS-delegaciji v Washingtonu. Zadnji Radičev »Dom« razlaga, da bi imel priti v SHS-amerikansico delegacijo poleg poslanca Preka tudi poslanec dr. Ke-žmam. (Proti dr. Kežmanu so pa bile v Beogradu številne denuncijacije in tako da odlični član HSS-kluba, ki govori perfektno angleški in je tri leta v Ameriki najboljše spoznal razmere naših izseljencev, ni mogel odpotovati v Ameriko'. Zadnjič smo že citirali pritožbe amerikanskih Hrvatov, da se naša delegacija v Ameriki sploh ni brigala za svoje rojake. Radič je te1 pritožbe gotovo tudi bral, a jih ne o-menja niti z besedilco> pač pa pripoveduje, da je njegov poslanec Preka na povratku videl Mussolinija pri; fašiis-tovski proslavi in poslušal' -njegove bojevite govore. Če Radič ne ve povedati, kaj je njegov delegat videl v Ameriki, bi si pač lahko prihranil pripovedovanje o tem, kaj je videl med potom v Italiji. —tgr. Po svetu. Krog grško-bolgarskega spora. Delegacija vojnih atašejev Društva narodov še vedno raziskuje krivdo: ali so 'Bolgari ali Grki povzročitelji krvavih incidentov. Delega-cjia je ugotovila po izpovedih vojakov, kraja itd., da so Bolgari dne 19. oktobra na grškem ozemlju ustrelili grškega vojaka in ga nato šele prenesli 12 m na bolgarsko ozemlje. Nadalje je delegacija dognala, da je bil grški kapetan, ki je šel z belo zastavo proti Bolgarom po mrtvo truplo ubitega vojaka, ustreljen na mestu-, odkoder se vidi na vse strani in so morali Bolgari videti: ter znati, da- prihaja 'k njim s. prijateljskimi nameni. Po ugotovitvi delegacije bi torej padlo precej glavne krivde radi grško-bolgarske ga spora na Bolgare. Da se za prihodnjost preprečijo spori in spopadi Grkov in Bolgarov na meji, bo sklicana meseca decembra t. 1. Zveza narodov, ki bo na predlog 'angleškega zunanjega ministra Chamberlaina ustvarila med Grčijo in Bolgarijo obmejno nevtralno cono. Konflikt med Grki in Bolgari grško časopisje ne smatra kot poravnam, ker Grčija; za prihodnjost ne bo trpela, da gospodari; nad Bolgarijo Cankova vlada, ki se nikakor noče odreči nadi, da pride enkrat tudi grška Makedonija nazaj pod Bolgare. Slaba večina francoske vlade. Dne 3. t. m. se je predstavila parlamentu nova francoska vlada. V nastopnem pro glasu je razložil ministrski, predsednik načrt za delo nove vlade. Glavne točke programa so važne finanche spremerti be, likvidacija maroškega in sirskega vprašanja in podpiranje mirovnega gibanja v Evropi. Za zaupnico novi vladi je glasovalo 221, proti pa 189 poslancev. Socijalisti so se glasovanja vzdržali. 4g#*S4Hj|| Spremembe v Vatikanu. Posle političnega tajnika v Vatikanu je dosedaj vodil kardinal Gasparri. Zadnji čas so se pojavile vesti, da namerava kardinal Gasparri vsle-d visoke starosti odstopiti. Zamenjal ga bo najbrž msg. Bonaventura Cerretti, dosedaj papežki nuncij; v Parizu. Msgr. Cerretti je znan kot eden najspretnejših vatikanskih diplomatov, ki je znal na svojem odgovornem mestu v Parizu jako spretno izgladiti spor med. sv. Stolico in francosko vlado. Dunaj brez kruha. Vsle-d štrajka pekovskih pomočnikov se je Dunaj nenadoma znašel brez najvažnejšega živila — brez kruha. Okrog 680 pekarn je moralo prenehati z delom. Ljudstvo si pomaga; z nakupovanjem moke, in si peče kruh doma, vendar so postale rafeme-re že nevzdržne. Vlada posreduje med posestniki pekarn in delavci. Če spor ne bo v kratkem -rešen, hočejo pričeti s štrajkom tudi delavci v podjetjih, ki se pečajo z izdelovanjem in prodajo ostalih živil, kar bi' pomenilo za Dunaj pravo katastrofo. Z zrakoplovom v Južno Ameriko. Te dni se je dvig-* nil iz Genove italijanski hidroplan v smeri proti Južni! Poceni užitek za Vas je: umivajte s ez »Elsa mili«! Poznavalci pravijo: Felle-rjeva Elsa-mila so od vsega dobrega najbolje! Ta mila zdravja in lepote niso samo toaletna mila prijetno dišeča Ameriki. Letalo vodi zrakoplovni komandant Casagrande, poleg njega pa potuje še mehanik, radiotelegrafist in opazovalec. Smer poleta je Gibraltar,, Kanarski otoki, Kapverdski otoki, Santiago, Rio de Janeiro in Buenos Aires. Aparat, na. katerem hočejo pogumni letalci preleteti ogromno razdaljo med Evropo in Južno Ameriko, poseduje dva motorja po 500 HP in razvija 170 km brzine na uro. in močno se peneča, toaletna mila, temveč imajo v sebi tudi še medicinsko priz-kušene in dobro delujoče sestavine, ter so torej koristna proti pegam, lišajem in različnim nečistosti mko že. One store kožo mehko, nežno in kljubujočo učinkom vode in mrzlega zraka. Dobi se 5 vrst Elsa mil: Elsa Mdjino mlečno milo, Elsa glicerin-sko milo, Elsa Sadjarji mariborskega okoliša, ki želijo nabaviti; za pomladno sajenje iz (drž. drevesnic sadno drevje po znižani ceni, naj- naznanijo potrebo nemudoma: Podružnici Sadjarskega in vrtnarskega društva, drž. srednja vinarska in sadjarska šola v Mariboru. Jovan plamenac k Slovenije- Samostojno-demokratsko tajništvo v Mariboru razpošilja sledeče okrožnice /dokumente grenkega opozicijonal- nega kruha: »Krajevna organizacija SDS, v roke g...... Ker moramo vzdrževati naše strankino delo popolnoma z lastnimi finančnimi sredstvi, je nujna potreba, da k temu pripomorejo vse naše organizacije in vsi poedi-nci. Poslali smo Vam pred tedni 8 blokov za propagandni sklad SDS v svrho prodaje do konca leta 1925. izkupiček za bloke mora znašati 1600 dinarjev, od kojega zneska ostane Vaši organizaciji 480 dinarjev, ostalo (1120 dinarjev) pa dobi oblastna organizacija stranke. Plačali ste doslej na račun '00 din. Ker moramo stroške našega dela v mesecu novembru 1.1. kriti popolnoma iz teh dohodkov, Vas prosimo/ da nam na račun gornjega zneska nakažete po priloženi položnici še pred 1. novembra 200 dinarjev. — 1 položnica. Demokratski pozdrav! — Oblastno tajništvo- demokratske stranke v Mariboru, tek št. 337. — Špindler m. p., tajnik. * Nekaj odgovora »Volksstimmi«. Od Sv. Miklavža pri Hočah smo prejeli: »»Voilksstimme« od 1. novembra beleži lažnjivo- vest, češ, da miklavževski občinski odbor ni sklepal o imenovanju mariborskega g. župana častnim občanom v Šmiklavžu. Tozadevna seja se je vršila dne 30. X. in je bil- predlog -o imenovanju enoglasno sprejet od vseh odbornikov, tudi od štirih socijafetičn-ih in -tudi! od župana Zalokarja-. Predlog je v zapisniku in podpisan od vseh odbornikov. Poročilo v »Voiksstimme« je enostavno zlagano od prve do zadnje crkel Požar na Pragerskem. Danes zjutraj je izbruhnil v veliki pragerski opekarni -požar. Mariborska požarna bramfoa je odbrzela na lice nesreče z obema brizgalnama ob triče-trt na osem zjutraj. Pragerska velika opekarna je že enkrat pogorela-. Sleparije z živinsko soljo. Kmetijski družbi dohajajo poročila, 'da se ponuja v Savinjski dolini kajnit v podobi rdečkaste soli -kmetovalcem v nakup kot živinsko sol. Ker je kajnit zdravju škodljiv, svarimo naše’ gospodarje pred nakupom take soli, ki se prodaja za živinsko sol. Živinske soli danes sploh nimamo in kar se prodaja- pod tem imenom, je samo sleparija, s katero si delajo- brezvestni trgovci m-a-stne dobičke na račun in škodo nevednega kmeta. Okrajna poglavarstva pa prosimo, da- posvetijo tej trgovini vso potrebno pozornost, kar je kaznjivega, naj se kaznuje! Odbor za postavitev spomenika v svetovni vojni preminulim vojakom v Mariboru poziva vse projektante, ki- so predložili črteže za name-rav-avni spomenik, k-i p-a niso bili nagrajeni ali nakupljeni, -da d-o d-ne 15. novembra t. il. sporočijo naslove, kamor se jim naj isti vrnejo. Nagrajeni so bili crteži z gesli: »Za domovino«, »Žrtev« in »Strogo »n nežno.« Bober gospodar ima in mora imeti dandanes tudi moderno poljsko orodje. Med drugimi prav gotovo sla-mo-rez-mico, trijer, železen plug, travniško in poljsko hrano, po-snem-aln-ik za mleko ter razna mizarska in kovaška orodja. Seveda je potreben tudi lep voziček. Vise te stvari pa zelo mnogo stanejo, zato si jih nabavi tam, kjer jih dobiš po 10 dinarjev, namreč -potom dobrodelne loterije Dijaškega podpornega društva v Ljubljani. V ta namen k-upi za 10 dinarjev srečko tega društva in zadel boš enega od navedenih -dobitkov. Možno je seveda, da zadeneš tudi- kaj -drugega, zakaj dobitkov je za 120.000 dinarjev. Srečke dobiš povsod, zlasti pa v Akademskem domu na Miklošičevi cesti v Ljubljani. Ponarejeni desetdinarski bankovec bi lahko imenovali srečko Dijaškega podpornega društva v Ljubljani. Oblika je prav taka, tudi barva je modra. Stane tudi 10 dinarjev. Razlika je le ta, da je mesto v korist -državne banke izdan v korist dijaške menze. Srečke je .izvršila v elegantni izde-Ij-av-i Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani na podlagi osnutka priznanega slovenskega grafika. Med tekstom ima -ta srečka dve sliki: na e-ni strani slo-veiskega študenta, globoko zamišljenega v knjigo, na drugi strani pa deklico-ušoda, ki z zavezaiimi- o-čmi deli -s-re-čo. Morda jo je namenila Tebi, zato kupi eno srečko- ali sramotno poglavje radikalske politike. Jovan Plamenac je bil minister Črne gore, ob avstrijski okupaciji je ostal doma, pozneje, ko je -Avstrija- poteptala vse svoje obljube, dane Črni gori ob zasedbi, je bil p-a z drugimi prvaki dežel-e- vred interniran. Iz internacije se je vrnil -čez nekaj mesecev in takoj so pogodili vsi pametni Črnogorci, da je prišel -domov z neko- tajn-o misijo- za Avstrijo. Tako je tudi bilo. Flamenco so Avstrijci- prepričaš, ali se je pa sam prepričal, -d-a bo zmaga na nemški strani- i-n s tedanjim guvernerjem okupirane Črnegore grofom Glam-M-ariinicem in še -z nekaterimi drugimi prvaki okupacijske oblasti je začel snovati velek-apitalistično družbo za efcsploatir-an-je črnogorskih gozdov, ki so- bili občinska last. Hodil je -od kraja -do kraja ter je nagovarjal prebivalstvo, naj odda svoje glasove za prodajo gozdov, ker je gotovo, da bo zmaga na strani Avstrije, da bo črna gora sicer* zopet svobodna, a -da- je v njeno n-ajvečjo korist- če že sedaj -stopi v -dobre kupčijske zveze z avstrijskimi sosedi-. Nekatere -občine so vsled tega nagovarjanja in iž bede res izglasovale prodajo svojih gozdov. Jovan Plamenac je vse, -k-i s-o se mu pri tej podli agitaciji stavili- nasproti — domačine, -kakor t-u-di nekatere avstrijske okupacijske častnike,' ki s-o -narodu dobro h-oteli- — ovajal špijonažnemu oddelku v-ojnega- guvernerstva. Podjetje Clam-Martihic—Plamenac p-a ni -dozorelo, napočil je preobrat in Plamenac je proti ujedinjenju v mesecu decembru 1918 -dvignil upor, katerega zapeljane žrtve še sedaj trpijo- po raznih zaporih. Zapeljivec in povzročitelj Plamenac je seveda pravočasno odnesel pete in je -dolga leta po Italiji in drugod po svetu rovaril proti -naši novi državi. -Letos se je pa vrnil in sedaj ga že radikalski listi- vseh struj priznavajo ®a -bodočega i-n sicer -prav važnega radikala. Od važnejših nekdanjih črnogorskih -državnikov je ob preobratu edino Ljuba Bafcič stopil v Pašiče-vo radikalno stranko. Mož je bil pa poštenjak i-n zato -so ga pri zadnjih volitvah voditelji str-anke izrinili in njegov mandat spravili v roke finančnega ministra dr. Sbojadinoviča. Krha-lu po volitvah je Ljuba Baki-č umrl. Rovarju in emigrantu Pla-mencu so pa vsa pota uglajena v radikalni stranki. Ta stranka- sploh sprejema vse emigrante -i-n najhujše rovarje proti sedanji državi. Tako je 'bito- z dr. Dražiičem in dr. Manko Gagliardij-em, ki je avstro-ogrskemu režimu vršil špijo-nažo- proti Hrvatom, ki se je udejstvoval v avstrijski -okupaciji Srbije i-n je tam, kakor se je pisalo tik pred njegovim povratkom, pretepal tudi najofžje sorodnike nekaterih sedanjih radikalnih prvakov. Sedaj je na vrsti Jo-v-o Plamenac. Od zakletih nasprotnikov države SHS postajajo- eden za drugim stebri državotvorne radiikal-ne stranke. Črnogorci/ -ki jih je- Jovan Plamenac, zapeljal- k us taji, nosijo težke okove -po raznih ječah, zapeljivca in povzročitelja upora so ob povratku lepo sprejeli v -Beogradu in če so mu že vse spregledali, bi vsakdo pričakoval, da boto pravi politični mitlič. Temu pa ni- tako, ampak radikali so napravili z njim svoj -politični- aranžma i-n sedaj piše cel-o-beogmjska »Narodna Tribuna«, ki velja za nekak-o glasilo Jovanovičeve struje, da je vstop Jove Pla-menca vprašanje -najkrajšega časa in da bo on napravil, da črnogorski federalisti popolnoma izginejo. Plamenac se je še nedav-no- boril za- posebno in samostojno črnogorsko državo- in sedaj -s-o ga najbrž -radikali nagovorili, ali je pa sam ponudil in so -oni sprejeli, kar jé isto, da vsa nemoralna sredstva- svoje prejšnje borbe posveti krutemu centralizmu -i-n pobijanju njegovih nasprotnikov, ki so bili in s-o najloj-ailnejši državljani. Drugi emigranti in rovarji proti- sedanji državi so tudi takoj ob svojem povratku stopili v dogovor z radikali ter -obetali, kako bo eden razbil hrvatsko, -drugi pa slovensko 'proticenitral-i-s-tilčno stranko, in ko- je sedaj na vrsti Jovan Plamenac, je gotovo, da ho imel ište uspehe’, kot so jih i-meli njegovi predniki. —tgr. Dnevne novice. Slika medsebojne zastopnosti naših ministrov. Sedajni železniški minister Radojevič ima vedno- kake spore ter pre pire s*svojimi tovariši. To ribanje- Radojeviča s kolegi je že boraksovo milo, Elsa 'llilo za britje, Elsa katransko ali šampon milo. Za po-iztkušnjo 5 ko-so-v Elsa mila že -obenem z zavojn-ino- i-n -poštnino za 5-2 -din. proti- vnaprej- poslanem denarju. Po povzetju- za 10 din. več (za poštnino). N aro-1 -čila upraviti lekarnarju Eugen V. Feilem u St-ubli-ci Donjoj, Els-atrg 329, Hrvatska. bil-o parkr-at -čisto resnega- -značaja. Sliko medsebojne za-stopnosti med našimi ministri nam kaže- ta-le n-aijnovejši spor med železniškim ter poštnim -ministrom. G. Radojevič je med drugimi odvzel proste karte tu-di onim poštnim uslužbencem, k-i p-opr-avlj-ajo- brzojavne in telefonske zvelze. Poštni minister Šup-erina se -je -obrnil na Radojeviča s proj-njo in grožnjo: ako ne -bo vrnil poštnim uslužbencem prostih kart, bo on kot poštni minister-dne 1. novembra ukinil vse telefonske im brzojavne zveze železniškega ministrstva. Ker se Radojevič ni uklonil, j-e dir. Superbia- dne- 1. nov. izpolnil svojo grožnjo. Najnovejši -spor med Radojevičem -in Superino čudno odmeva- v vladi- in mod javnostjo. Iz mjanjo-poiske uprave. Opozicijonalni člani fin. odbora, zlasti poslanec Pušenjak ter hrvatska poslanca dr. Žanič in Uroič so podvrgli temeljiti kritiki monopolsko upravo. Razkrili so, da si je jemal upravnik monopolov mesečno 6500 cigaret »Jadran« — to je torej 6500 dinarjev in si je mož tako sam oskrbel drugo in -tretjo plačo. Če se bo za brezplačne cigarete po zatrjevanju finančnega ministra izdajalo tudi v bodoče ne več 12, ampak 6 milijonov, je še to vedno velika potrata in krivica, ko se za najbolj pereče potrebe gospodarskega in prosvetnega značaja ne dobijo potrebne svote in ko najširše sloje na smrt- pritiska davčno breme. Producenti tobaka so dose-daj imeli pravico, da zadržijo nekaj tobaka-za svojo lastno potrebo. To je takozvana »pušilula«. Z zadnjimi dvanajstinami se je pa ta pravica večini tobačnih sadilcev odvzela. Odvzelo se je torej siromašnim kmetom, daja se pa onim, ki imajo, kakor na primer ministri, velikanske plače (40.000 dinarjev mesečno in še več) ter si lahko sami kupujejo cigarete, s 6, milijoni, ki se bodo v bodoče izdali za brezplačne ministrske cigarete, bi se lahko vsako leto-zgradilo železnice za 10 km, poleg tega p-a še nekaj kanalov in izsušiti bi se dalo tudi nekaj močvirja. -Sploh je pa pisavi škandal razdelitev brezplačnih cigaret. — Brezplačne cigarete dobiva na primer policijski šef Beograda, -potem finančni upravitelj v Novem Sadu, drugi na takih mestih pa nič. Ministri in javne oblasti si z razdeljevanjem cigaret ne bodo pridobile ugleda, naj rajši zakonito in vestno uradujejo,! kar jim je dolžnost in kar tudi pridobiva pravi ugled. Radikalno-radičevska vladna večina je pa pravilnik brezplačnih cigaret kljub vsemu odobrila. — tgr Državni svet potrdil odlok, po katerem so bili- od Rr-i-biče-vi-ča upokojeni štirje zagrebški vseuailiščni profesorji. Javnosti je še v žiVem spominu, koliko prahu je vzbudil od Pribiče-viča kot prosvetnega ministra izdan odlok, po- katerem so bili -pognani v pokoj tide zagrebški vseu-čilliš-čni- pro fesorj-i: dir. Polič, dr. MikuM-čič, dr. Balzala in Barac. Upo-ikajem-i so se pritožili na- državni svet v Beogradu, -ki je te id-ni obravnaval cel-o zadevo. Državni svet se je Obrnil na prosvetnega- ministra Vojn Vuki-čeviča s prošnjo, naj ort -odda svoje mnenje: Kako in zakaj se je izvršila upokojitev. Na -podlagi Vuki-čevičevega tolmačenja je državni svet potrdil upokojitev. Ravnokar o-menjena razsodba- državnega s-veta je izzvala v kro-gib -beograjskih vseučiiiščniih krogih -veliko ogorčenje. Profesorski zbor -beograjske univerze se je zanimal za celo zadevo in zahteva o-d državnega sveta akte, na podlagi kojih se je sploh izvršila upokojitev. O vprašanju upokojitve zagrebških profesorjev se še bo veliko oihr-avna-va-lo v javnosti in bo profesorski- -kolegij v Beograd uloži! protest proti odločitvi državnega sveta. Kedo naj razume pota zagrebške policije? Kakor znano, je dala zagrebška policija pred praznikom Vseh -svetnikov izkopati os-tarike atentatorja Alijagiča, ki je pred leti ustrelil notranjega ministra Draškoviiča i-n bil radi tega v Zagrebu obešen. Na grobu Alijagičevem je prišlo na -dan Vseh svetnikov -med policijo in ljudskimi masami že parlerai do incideti-a-to-v in radi tega je letos policija na tihem prepeljala -Alijagičeve ostanke iz zagrebškega miirodvora nekam v nek-o zakotno bosansko selo pri Bi-haču. Zadnjo nedeljo, na dan V-seh svetnikov, se je lotila zagrebška policija znanega hrvatskega književnika Augustina Ceisa-reca, ki je javnosti znan po knjigi: »Radič in republika.« Cesaree je miren človek, ki živi od pisateljevanja in je vi ■očeh policije zakrivil samo to, da je bili z obešenim Alija-gičem osebno iznan. Radi tega -osebnega znanja s-o Cesa-reca v nedeljo vtaknili v zagrebške- policijske zapore za celih 48 ur. Radičev pooblaščenec je bil -te dni -od ogrskih oblasti izročen n-a-š-im sodnim -organom. Ko je -bil Radič na Dunaju, se j-e v Budimpešti, nenadoma pojavil neki Sm-aid Kurta-gi-č, ki se je predstavil za Radičevega pooblaščenca in odposlanca. Pos-ree-ilio se mu je na ta način stopiti v stik z nekaterimi vplivnimi političnimi osebnostmi, od katerih je dolbi! priporočilna pisma. Ta pisma je znali Kurtagic prav spretno izrabiti- za razne prevare ter je izmami! n» ta n-ar čin precejšnje svote denarja od raznih ljudi- Policiji se je j 1. tim d« Glavni trg 16 sen ju v veliki i-zhiri kupite najcenejše pri tvrdki FRÄNCMÄSTEK mr mer mr Off1® j te izložbe ! "TBBMš c==iii=^irr-T3iizrriir—iir—m---m----ri ur—i Grladsmii tr-gr 16 •šele pred kratkem posrečilo izslediti .nevarnega pustolovca . ter ga vtakniti pod ključ. j Že zopet težka avtomobilska nesreča pri Varaždinu, j Na križpotu cesi, ki vodijo v Maruševac, Lepoglavo in j Vinico, dogodila se je zopet velika avtomobilska nesre- s ča. Avto mesarja Fuchsa iz Koprivnice je padel v ob- j cestni jarek, razbil se je kotel in vnel bencin. Šofer je obležal pri priči mrtev, ena gospa je težko ranjena, tii osebe lažje. Ohridski ujetniki na svobodi. Mi smo že poročali, ■/ Napravite tudi Vi poskus I *n kupite to idealno milo \ — v vsa^em tisočem ko-J I w M madu J6 vprešian zlatniki I |tir po 10 frankov.' i %ai Mogoče, da 1 Jf J po? imate ravno J Wh /fj Mil Vi srečo in | \ ' iÌIifTIi, Rilfi H| najdete | Shit mm I ftrf Ju* S:—’T~ Tiskar: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik: Leo Brože, poslovodja v Mariboru. — Urednik: Januš Goleč, novinar v Mariboru. Izdajatelj: Konzorcij »Naše Straže«, predstavnik: Januš Goleč v Mariboru. Velepražaina kave Meznarič Rado, Maribor, Glavni trg štev. 21. StP“ Trgovci, zahtevajte penudbe! stva. Drug drugemu sla se pritoževala, si očitala. Strastno sta želela, da bi se zopet našla. Uživala sta trpko, grenko veselje, da sta za trenutek združena z voljo in ljubeznijo kljub notranjemu nesoglasju svojih idej in svojih narav. Vse to sta si povedala brez besede, brez glasu. Franco se je napotil v cerkev. Ni hotel povabiti Luize, da bi spremljala. Upal je, da bo storila to sama od sebe. Ona pa lega ni storila ker ni vedela, ali bi mu bilo všeč. Sedmega januarja, po deseti uri dopoldne, je poklical stric Teter Franca k sebi. Stric je bil1 še v postelji. Vstajal je pozno, ker je bil v sobi mraz in ker iz varčnosti ni hotel, da bi v malem salonu prezgodaj zakurili peč. Vendar ga mraz ni oviral, da se ne dvignil ter bral z gornjim delom telesa in obema rokama iznad odejo. »Dobro jutro«, je rekel, ko je Franco vstopil. Iz pozdrava, iz lepega, od dobrote resnega obraza je Franco spoznal, da mu hoče povedati stric nekaj posebnega. In res mu je ponudil stric stol poleg postelje in rekel z najbolj slovesnim izmed' svojih uvodov: »Sedi!« Franco je sedel. »Jutri boš torej odpotoval.« »Da, stric.« »Dobro.« Zdelo se je, ko da bi pri besedi »dobro« prišlo stričevo srce na jezik, tako mu je ta beseda napela lica, tako polna in zvonka je bila. »Dosedaj«, je povzel stric, »takorekoč še nisi slišal, ali tvoj načrt odobravam, ali omalovažujem. Mogoče sem malo dvomil, da ga boš izpeljal. Sedaj . . .« Franco mu je ponudil obe roki. »Sedaj«, je nadaljeval stric ter jih obdržal v svojih«, ko vidim da si trden v svojem sklepu, ti rečem: sklep je dober, potreben je, pojdi, delaj, delo je velika reč. Bog naj ti pomaga, da boš dobro začel, da boš vztrajal, kar je najtežje. Tako*« Franco mu je hotel poljubili roke, toda stric jih je hitro odtegnil. »Pusti, pusti!« In nadaljeval je. »Sedaj poslušaj. Mogoče se ne bova več videla.« Franco je ugovarjal. »Da, da«, je odgovoril slarček. Duša mu je zginila iz oči in glasu. »Same lepe stvari, ki jih je treba povedati. Pusti.« (Dalje prihodnjič.) Skladiščnik, doibro verziran v vseh poslih pri lesni industriji, zlasti v nakupu in prevzemanju lesa, ter dober poznavalec okolice, se sprejme. Večletna praksa pogoj. — Mariborska" lesna industrija Alojz Domicelj, Maribor, Koroška cesta 46. 545 5—1 Holandski cvetlični čebulčki: tulipan, hijacinte, narcise, so došli: Trgovina s semeni- M. Berdajs, Maribor, Trg Svbbode 1. 576 Koroška cesta 17. S ALANA noifß Ibis*®«» isowesua. se dobi povsod. Prva hrvatska tvornica salarne, prekajenega mesa in masti N. Gmllosit-a sin. d. d. Petrinja. Generalno zastopstvo za Slovenijo : FRANC RAINER Maribor. Štambiljke vseh vrst izdeljuje Zinauerja naslednik S. Petan v Mariboru, Aleksandrova cesta 43, dvorišče. 581 Kavarna »Evropa«, čez cesto od kolodvora, dnevno koncert, vsi časopisi na razpolago, dobre pijače, postrežba točna. Se priporoča! — Za Jos. Cizela — Gabro Valjak. 519 Vsakovrstna špaga (motvoz), vrvice in vrvi, — gurte iz jute in motvoza, — čevljarska dreta, — slamnjače (Strohsädke), — plahte za vozove, — nmrska trava, — žima vseh vrst, in vsi v to stroko spadajoči predmeti vedno v "zalogi pri tvrdki FRANC RAINER. Maribor Samo na debelo! Vse kar potrebujete za sebe, svojo družino, svoje prijatelje naj-lepšo zlatnino in srebrnino, ure, Verižice, prstane uhane, zapestnice in ves nakit v vsaki ceni ; dalje aparate za britje in rezanje las, nože, škarje, doze za cigarete, denarnice, listnice, godala in najrazličnejše praktične predmete morete kupiti brez vsakega rizika, ker Vam se nepovsečno takoj na željo zamenja z drugim. Preglejte bogato ilustro-vani divot-cenik, ki ga dobite brezplačno od svetovne tvrdke H. Suttner v Ljubljani št. 678. ÉJ W S3 ARGUS ARGUS ARGUS ARGUS ARGUS ARGUS- je naš najboljši domači obveščevalni zavod ima v vseh mestih zanesljive poverjenike daje obvestila o vsem, posebno pa o stanju denarnih zavodov, trgovsko-indusirijiskih pod vzet jih in •zasebnih oseb -ove informacije so vedno točne, izčrpne in hitre se nahaja v Vuka Karadžiča ul.ll, Beograd •ov telefon: 6-25, brzojavni naslov: Argus C? MACA j A.H/1ICÄ TOVARNA VOLTA °-0- MARIBOR Gotovo govejo juho z najfinejšim okusom napravijo MAGGI jeve kocke za govejo juho. Pazite dobro na ime G-GI in na varstveno znamko zvezda s križcem. Druge kocke niso od tvrdke MAGGI. Armin EJllinger trgovina usnja in čevljarskih potrebščin Kralja Petra trg 9. MARIBOR Kralja Petra trg f. « * m m m mam m m n m m » 0 m m m m m is % n n ®n n a n r ■ Radi izborne kvalitete Vam priporočamo nabaviti si im jesen in zimo KARO-čevlje Lastne delavnice — solidne cene. MARIBOR, Ksrolka cesta št. 19. Le najbolje je najceneje. ZLATO RlO]G Iterpenfinovo milo. . Ir.'.-- - ‘C Jo'— _ _ T >esnlk mu je d::! lepo ime, kemik Da idealno sestavo! FOPfiiTIU MEHANIK IVAN LEGAT specialist za pisarniške stroje MARIBOR samo Vetrinjska ulica 30. Telefon št 434. ii i& retin! zavod Voršiča naslednik * Vinko Kovačič Niribor» Slomškov trg 16. sprejema oglase po originalnih časopisnih tarifah za vse tu- in inozemske časopise in revije. Zahtevajte brezplačna pojasnila in reklamne načrte.