193. štev V Ljubljani, torek 12, avgusta 1919. II. leto. v Ljubljani In po pošti: e«io ieto ... K 84 -?ol leta ... „ 42-žttrt leta ... „ 21--sa mesee i . . „7— *a inozemstvo: Ea celo leto naprej K95— *» pol leta „ ,50 -- s« Četrt leta , „ 26- - »sesee , , B*~ Na pismene narofibe brei polUjatre denarja se ne moremo ozirati. Narofinikl naj pošiljajo ncro&nino g/tP po nakaznici. Oglasi se računajo po porabljenem pros oru In sicer 1 mm visok ter 45 mm širok prostor za enkrat 40 vin., za večkrat popust. Uredništvu Je na Starem trgu štev. 1». telefon štev. 1580. — Upravništvo je na Marijinem trgn -... Stev. 8. — Telefon Štev. 44. ~~ Izhaja Tsak dan zjutraj. Posamezna številka velja 40 vinarjev. Vprašanjem glede inseratov 1. dr. se naj priloži ib odgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi caj se ?rs;jtkIrajo. — Rokopisi se ne vračajo. Jožef Alcsuth. Obnovitev habsburgovskega režima na Madžarskem ni slučaj enodnevne politike, ampak plod doslednih političnih špekulacij izven Madžarske. Komunistični interim v Budimpešti je bil zaželjena voda na mlin entente, ki je še neposredno pred razpadom avstro-ogrske monarhije računala s potrebo obstoja habsburgovcev, katerim je hotela odvzeti nenemške oziroma nemadžarske pokrajine. Slovanski narodi, predvsem Jugoslovani in Čeh\ pa so prekrižali tudi tozadevne ra-račune imperialistične entente, ki bi imela v nadaljnem obstoju habsbur-govske monarhije v zmanjšanem ob- seg«i. zfdost"°, oporo za priznanje svojih Imperialističnih interesov na-pram bivšemu nemškemu cesarstvu Madžarsko ljudstvo še ni nikdar odločevalo samo o svoji usodi, ker je popolnoma pod uplivom vsakokratnih »narodnih voditeljev", ki razumejo diktirati ljudstvu svojo politično voljo. Kdor pozna zgodovino madžarske politike od 1. 1848. naprej, ye, da je bila vsa državna in narodna politika v rokah iakozvanih ..državnih i prodnih voditeljev", ki so si pri-jastili pravico govoriti v imenu Lud-katerega vkljub volitvam niso M a h* o I’ ^er so se Vfšile volitve na ki c« Lmem vedno v senci bajonetov, „„ „ . naperjeni proti onim, ki bi upirali izvolitvi od zgoraj določenih zastopnikov ljudstva. Zato ni čudno, je mogel pred meseci takorekoč kar čez noč zavladati komunistični režim na Madžarskem. Komunistom je zadostovalo, da so vrgli meščansko vlado, oklicali svojo in ljudstvo jih je ubogalo, kakor uboga otrok svoje roditelje, učitelje in druge predstojnike. Samostojnega političnega prepričanja ni v madžarskem ljudstvu. Zato pa tudi ni čudno, da se je m?.ge!.po Pardnevni socijalistični vladi prilastiti habsburgovec Jožef brez odpora najvišje državne moči na Madžarskem. Ta nekronani kralj, ki je živel v času komunističnega režima pod meščanskim imenom Jožef Alcsuth, je kratkomalo izdal razglas VLADIMIR LEVSTIK. U3 nadaljevanje. Višnjeva repatica. Da bi laglje premagal v sebi »nezmiselno skrb*, s katero ga je bila zjutraj navdala vest, da je sosedi zopet slabše. Sam zlodej mu je bil velel odpreti okno, zagledati na dvorišču staro Meto in jo pobarati, kako se ima gospodična. Eh, nespametno je ravnal takrat, ko se je vteknil v to žensko istorijo; če dobro premisli — tudi to je Smučiklasova krivda: kdove kako hladno bi šel mimo, da ga ni zvabilo ime Egona, zapeljivca! In tako se mu krči prav danes, ko dviga roko na končni zamah, srce ob misli na dvoje bledih, skrivaj ljubljenih ustnic, ki drhtita v predsmrtni grozi ter izcejata zadnjo krvavo penico življenja ... »Neumnost, neumnost!« je mrmral sam pri sebi, delaje se trdega. »In vendar — za vse svoje maščevanje ne bi dal ur, ki sem jih prevasoval kraj tebe, Marija, in zadoščenja, ki sem ga užil za tistih par mrvic dobrote, utehe, ki mi je kapljala iz tvojih žaloBtnomehk ih besed. Našel sem te kakor vesoljno odvezo pred bojem iz katerega ni vrnitve; ne bom te pozabil — ne, tudi na koncu ne!« In že se je vpraševal z globoko tesnobo, ali ji utegne posvetiti toliko časa, da prečuti vse, kar Riu pomeni slovo od nje, in ji pove — vsaj v duhu! »Mojemu narodu", kjer naznanja, da je prevzel vlado in imenoval za ml-nisfre najbolj reakcijonarne uradnike in največje zastopnike Tiszovega policijskega režima. Uradno madžarsko poročilo, da je sprejelo ljudstvo njegovo diktaturo mirno in celo z navdušenjem, je popolnoma v soglasju s politično nezrelostjo madžarskega ljudstva. Jasno je, da stoji za zadnjimi dogocikl na Madžarskem posredno ali neposredno ententa, ki se nahaja z mirovno konferenco vred v zelo kritičnem položaju. Da se odstrani nevarnost boijševiške propagande v en-tentnih deželah, je dobro vsako sred • stvo. Habsburgovci pri tem niso Izključeni. V italijanskih vojaških krogih se govori, da je možnost obnovitve habsburške monarhije velika. Dočirn bi se Franclja hi Anglija ne protivili obnovitvi, bo storila Italija vse, da se onemogoči Avstrija rediviva. Odstranitev habsburgovcev s prestola je za Italijo življenskega Interesa, kc-r bi v nasprotnem slučaju morala voditi Italija zopet svojo predvojno politiko. Cela stvar ni tako nedolžna, kakor bi jo hoteli prikazati našemu ljudstvu gotovi voditelji. Način poročanja izdaja mišljenje poročevalca. Med nami je še precej elementov, ki — milo rečeno — simpatizirajo z raznimi Alcsuthi in bi »mirno ter celo z navdušenjem" sprejeli razglas kakega Alcsutha »Mojim narodom" 1 Toda naše ljudstvo ni madžarsko, in kdor se zanaša neni v svojem protijugoslovanskem prepričanju, ima pač še vedno avstrijsko - habsburgovske možgane. Vse kaže, da je nastop habsbur-govca Jožefa Alcsutha spremenil marsikaj v političnem življenju Evrope. Nas Jugoslovane pa je opozoril na novo nevarnost, ki bi nam mogla škodovati le tedaj, če bi se odprla naša severna meja »avstrijskemu demokratizmu", katerega zastopajo na Hrvat-skem Radičeve!, pri nas pa osamljeni oristaši bivše avstrijske državne stranke in redkoštevilni nj hovi prijatelji. Dr. J. Stefančič: „Slovenec" in njegov užaljeni birokrat. Špi lje, 9. avg. 1919. Članek »Zlobnost ali kaj" v »Jugoslaviji" od 7. avgusta je učinkoval na »Slovenca" in njegov ožji krog v dvojni smeri. Predvsem sam način, kako in kam je obrnil svoj odgovor, osvetljuje staro praktiko, katere se poslužuje ta list v javni borbi in v kateri se edino more pohvaliti kot prvi mojster: Izogibati se neprijetne stvarnosti z zlobnim napadom na osebo, opozoriti čitatelje na svojo novo žrtev, obenem pa izzvati osebno polemiko. Istočasno pa ie navedeni Članek v »Jugoslaviji" imel tudi to dobro posledico, da se je na zankah »Slovenca" ujel tisti strahopetni zajec deželne viade v Ljubljani, ki pod plaščem tega Ifsta ruje proti svojemu predpostavljenemu šefu v Belgradu, a 33 pri tem ne upa staviti pod napisane hudobije svojega podpisa. V članku »Obmejni komisarji" (Slovenec št. 181) napada polltikujoči uradnik 4, činovnega razreda ali po-domače _ poverjenik za notranje zadeve pri deželni vladi za Slovenijo v Ljubljani g. Oolja, ministra za notranje zadeve v Belgradu g. Pribičevfča radi tega, ker Ie ta uvaja v Sloveniji nov tip uradnikov, ali pa, kakor se izraža g. poverjenik, neka »mistična bitja". Bilo bi brezplodno, podrobneje baviti se s to tvarino g. poverjenika, v kateri se žal!, da njegovo visoko kompetenco vznemirjajo in mučijo še razne druge njegovi visoki kompetenci znane ali nepoznane kompetence. Dotakniti pa se moram njegove tvarine vendarle vsaj v toliko, v kolikor je g. poverjenik vzel za njeno podlago moj privatni razgovor ž njim. Res je, nekega lepega spomladanskega dne sem se odzval ponovnemu povabi'u: »Zglasi se", in to zgolj iz radovednosti, da slišim zelje novega tipa slovenske kompetence v Ljubljani. Takrat sva imela majčken prizorček, ker sem zanikal trditev gosp. poverjenika Golje, da me ima on vpeljati na moje mesto in mi dati potrebne instrukcije in to vsled telegraflčne naredbe iz Belgrada. Prav sem imel jaz, kajti g. dvorni svetnik Kremenšek ni mogel najti drugega telegrama razun onega, v katerem ministrstvo za notranje zadeve v Belgradu naroča predsedniku deželne .vlade v Ljubljani, da mi pripravi v Spllju potrebni proBtor za mojo pisarno. (NB. Tega predsednik deželne vlade ni storil in poiskati sem si moral stanovanje sam potem, ko sem bil 3 dni brez sobe.) In ko je bil enkrat g. Golja tako poučen in postavljen na laž, se je izkazalo, da je drugače fest fant, In da se da ž njim še govoriti, seveda ne o novem času, ki je prišel v našo deželo, pač pa o raznih kompetencah. Pa zakaj bi mu človek to zameril. Tako je vzgojen, mlad je Še, prikopal se je do ljubljanskega ministra, kakor pravijo, ni čuda, da se boji za svojo kompetenco. Kaj hočete »užaljen birokrat", on že ve, kaj dela. »Politikujoči uradnik" se glasi kratka notica, v kateri mi odsvetuje že citirani »Slovenec" politiko in me obrekuje, kakor da bi bil jaz kriv, da se iz naše države izvaža mast in da je naša država oškodovana za dve milijardi nežlgosanega denarja. To lažnjlvo in zlobno obrekovanje pa Je najostmlnojšn Infamija ali nesramnost, katere Je zmožen edinole v svoji politični morali popolnoma propali list. O svojem delovanju na obmejni postsji ne bom dajal računa »Slovencu", ker bi poleg vsega drugega primanjkovalo prostora, ako bi hotel dokazovati, recimo, koliko potnikov je bilo vrnjenih samo vsled tega, ker so jih »Slovenčev-!" poverjeniki hoteli vtihotapiti v Avstrijo s potnimi listi, Izdanimi od Deželne vlade v Ljubljani proti izrecni tozadevni naredbi ministrstva za notranje zadeve v Belgradu, ali pa recimo, koliko transportov blaga je bilo v Špilju zadržanih, katero so hoteli »krivonosi verižniki", med katere so 3padali tudi slovenski uradi, vtihotapiti preko meje in to proti tozadevnim naredbam ministrstva trgovine in industrije v Bel- — kar ji mora izreči na razstanku, pred vrati mrkle večnosti svoje in njene? Avto je brnel ravno po gladko asfaltirani cesti, ki nosi, v nesmrten spomin, ime našega starodavnega patricija Pudelschvvantza. Mož je kljub nemškemu piiimku »Slovencem zelo naklonjen« ter ni spodil nobene dekle, če ^e žežnjala svoj rožnivenec po kranjsko; zato je naredila višja Previdnost, da služi njegova ulica še dandanašnji vsemu enako-mislečemu veljaštvu v šopirjenje in pohajkovanje. Jacques je vozil počasi, tako da je grof dobro slišal, ko ga je nekdo zaklical s hodnika: »Cher comte!« In komaj je on nastavil uho, že je ustavil tudi šofer. »Bon jour, gopod Egon,« je odzdravil grof, še preden se je ozrl: tako »nobel« po francosko gani klical nihče razen mladega Smučiklasa, in tudi ta najrajši le takrat, kadar so slišali drugi. »Cher comte« je bila vobče zgodovinska beseda; vse mesto je vedelo, kako se je Egon pred tednom dni na-šampanjčil z grofom zvečer v kavarni, valjal se pijan okrog njega in tulil žlahtnemu patronu še izpod mize: »Cher comte!. .. Nisem vreden, da gledam v vaše . . . obličje . .. Teptajte po meni. . . pluvajte mi v obraz — to bo moj največji ponos! Vaš oproda sem ... cher comte!.. • vaš suženj sem, ma foi, sacrebleu!« To je bila vsa francoščina, ki jo je premogel. In grof, očividno ganjen po izbruhu njegove vda- nosti, ga je lastnoročno postavil na noge ter ga odvedel v izvoščka. Vse mesto je govorilo o tem dogodku, in najmanj pol mesta je zavidalo Egonu njegovo srečo. »Bon jour, cher comte,« je ponovil gizdalin, skakljaje bliže. »Ravno prav! Vabilo imam za vas — dovolite?« Ne da bi Čakal privoljenja, si je odprl vratca in sedel k njemu. »Popeljem se z vami, cher comte,« je govoričil, naslanjaje se sladostrastno pokraj njega. »Hudimana, kako vozi ta vaš Šofer! Tak vabilo — prijetno vabilo; gospodična Grabunčeva slavi pojutrišnjem svoj rojstni dan. Ker se raje zabava dvakrat nego enkrat, je sklenila prirediti dvojno slavje: jutri zvečer za mlade ljudi, med katere šteje tudi vas in mojo malenkost, čeprav ne prikriva, da bi me bila bolj vesela pojutrišnjem, ko bo sprejemala stara budala. Dolg jezik, kaj?« »Toda v lepih ustih,« ga je zavrnil grof z nasmeškom. »Cast vašemu okusu, hehe, sacrebleu . .. Bogve zakaj si je vtepla v glavo, da vam ne sme sporočiti vabila nihče drugi kakor ravno jaz! Tak jutri zvečer pri Grabunčevfh; Ženskih ko listja in trave, med drugimi vaša znanka Vida.« »Katera Vida?« ___________________ (Dalje prih) gradu. Kar pa se tiče politike politiku • jočega uradnika, naj služi v vednost sledeče. Politikujoči uradnik bo politiziral tako dolgo, dokler bodo politizirali »Slovenčevi" novi tipi slovenskih kompetenc v Ljubljani, ki se upajo ne samo postopati proti odredbam svojih šefov iz Belgrada, marveč jih celo pod plaščem »Slovenca" napadajo. Udeleževal se bo javno borbe dotlej, dokler ne bodo odstranjene vse nevarnosti, ki pretijo naši državi, dokler ne bodo zrušene one stene, ki ovirajo danes ujedinjenje našega ljudstva in pravilni razvoj naše države in to so v prvi vrsti iz starih provincijalnih strank zverižene pokrajinske vlade. Kot do-brovoljec pa se bo vrhutega udeleževal javne borbe tako dolgo, dokler si niso vsi dobrovoljci, ki so se žrtvovali za osvobojenje in ujedinjenje svojega naroda in so danes še zapostavljeni, ako ne zasramovani in osumljeni, priborili v našem javnem življenju onega stališča, ki gre njim po zaslugi, državi pa v korist in čast. In končno nasvet »Slovencu". Kakor je razvidno iz njegovih člankov o prepovedi časopisov, mu je zelo ležeče na tem, da je poučen o najnovejših duševnih pridobitvah našega soseda preko Mure. Priporočam mu, da napravi sam svoje potovanje v Avstrijo. Seveda v Špilju bo malo sitno. Kakor znano mora iti tu vsak potnik, pa če je revež ali gospod, s svojim kovčekom osebno skozi kontrolo, ki pa'je sicer dobro sredstvo za Izpraševanje vesti kar more v današnjih časih le koristiti, ne pa škoditi. Pot te kontrole bo moral iti tudi »Slovenec" s svojo bagažo. In takrat pa bo »politikujoči uradnik" skrbel za to, da se ga natančno pretrese, ker je sumljiv, da skriva hudobije izza leta 1914 pod praznično krščansko obleko iz leta 1919 in da se mu pregleda njegova bagaža, s katero bi hotel mogoče tihotapiti razni, za nas dragoceni materijah In tako očiščeni »Slovenec" bo šele vreden, da sname, predno prestopi državno mejo, svoj klobuk in se prikloni pred »politlku-jočim uradnikom", pa če bi bil ta tudi poslednji vojnik iz vrst dobro-voljcev, ki so se bili v tujini za bisgor domovine takrat, ko jih je »Slovenec" še preklinjal. Mirovna konferenca. Vrhovni svet preobložen z delom. k Ldu. Pariz, 10. avgusta. (Pres-biro.) Nekateri listi so poročali, da namerava mirovna konferenca završiti svoje posle do konca meseca avgusta In med drugim rešiti tudi jadranski problem. Potem bi nastopile počitnice v mesecu septembru. Te informacije niso točne. Nikakor ni mogoče, da bi se ti posli mogli že sedaj definitivno rešiti. V resnici obstoji možnost, da bodo zavezniki podpisali mir z Avstrijo, a je zelo dvomljivo, da bi v tako kratkem času mogii likvidirati z Bolgarijo, a zlasti ne iz razloga, ker še niso Caraille Flamarion. B. Borko. Zvezde in atomi. (Konec.) Stvari, katere so za nas najčvr-stejše in najbolj trde, so v resnici sestavljene iz molekulov, ki se ne dotikajo. Molekul je prostemu očesu nevidljlv in sestoji iz atomov, ki so še manjši in ki se tudi ne dotikajo. N. pr. železna palica sestoji iz molekulov, kateri se ne dotikajo in ki se neprenehoma tresejo, pod vplivom toplote oddaljujejo in pod vplivom zime stesnjujejo. Na solncu se zviša toplota te palice na 60 °C ohlajena na mrazu pa pade nekoliko stopinj pod ničlo. Od enega stanja do drugega se spremeni dolgost palice 7 do 8 mm, z daljšim segrevanjem pa se lahko oddaljijo molekuli še bolj. Končno se oddaljijo tako daleč, da nimajo več vpliva drug na drugega, se ločijo, tako in tvorijo bodisi tekočino bodisi plin- . . . Molekuli so tako majhni, da si tega ne moremo predstaviti. Posrečilo se je napraviti iz zlata tako tanke lupine, da tisoč njih tvori debelost predali preliminarje in se pozitivno ve, da se bo proti Bolgariji uporabilo, enako postopanje, kakor se je z Avstrijo in Nemčijo. Iz vsega tega ni mogoče razviditi, kako bi bilo mogoče rešiti vse posle do konca avgusta. Kar se tiče jadranskega vprašanja, je istotako dvomljivo, da bi se moglo rešiti v tem času to vprašanje. Vrhovni svet je preobložen z delom, zlasti z mirovnimi poganjanji z Avstrijo in dogodki na Madžarskem, pa vse to dokazuje, da mirovna konferenca ne mora likvidirati v mesecu avgustu, a še manj, da bi odšla na dopust in da bi ne rešila vseh teh problemov. Grčija zasede smireusko ozemlje. k Ldu. Lyon, lO.avguusta. (Brezžično.) Mirovna konferenca, pravi BFigaro“, je sklenila, da se zasedba smirenskega ozemlja poveri Grčiji. — Odločitev pa še ni končnoveljavna; gotovo pa je, da bo imela na bodoče teritorialne določitve precejšen vpliv. Poročilo končuje z opazko, da bo vse človečanstvo odobravalo ta korak mirovne konference. Jugoslavija. K rešitvi ministrske krize. j Ldu. Belgrad, 10. avgusta. Ministrska kriza še ni rešena. Radikalci načeloma nočejo pristati na koncentra cijski kabinet. Stojan Protič zahteva portfelj notranjih zadev za radikalno stranko, nakarpadeslgnirani ministrski predsednik Davidovič ne pristaja. Sporazum se še ni dosegel. Ako Davidovič ne bi mogel sestaviti koncentracijskega kabineta, potem bo skušal doseči sporazum na podlagi koalicijs kega ministrstva. j Ldu. Belgrad, 10. avgusta. Z naj večjo gotovostjo se more računati, da bo kriza končno rešena v sredo, ko bo došlo do sestave novega kabineta. Tabor 15. t. m. v Sinčivasl. Po pripravah soditi, utegne biti Tabor veličastna manifestacija za združitev slovenskega Korotana z ostalo Slovenijo in Jugoslavijo. Ob 9.^uri bo pod rnilim nebom slovesna služba božja s petjem In vojaško godbo, nato veliko ljudsko zborovanje, na katerem govorijo govorniki iz Kranjske, Koroške in Štajerske. Po zborovanju bo ljudska zabava. Narodni svet za Koroško poživlja s tem vsa naša narodna društva, naj tekmujejo med seboj, katero bo Čim častneje nastopilo. Posebno društvene zastave naj ta dan prvič mogočno zaplapolajo na koroških tleh, ki ostanejo neločljivo združena z našo mlado državo. Velikega ljudskega tabora v Sinčivasl na Koroškem se udeleži v petek 15. t. m. tudi ljubljanski škof dr. Ant. Bonaventura Jeglič, ki bo daroval ob 9. uri pontifikalno mašo. Iz Ljubljane gre ta dan ob 2. uri zj. poseben vlak za polovično ceno. enega milimetra. Ampak ti tanki listki še vedno sestoje Iz precejšnjega števila molekulov. Pa ko bi jih bilo v listku samo deset, oddaljenih med seboj za svoj premer, bi merili komaj 1/200.000 milimetra. Pri poskusih, kako deluje olje na vodi, da bi merilo valove, se je posrečilo pokriti 400 kvadratnih metrov ženevskega jezera z 29 kubičnih centimetrov olja; olje je torej naredilo kožico, debelo 1/200.000 mm. Z mehaničnimi sredstvi je uspelo razdeliti en milimeter na 1000 enakih delov. Vendar so amebe, ki žive v naših vodah, tako majhne, da se njihovo telesce ne dotika dveh črt, ležečih med tisočinkami milimetra. Pomisliti pa moramo, da imajo amebe ude, organe, mišice, živce itd. Ti organi so sestavljeni iz celic, celice pa (z molekulov. Ko bi tvorili le stoti del telesnega obsega ameb, če uvažinio, da so ločeni med seboj z enako razdaljo kot je njihova objem, bi merili molekuli tudi 1/200.000 milimetra. Atomi so vsekakor še manjši in jih moramo smatrati za neskončno majhne. Neodrešena domovina. Kako delajo Italijani v zasedenem ozemlja. n Finančno ravnateljstvo v Trstu je izdalo odredbo, iz katere povzemamo samo sledeče: Obveznost uporabljanja samo itatalijan-skega jezikasemora dosledno čuvati ne samo pri reševanju aktov, temveč tudi v osebnem občevanju s strankami in uradništvom med seboj. Uradni in oddelni predstojniki ravnateljstva so osebno odgovorni za strogo izvajanje te naredbe in naj takoj vse potrebno uk enejo, da se bo tudi kot medsebojni občevalni jezik med uradnki uyedia le ita-lijanščin a. Ni treba komentarja k tej odredbi, ki je izdana za ozemlje, kjer je komaj ena tretjina italijanskih pri-vandrovcev — pripominjamo le toliko, da je to smrtna obsodba za vsacega našega zavednega uradnika. — Upajmo, da nam ne bo treba predolgo čakati na dan maščevanja. Roparski umor v Devinu. n LDU Trst, 9. avgusta. Z De-vinščine poročajo: Pernarčičeva družina iz Devina se je pred kratkim vrnila iz begunskega taborišča na Štajerskem. Hiša v Devinu je bila popolnoma porušena, vsled česar so si Pernarčičevi napravili pri Sv. Ivanu leseno barako v gostilniško svrho. Gostilno sta oskrbovala oče Josip in sin Alojzij. Pred desetimi dnevi zjutraj je prišei k tej gostilni neki delavec in je našel Pernarčiča, očeta, ležečega na pragu, vsega v krvi, mrtvega. Starec jc imel sedem ran z bodalom. Delavec stopi na to še v barako in je našel tamkaj mladega Pernarčiča tudi mrtvega. Ležal je v celi mlaki krvi na postelji, devetkrat zaboden z bodalom. Ko je mož pogledal nekoliko okoli sebe, je zagledal na tleh listnico, katero je seveda pobral in pregledal. Našel je v njej razna pisma. Vse skupaj je oddal nemudoma na pristojnem mestu in varnostna oblast je tudi v resnici takoj zasledila morilce. BiH so trije italijanski vojaki, ki so jih našli pri bliž-nem železniškem predoru speče. BiH so še vsi krvavi. Pri enem so našli 80 lir. Cene manufakturnim Izdelkom. n Trst, 10. avg. (Izv. por) Cl-vlnl komisar za mesto Trst in okolico je izdal naslednjo naredbo: Ceniku so podvrženi naslednji manufakturni izdelki, ki se ne bodo smeli prodajati dražje, nego je njihova nakupna cena zvišana za 25% 1° sicer za izdelane obleke, sukno vsake vrste, svilene ovratnice, izdelano perilo, pletenine, nogavice, bombaževine, nltni vitli in dežniki, za klobuke in čepice 30%. _________ Vsled tega pač ni nobenega dvoma, da je vidljivi vsemir sestavljen iz ne-vldljivih teles, katerih ne vidimo. V Mlečni cesti na nebu je vsaka zvezda manjša od sedme velikosti, torej našim očem nevidijiva, vendar vidimo Mlečno cesto. S številnimi merjenji in poskusi jc dokazano, da svetloba preleti v eni sekundi 300.000 km. To dejstvo potrjuje astronomija in fizika. Vsak val svetlobe meri tudi 0.0006 mm t. j. 6 desettisočin milimetra. Valovi skrajno rdeče svetlobe merijo 7/10.000 mm; valovi izza rdeče svetlobe s/lO 000 mm; valovi modre svetlobe 5/10.000 mm; valovi vijoličaste svetlobe,4/10.000 mm. Če to izrazimo v mllijotinkah milimetra, kakor dela spektroskopija, tedaj dobimo sledeči pregled: Ultra rdeče 800 in več, skrajno rdeče 768, rdeče 700, oranževo 590, žolto 580, zeleno 535, modro 480, Indigo 450, vijoličasto 430, netravijoli-často 300 in pod. To so torej valovi etra. „ Če pomnožimo 300.000,000.000 milimetrov s številom 1666, dobimo Slovanski svet. Mednarodne železniške zveze. sl Ldu Praga, 10. avg. (ČTU) Čehoslovaška vlada se bavi z načrtom mednarodne železniške zvez« med za-padno in vzhodno Evropo čez Češko, in sicer na progi Pariš Strassburg-Ndrnberg-Praga-Varšava Rusija. Bavi se tudi z drugo tako zvezo, ki naj bi šla iz Ostenda Čez Magdeburg, Prago, Pardubice, Bratislavo na Balkan. Pred preobratom v Rusiji. sl Ldu Berlin, 11. avg. (Dun KU) »Lokalanzeiger" javlja iz Koperi-hagna: V brzojavki iz Helsingforsa poroča, da vzbujajo zadnja poročila iz Rusije največjo pozornost. Poročila pravijo, da se je v mišljenju ruskega prebivalstva napram boljševizmu pojavil splošen preobrat. Boljševizem čimdalje bolj propada. Boljševiki porazili Kolčakovo armado. sl Ldu Berlin, 10. avgusta. (Dun. KU) „Vorwa?ts" prinaša vest stockholmskega »Tagbladed", da so boljševiki porazili Kolčakovo armado, ki je v popolnem razsulu, v njenem o-zadju so povsod izbruhnili kmetski nemiri. Sosedne države. Konec stavke v Furlaniji. e Trst, 10. avg. (Izv. por.) Delavstvo v Furlaniji se je vrnilo k svojemu delu, ker ie obljubil guverner, da se bodo upoštevali * za delo predvsem domačini in da bodo odpuščeni delavci zopet sprejeti v delo. Stavka je bila splošna, delalo se je le v Gorici. Hafosfourgovski režim na Madžarskem. Slaba perspektiva za Italijo. e LDU. Dunaj, 10. avgusta. (ČTU) »Neuer Tag« poroča: Italijanski listi se še vedno vzdržujejo komentarja o nejasnih in mučnih dogodkih na Madžarskem, kakor se izražajo. Edino »Po-polo Romano« se vprašuje, ali se bo nadvojvoda Jožef dal proglasiti za kralja. Vsekakor preti nevarnost, da se Dunaj in Budimpešta združita in obnovita staro državno enoto ali vsaj deloma. Združenje Avstrije z Madžarsko bi pa imelo za posledico spojenje s Hrvatsko in Slavonijo. Pomoski pristan novega habsburškega cesarstva, ki bi izgubilo le Poljsko in Češko, bi bila seveda Reka. In vsled tega bi za Trst in za Italijo nastala zelo slaba perspektiva. Ugodne Sance za Habsburgovce. e LDU. Budimpešta, 11. avgusta. (DunKU.) Madžarski korespondečni urad poroča: Včeraj je nadvojvoda Jožef povabil k sebi v Budimpešti se nahajajoče načelnike strank in je imel z njimi ločene porazgovore. Zvečer je sprejel skupino delavskih voditeljev. število 500 trilijonov. To je število valov, kateri udarijo v naše oko, kadar opazujemo rdečo svetlobo. Treba je 2330 valov, da izpolnimo 1 milimeter in 699 milijonov tresljajev, da dobimo občutek vijoličaste barve. Med rdečo in vijoličasto leže vse ostale barve. Tresljaji, kateri povzročajo zavest rdeče svetlobe, so najbolj počasni jn njihovi valovi so zategadelj tudi najdaljši. Eter, ta zelo fina snov, pronik* vsa telesa, obdaja zadnje atome pred' metov in bitij, čvrstih in tekočih. Molekularna fizika nas uči, da ^ enem kubičnem centimetru zraka vzamejo molekuli, sestavljajoči zrak* zgolj 'As kubičnega milimetra ali l/29W' del celega dozdevnega obsega. Vsi ti molekuli, vsi ti atomi s® neprenehoma gibljejo kakor svetovi » prostoru, njihovo strukturo pa ravn* nevidna sila. Vsa telesa, organska in neorgan-ska, zrak, voda, rastline, zver, člov® so ustvarjena iz gibljivih molekulo^ Pri analizi teles, organskih In neor-ganskih prisostvujemo gibanju atomov* katere obvladajo pravečne sile in ne Včerajšnji porazgovori, katerih glavni namen je bil, potom strankinih voditeljev, mudečih se v Budimpešti neposredno informirati nadvojvodo o željah in upih prebivalcev dežele, je položaj znatno razbistril. Nov habsburgovškl kandidat. e LDU. Dunaj, 10. avg. (ČTU.) »Wiener Mitfagszeitung« poroča: V tukajšnjih madžarskih krogih se zatrjuje, da vojaški krogi v Segedhu podpirajo kandidaturo mladega nadvojvode Albrechta ali za madžarski stol ali pa za paiatinat. Albrecht je sin bivšega generalisima Friderika in njegove soproge Izabele in je bil na Madžarskem vzgojen. Vprašanje državne oblike. e Saint Germ a in, 11. avgusta. (Dku) »Chicago Tribune" poroča, da madžarska vlada ne namerava predložiti narodni skupščini vprašanja o bodoči državni obiiki Madžarske, preden ne zapuste Romuni dežele. Ne vrše se pogajanja med Madžarsko in Romunijo, ker je Madžarska prepustila ententi vodstvo. Nemška Avstrija. Oklic proletarcem. e LDU. Dunaj, 10, avg. (DunKU) »Arbeiter Zeitung« objavlja oklic drž. izvršilnega odbora vojaških svetov proletarcem v vojaški suknji. Oklic pravi z ozirom na madžarske dogodke: Svarimo reakcijo, da bi skušala kakor koli ogrožati našo mlado republiko. Vsak posamezni proletarec bo rad dal svoje življenje, preden sl pustimo oropati težko priborjeno svobodo. Vojaki proletarci bodite edini, spoznajte veliko nevarnost in pripravljajte se na boji Prazne, nade. e LDU. Dunaj, 10. avg. (ČTU) Včeraj je sprejel državni kancler dr. Renner zastopnike tukajšnjih listov. V pogovoru o teritorijalnem vprašanju je naglašal: Ne bomo nehali verovati in zahtevati, da obdržimo Nemško Južno Tirolsko. Verujemo v pravico, dokler se nam ne godi krivica. Glede Štajerske in Koroške polagamo zlasti važ-n°8t na to, da nam ostaneta mariborska in radgonska kotlina. Glede Feld-oerga smo predlagali ententi kompromis, naj bi Čehi prevzeli v svojo u-pravo železnico Breclava - Grussbach-Znojmo, nam pa da ostane dežela in njena politična uprava. Politični pregled. p »Slovenec" in »Tegespošta". Graška „Tagespost“ od 10. t. m. piše pod naslovom »Der Veifali des slo-venischen Zeitungsvvesens* sledeče: Ako bi mi kot dozdevni sovražniki Jugoslovanov na podlagi opazovanj dokazali, da časopisje v SHS državi od časa državnega preobrata naprej vedno bolj propada, ne bi se našemu dokazovanju prištevalo nikake notranje vrednosti. Domnevalo bi se, da hočemo vsled napačnega opazovanja, nevoščljivosti in nevolje iz preste želje ustvariti gotovo dejstvo. Medtem pa ta opazovanja o propadu jugoslovanskega časopisja ne izvirajo iz nemško avstrijskih, marveč iz virov jugoslovanskega časopisja. Ee vzklik te vrste se čuje iz ljubljanskega ..Slovenca" od 7. t. m,, kjer se piše: Časopisje v SHS državi propada;itd. Sledi izvleček iz »Slovenca". Le tako naprej I p Zborovanje zaupnikov Na-rodno-socijalne stranke se je vršil v nedeljo v ljubljanskem Mestnem domu. Prišlo je okoli 250 zaupnikov iz vseh delov Slovenije, ki so zastopali vse posamezne sloje narodno zavednega proletarijata. Zbor je sklenil ustanoviti Narodno-socljalno stranko ter se je v ta namen izvolil pripravljalni odbor. Zborovanje je bilo — brez predsodkov rečeno — sijajna manifestacija po potrebi osnovane stranke, ki bo združevala celokupni narodni proletarijat v jugoslovanski državi. Poročilo o zborovanju sledi. p Več previdnosti svetuje »Edinost« od 7. t- m. italijanskemu nacijo-nallzmu: Včeraj je nanesla prilika, da smo govorili z nekaterimi znanci in odločnimi Italijani. Resnici na ljubo moramo priznati, da so izrecno obžalovali napade na slovenska društva in na naše uredništvo zlasti pa na šolo na Aquedottu. Priznavajo, da Slovenci niso dali nikakega povoda za take napade. Vendar pa skušajo nekako opravičevati napadalce. Nagla-šajo, da je bilo splošno uverjenje, da so bili Slovenci v ozadju — za »pra-vokacijnmi« socljalnih demokratov. Kajti neutajljtvo dejstvo, da je v soci-jalno-demokratskem taboru tudi mnogo Slovencev. To naj bi bilo torej v upravičenje napadov na slovensko last? Ali ljudje božji: meni hočete res trditi nesmisel, da Slovenci določajo politiko tržaške socijalne demokracije, pridružene sedaj ogromni organizaciji Italije. Kaplja o morju naj bi določala valovanje morja 1? Italijanski nacijona-lizem naj bi bil vendar nekoliko prid-nejši s takimi trditvami. Pomisli naj, da s tem razširja v svet misel o velikem številu Slovencev v Trstu! p »Samouprava" in Habsburžani. LDU. Belgrad, 10. avgusta. „ Samouprava", ki je še vedno službeno glasilo ministrstva za zunanje stvari, se bavi s preobratom na Madžarskem in piše med drugim: Mi hočemo biti prvi, ki bomo z največjo radostjo povdravili mir. Ta radost je iskrena, ker želimo vsakemu sosedu mir in red v njegovi hiši. Mi smatramo, da leži v njihovem miru tudi mir v naši državi. Zaradi vsega tega smo pripravjeni, da popolnoma zaupamo t' di kakemu Habsburžanu, ker bi bilo to v interesu obeh dežel in obeh narodov. p »Naš Glas", glasilo Centralnog saveza javnih namjestnika u kraljestvu SHS, je začel izhajati v Ljubljani. Tiskal se bo v latinici in cirilici. »Naš Glas« je stanovsko, politično nestrankarsko glasilo, ki bo zastopalo predvsem gospodarske in stanovske interese državnih uslužbenkev. List hoče biti vsestransko objektiven. Uradništvo se nahaja v Ljubljani, Rimska cesta 20/11. p Boljševizem straši tudi na Angleškem. St. Germain, 11. avgusta. (DnnKU) Listi javljajo, da je londonska policija zaplenila v predmestju Acton oglase, ki poživljajo k ustanovitvi sovjetske vlade. Slovenci! Slovenke! Gre nam za tisoče življenj naših fantov in mož, ki padajo vsako leto radi alkohola v prezgodnji grob, gre za srečo in mir tisočerih družin, gre za naše žene, ki trpe pod krutostjo pijači vdanih mož, gre se za prihodnost našega mladega rodu, gre za obstoj stotin posestev in obrtnih podjetij, gre za milijone narodovega premoženja, gre za to, da se oprostimo stoletnih sramotnih okov alkoholizma, ki so glavna zapreka gospodarskega in kulturnega napredka našega naroda I Z zdravimi in treznimi možgani zrlmo v svet: bol in težo življenja čisto in neizkaljeno. Iz ljubezni do lastnih otrok, iz ljubezni do sobratov-trpinov se opri-mlmo vsi brez razlike stanu in poklica važnega socijalnega dela v boju proti alkoholizmu. Delujmo zavedno in odločno za svojo in svojcev srečnejšo bodočnost, kajti le trezen narod bo imel mož, da zadosti vsem zahtevam, katere stavi nanj nova doba. Dnevne vesti. dn AH še vedno ne bo boljše? Kako ne bi bolela človeka, ki pride iz tujine, taka nesramna švabarija v domovini, kako ne bi vzdignil pesti proti zagrebškem poštnem ravnateljstvu, ki trpi take ljudi po svojih poštah! Silno smo radovedni, kakšen tiček se skriva skoro gotovo na poštnem uradu v Vinici blizu Varaždina na Hrvat3kem. Zakurili bomo gorko temu ptičku — v Belgradu, tako da mu bo gnezdo zgorelo, da mu bo utlhn la Švabska pesem v pismu in besedi. Naj javnost presodi, ali ni to preziran e naše revolucije, da se upa dotičn kraljevine SHS poštni uradnik sledeče naslove: Vinica (Kranjska) Jugoslavija, dosledno prečrtavati in napisati energično „Wel- nitz“. (Corpus de ništvu na vpogled. Čudne glave more ških poštah oni, k leti v našem ured-Op. uredništva.) o imeti na zagreb-pošlljajo dopisnice naslovljene Vinica (Kranjska) na Hrvats-ko, obilo nemške brezobraznosti oni, ki prečrtava naslove pisane v našem maternem jeziku in piše nemško, — mi pa bomo imeli dovolj korajže stisniti za vrat viniško-varaždlnsko pošto. Y prvič, drugič in zadnjič onemu, ki je kriv. skončnost malega nam govori enako kot neskončnost velikega. Molekuli, ki se ne dado niti videti niti otipati, tvorijo pravo materijo, in to, čemur pravimo gmota, je le učinek, s katerim delujejo na naša čutila gibanja molekulov, ali, da se tako izrazim: večna možnost dojmov. Iz tega sledi, da je gmota pojav energije in kot taka le nekak način gibanja. Ob toploti obsolutne ničle (—273°C) bi taka gmota, kakor jo mi poznamo, ne mogla več obstojati. * * * Naziv materialistov, katerega si prisvajajo ljudje, ki poznajo samo vsakdanjost navideznega sveta, je tudi za misleca preživeli in zastareli izraz. Vidljivi vsemir ni tak, kot ga zaznavajo naša čutila, marveč podlago in podporo vidljivega tvori nevidljivi vsemir. Vidljivi vsemir sestoji iz ne-vldljivih atomov, ki se ne dotikajo; leži na praznini, in sile, ki ga obvladajo, so negmotne in nevidne. Iščite materijo in je ne boste našli; to je »lika, katera tembolj bledi, čimbolj se ji bližamo; to je prikazen, katera iz- gine vselej, ko mislimo, da smo jo že ujeli. V globoki in molčeči noči se giblje ves svet, ravnan z večnim dihom božjim. Mar v urah tihega razmišljanja ne slišimo glasov neskončnosti? V vsemiru vlada večna noč; mi imamo dan le vsled tega, ker se nahajamo blizu zvezde. Noč polni prostore, toda ni to tema, marveč sladka luč od milijonov zvezda. V noči najlepše čutimo, da je vse v večnem gibanju. Gibanje vsakega atoma, na zemlji in na nebu, je matematična posledica etrovih modulacij, izhajajočih iz globin neskončnega prostora. Ko mesec potuje nad našimi glavami, dviga zemljo, privlači in gibi e vode oceanov in vsak izmed nas teh a nekoliko manje nego če Je na obzorju (razlika 18 miligramov). Ko potu e Venera v oddaljenosti 40 milijonov kilometrov od nas in Jupiter 600 milijonov kilometrov, odsune eden in diugi zemljo z njene normalne poti. Ali ste kedaj približali kos železa prosto viseči magnetski igli? Kako čudovit pojav je to gibanje in nemir igle pod vplivom dozdevno mrtve rečil Opazujmo magnetsko iglo v hermetično zaprti stekleni škatlji: zunaj korakajo vojaki in igla se giblje, obvladana z jeklenimi bajoneti. Na Švedskem žari severni sij. Igla ga čuti v Parizu. Še več. Magnetska igla zaznava izbruhe na solncul * * * Atomi in zvezde nam predstavljajo neizmerno simfonijo. Ti, kateri vidijo orkester in ne slišijo ničesar, so gluhi. Naš duh pa mora čutiti v vidljivem vsemiru prisotnost nevldljl-vega vsemira. Vse, kar vidimo, je dozdevno; prave resničnosti ne vidimo. Edin realni svet je sila, energija, ki vse giblje in vse odnaša v večnost. In v resnici smo v neskončnosti, v večnosti. Zvezda, o kateri smo govorili v začetku, je ogromno solnce, milijonkrat večje od zemlje, žari pa v taki daljavi, da bi brzovlak prispel k meji šele čez 325 milijonov let. In vendar je ta zvezda ena izmed naših sosed. Lahko letimo dalje in zopet dalje, toda nikdar se ne bomo pomaknili naprej, zakaj povsod je središče, nikjer ni meja in še sama več-nsst ne more premagati neskončnosti. dn Povratek naših vojnih ujetnikov v Italiji. »Neuer Tag« posoča iz Pariza: Jugoslavija je zahtevala v Parizu, da se vrnejo vsi ujetniki, ki se nahajajo na Italijanskem. NaTitto-nljev predlog pa je konferenca sklenila, da se mora počakati na sklep miru z Nemško Avstrijo. dn Kočevska nemška nižja drž. gimnazija se preosnuje v slovensko nižjo realno gimnazijo. V začetku šolskega leta 1919/20 se otvori 1. razred s slovenskim učnim jezikom, 2, 3. in 4. razred še ostanejo z nemškim učnim jezikom, pa se leto za letom opuste. Šolsko leto se prične 19. septembra z običajno službo božjo. Vpisovanje učencev bo 15., 16. in 17. septembra od 9.—12. ure. Vsprejemni izpiti se prično v četrtek 18. septembra ob 9. uri. Vpis učenca pa se lahko izvrši letos izjemoma tudi pismenim potom. dn Samomor. Bivši poveljnik avstrijskega tretjega kora v Gradcu Edv. baron Succovati se je 10. t. m. zjutraj ustrelil. Bil je 80 let siar. dn Komponist Leoncavallo je umrl v Montecatti.iu. dn Slov. planinsko društvo naznanja, da je pot na Triglav čez Prag v Vratih popravljena. Istotako je popravljena pot skozi Kot na Kredarico in od Kredarice na vrh Triglava. Tominšekova pot v Vratih o-stane letos zaprta, ker je radi prevelikega snega nedostopna in se poprava ne da izvršiti. Pota na Triglav z Bohinjske srtani so v redu. Opozarjajo se turisti tudi na to, da so vse koče v Triglavskem pogorju prav dobro preskrbljene z jedjo in pijačo in da jim v tem pogledu ni treba imeti skrbi. Aljažev dom v Vratih ima pa, kakor že naznanjeno popolno hotelsko postrežbo. dn Učiteljsko društvo za radovljiški okraj ima na zahtevo večine svojih članov in odbora izvan-rednl občni zbor v soboto 16. avg. ob 11. url dopoldne v šolskem poslopju v Radovljici. Dnevni red: Volitev odbora. — Predsednik: Franc Jaklič. dn Dekliški zavod »Vesna" v Mariboru. V Mariboru je dklgo let deloval zavod »Tbchterheim", ki je nudil deklicam višjo izobrazbo in pouk v raznih gospodinjskih strokah. Ta zavod je sedaj prešel v slovenske roke in se nahajajo v njem sledeče šole, ki pričnejo z rednim poukom 20. septembra 1919. I. Višja dekliška šola s posebnim ozirom na gospodinjske poklice, ki Je triletna. Letos se prične I. letnik. Sprejemni pogoji za to šolo so: Dovršeni III. meščanski razred, ali pa kaka višja organizirana ljudska šola. V zadnjem slučaju morajo učenke napraviti sprejemni izpit, ki se bo vršil 13. septembra 1919. II. Ženska obrtna šola, ki obsega istotako III. letnike. Letos se začne s prvim letnikom. Sprejemni pogoji za to šolo so: Učenka naj s šolsko odpustnico dokaže, da je dopolnila najmanj 14. leto in daje zadostila šolski obveznosti. III. Kuharsko-gospodinjska šola, ki traja eno leto. Učenka naj dokaže, da je dopolnila najmanj 16. leto in da je zadostila šolski obveznosti. IV. Med letom se bodo vršili od časa do časa razni krajši strokovni tečaji n. pr. za vezenje, kuhanje in likanje, konzerviranje sadja itd., ki bodo pa pravočasno objavljeni v dnevnih časopisih. V zavodu se nahaja penzijonat v katerem je prostora za 40 učenk. Vse učenke, ki želijo biti sprejete v katerokoli teh šol, naj vpošljejo najkasneje do 1. septembra 1919 svojo lastnoročno pisano prošnjo za sprejem, krstni list in zadnjo šolsko spričevalo na Dekliški zavod »Vesna« v Mariboru. Natančna pojasnila in prospekte razpošilja vodstvo dekliškega zavoda »Vesna« v Mariboru. dn Plavba po Dravi. Phtvba po Dravi je zopet mogoča. Dovoljenja izdaja mariborsko okrajno glavarstvo, pri katerem je tudi treba vlagati zadevne prošnje. Tudi za plavbo izven okoliša mariborskega okrajnega glavarstva se bodo dajala dovoljenja in sicer sporazumno s prizadetimi sosednimi glavarstvi. dn Lovska dražba. V torek, 16. septembra 1919 ob 11. dopoldne se odda pri okrajnem glavarstvu v Radovljici na javni dražbi v zakup lov občine Koroška Bela za dobo trek in tri četrt leta, to je od 1. oktobra 1919 do 30. junija 1923. Dražbeni pogoji so na vpogled med uradnimi urami pri radovljiškem okrajnem glavarstvu. dn Finančna straža v Mariboru je zaplenila pri trgovcu Andreju Vilheina kar cel nahrbtnik nežigosanih bankovcev, ki jih je hotel vtihotapiti čez mejo in razpečati v Mariboru. Skupna svota zaplenjenega denarja znaša 29.240 kron. Škoda da ni zopet zlato. dn Selitveni urad jugoslovanskih železničarjev v Trstu ne izseljuje samo železničarjev ampak tudi privatne in finančne uslužbence bivše avstrijske uprave. Ta urad nima nobene dolžnosti, pomagati izseljevanju uslužbencev in njihovih družin zadhjih dveh kategorij, vkljub tem pa pomaga tudi tem, a do sedaj se ni zmenil še nihče, da bi preskrbel našim vrlim železničarjem kako denarno pomoč za to delo. Poštna in finančna uprava vrh tega nista še nikdar obvestili svojih uslužbencev o prihodu njihovih družin, čeprav se jima je vedno pravočasno naznanilo. Tako pridejo ubogi ljudi v Ljubljano in ne vedo kaj storiti. To ravnanje je vredno obsodbe. dn Ali Je mogoče, da se nahajajo med boljšimi ljudmi osebe, ki ne znaje ločiti med svojim in tujim imetjem? Dne 1.1. m. zgubil sem naj-brže v kavarni Narodnega doma listnico, v kateri je bilo približno 160 do 180 kron denarja, nekaj vizitk in od politične oblasti izdana legitimacija. Najditelj je razpolagal toraj z mojim naslovom in popisom, ni pa našel v svoji kosmati duši toliko časti in poštenja, da bi bil oddal v 10 duch kronce ubožnem uradniku. Sram ga bilo. dn Jugoslovanski skladatelji! Pripravljenih imamo šopek stanovskih pesmi, katere treba uglasbiti; da se delo čimpreje dovrši, Vas pozivamo na udeležbo s prošnjo, nam javiti, koliko komadov bi prevzeli, na kar dobite zahtevano število pesmi. Oglasiti se je na naslov: sodni svetnik Oskar Dev, Maribor ali pa J. Zazula, Maribor, magistrat, v teku meseca avgusta. dn Priznanje mariborskemu polku. Pri pregledovanju čet v Labudu in Spodnjem Dravogradu 8. t. m. je imel general Smiljanič priliko pohvaliti izvrstni red in displino, ki ju je našel v teh osvobojenih krajih pri naši vojski. Posebno dolgo se je raz-govarjal z 3 oficirji in vojaki 45. (mariborskega) polka, čigar poveljnik se je z iskreno hvaležnostjo spominjal slavnih del Mariborčanov, ki so v prvi dobi preobrata osvobodili našo lepo Štajersko in jo branili proti vsem intrigam in agitacijam Avstrijskih Nemcev in ki so pri osvoboditvi Koroške nesli slavo svojega imena skoraj do Wol-fersberga v Labudski dolini. Poln najboljših utlsov se je general v lepih besedah poslovil od tega polka, ki požrtovalno in navdušeno vrši svojo dolžnost na Koroškem, kakor je prej to storil na Štajerskem. dn Brezglavo postopanje. Na eni strani daje vlada odredbe, na drugi strani pa indirektno sama deluje po svojih organih baš v tem odredbam nasprotnem smislu. Posebno jasno se vidi to ra sledečem slučaju: V tovarniškem kompleksu v Goričanah pri Medvodah je bila pred leti gostilna žalostnega spomina. Sedaj pa je ravnateljstvo tovarne zopet oddalo te prostore v najem gostilničarju, dasi se je delavstvo tovarne Izreklo proti otvoritvi gostilne, ker bi hotelo vzeti dotične prostore samo v najem za svoj konzum. In kar je najlepše, ravnateljstvo je to storilo sporazumno z vladnim upraviteljem, ki je pa odklonil oddajo prostorov delavcem v koristno svrho. — Da hoče nemško ravnateljstvo zastrupljati naše delavstvo, če drugače ne, pa vsaj z alkoholom, nam je razumljivo, da pa pomaga pri tem tudi vladni upravitelj je pa že malo bolj čudno. — Ne tol-clte vendar samega sebe po zobeh. dn Alkohol v Ameriki in pri nas. Parlament Zedinjenih držav je z 207 proti 100 glasovom sprejel zakon, ki vsebuje vsako točenje in prodajo alkoholnih pijač, ki imajo nad en odstotek alkohola. Državljanom sicer ni prepovedano imeti doma alkoholnih pijač, a vsaka prodaja istih se bode strogo kaznovala. In pri nas? Pač je izdala vlada neko naredbo za točilce alkoholnih pijač, da se ljudem, ki so že vinjeni ali jim do tega sladkega stanja le še malo manjka, ne sme dajati več pijače — kako se pa ta na-redba drži, se bo oni, ki jo je izdal, najbolje prepričal, če se poda od 23 do 1 ure ponoči na Stari trg ali v Šiško, kjer bode videl vsak večer kar cele procesije, ki se zibljejo proti Ljubljani in v sladkoginjenem stanju merijo cesto in pri tem — posebno za trudnega poslušalca — prav ne-siadko krulijo in razgrajajo. Dobro bi bilo, par teh nočnih tičev prijeti in malo pozvedeti, kje so se nasrkali božje kapljice do tako kipečega navdušenja — jih fotografirati in razstaviti v kaki izložbi — dotične gostilničarje pa še enkrat opomniti na njih dolžnost in izdano naredbo. Človek, ki ne zna držati sebe na uzdi, naj ne pije — vlada pa naj ne izdaja naredb, ki jih ne more ali noče v istini izvesti, ker s tem se le diskreditira. dn Put skrajnog istoka — Ma-dame Mineko. Napisal pomorski kapetan Marko Malič. Zanimivo potovanje po morju iz Trsta na Japonsko, zgodovina Japonske, japonsko državno in narodno življenje, japonska ženitev. Knjiga stane K 4 in se naročuje v k knjižar! Janka Dujaka v Sisku. dn Več izvežbanih bančnih uradnikov Slovencev išče društvo zasebnih uradnikov, skupina denarnih zavodov v Ljnbjlani. dn Moško kolo je bilo ukradeno v nedeljo lt. avg. 1.1. iz gostilniške kuhinje Pavšič v Zg. Šiški od 10. do 12 ure ponoči. Kolo je črno e-majlirano, z navgor zakrivljeno črno balanco. Pnevmatika je v dobrem stanu in brez krpe. Poživljam tatu, da mi kolo takoj vrne na naslov A-ton Jenko, Dravlje 37 pri Ljubljani, da se izogne stroškom in zaporu. ker so upjave hotele znižati dozdanje draginjske doklade. Stavka traja že več dni. Podpisano vodstvo poživlja vse organizirano zasebno uradništvo, da je s svojimi tovariši teh tvrdk solidarno in nobeden ne prevzame kakega mesta v označenih tovarnah. — Vodstvo »Društva zasebnega uredništva Slovenije.« I Vlsokošolcem. Sestanek, ki je bil napovedan 12. t. m. v salonu pri Mraku, bo šele v pondeljek, dne 18. t. m., ob šestih zvečer, ker moramo počakati vrnitve visokošolcev iz Belgrada. — Fran Schiffrer. 1 Orlovska akademija se ponovi v torek dne 12. avgusta ob 20. uri v istih prostorih kakor prvič. Ljubljanske vesti. 1 Pripravljalni odbor Narodno-socijalne stranke ima danes zvečer ob 20. uri v Narodnem domu (Češka obec) svojo redno sejo. 1 Ljubljanska garnizijska godba. Gospod kapetan dr. Čerin, kapelnik garnizijske godbe, se je že vrnil s češkega, ž njim je prišlo večje število godbenikov, tako, da je garnizijska godba skoro že kompletna za orkester na pihala, kakor tudi na lok. Društva in podjetja, katera bodo potrebovala godbo za prireditve, naj se obračajo na kapelnika kapetana dr. Čerina, Marije Terezije cesta št. 14 (Novi svet). i Dr. Aleksander Rubinštajn, sanitetni podpolkovnik in dosedanji vodja varždinske garnizije je določen od vrhovne komande za poveljnika ljubljanske garnizijske bolnice. 1 Šentjakobsko-trnovska moška podružnica sv. Cirila in Metoda v Ljubljani vabi svoje člane na letošnji redni občni zbor, ki se vrši na praznik 15. t. m. ob pol 10. uri pri podružničnem podpredsedniku g. Smoletu v Koleziji. Ker zove glavna družba vse svoje podružnice k novemu oživljenju, pričakuje z ozirom na resen položaj družbe prav častne udeležbe vseh članov dosedanji odbor. 1 Prememba imena. Deželna vlada za Slovenijo je dovolila mestnemu učitelju in lastniku trgovskega tečaja Fr. Gartnerju premembo imena zanj in za njegovo rodbino v priimek Gorazd, imenovani je že pred 30 leti prosil za tako dovoljenje prejšnjo avstrijsko vlado, ki pa ni hotela ugoditi prošnji. 1 Zasebno uradništvo 1 Pri tvrdkah TOnnies, Samassa, in Žabkar je stopilo delavstvo in uradništvo v stavko, Dopisi. d Lesce. Kmetijska podružnica v Lescah vabi na običajno domačo veselico, ki se vrši v petek 15. avg. 1919 na vrtu hotela „Triglav“ v Lescah. Spored: 1. srečkanje, 2, šaljiva pošta in 3. ples s prosto zabavo. Za dobro postrežbo je v vsakem oziru preskrbljeno. Začefek ob 15. uri (3. uri pop.) Vstopnina 1 K za osebo. Ker je Čisti dobiček namenjen za nabavo in popravo kmetijskega orodja se darila in predplačila hvaležno sprejemajo. Odbor. d Naklo. Prostovoljno gasilno društvo v Naklem pri Kranju priredi v nedeljo 17. avgusta ob 15. uri pri g. Lovru Marinšeku tombolo s šaljivo pošto in prosto zabavo. d Vrhnika. V nedeljo 10. t. m. je bil izvoljen za župana dr. Marolt. d V Novem mestu, v dvorani Narodnega doma vprizore dne 14. in 15. t. m. dijaki SHŠ. učiteljišča v Ljubljani Finžgarjevo dramo »Verigo«. Čisti dobiček je namenjen prispevkom za Cankarjev spomenik. d V Adlešičih ob Kolpi so se pojavili nemiri, povzročeni po nekem hujskaču. Energičnemu nastopu sedanjega glavarja se imamo zahvaliti, da je vse udušeno v kali in da so hujskači pod ključem. Sodna preiskava je v teku. d Celje. Dolgo smo čakali in videli smo na odru mestnega gledišča celjskega medtem marsikaj, s čemur nismo bili zadovoljni. V četrtek, dne 14. avgusta ob osmih zvečer pa priredi celjsko dram. društvo Milčinskega »Volkašina" pod vodstvom gosp. Povhcta, režišerja narodnega gledališča iz Celja, s sodelovanjem dela Celjskega pevskega društva. Opozarjamo na to veličastno uprizoritev že danes. »Volkašin** je izvirno slovensko delo, roparska pravljica s petjem. Cisti dobiček večera je namenjen shodu jugoslovanskega naprednega dljaštva. d Celje. Sprehajal sem se po po bregu Savinje, kjer pridem tudi do našega kopališča. — A čudež! človek bi ne mogel zapopasti, da je še kaj tacega mogoče. Zadonel mi je na uho damski zbor. Toda čudno po-slušajte 1 Slovenske gospodične, katerih imena so mi znana, so popevale seveda švabsko: »Ja, ja, die junge Frau, die weiss es ganz genau, was... itd." Res krasna intonacija teh frajlic. d Iz Vojnika. V nedeljo, dne 17. avg. ob 15. (3.) uri prlrede tukajšnji diletantje veliko slavnost; priprave so v polnem teku. Uprizorila se bo šaloigrav treh dejanjih, pevski zbor bo pa zapel nekaj pesmic; po predstavi sledi prosta zabava. d Št. Peter v Sav. dolini. Odsek stanovske zveze slov. akademikov priredi na Vel. gospojnico, dne 15. avgusta v St. Petru v Sav. dolini v prostorih restavracije gosp. Šribarja ob vsakem vremenu F. S. Finžgarjevo ljudsko zgodbo .Veriga*. Po igri velika ljudska veselica, na kateri svira rudniška godba iz Zabukovce, šaljiva pošta, srečolov itd. Čisti dobiček je namenjen podpornemu društvu slov. visokošolcev in dijaški kuhinji v Celju. Pričetek tečno ob 15 uri. Za vozove proti Celju je preskrbljeno. d Rogaška Slatina. V nedeljo, 17. t. m. uprizori Celjsko dramatično društvo pod režijo g. Povheta, člana Nar. gledališča v Ljubljani s sodelovanjem »Celjskega pevskega društva" In orkestra kr. mariborske voj. godbe pod kapelnikom g. Hercogom narodno igro »Volkašin**, roparska pravljica v enem dejanju, spisal F. M lčinski. Ker je čisti dobiček namenjen Pripravljalnemu odboru za I. jugoslov. srednješolski dijaški svobodomiselni shod, se preplačila z zahvalo sprejemajo. d Rogaška Slatina. V pondeljek 4. t. m. so priredili igralci ljubljanskega narodnega gledišča v gledišču zdraviliškega doma igri »Upnik* in ^Medved". Prostorna glediška dvorana je bila razprodana; občinstvo: Slovenc', večina pa Hrvatje. Prva igra vsled svoje resnosti, čeprav je bila izborno igrana, splošno ni ugajala. Gostje — več ali manj bolniki — hočejo zabave in ne reševanja resnih psiholoških problemov, posebno pa če gledalec ne obvlada popolnoma jezika, se ne more vglobiti v resnost igre. Toliko bolj pa je ugajala druga igra, ki je izzvala cele salve smeha in ploskanja. V obeh igrah je bila gospa Bukšekova izborna, prvovrstna. Tudi ostali so bili zelo dobri. Splošna želja je, naj bi slovenski gle-diški igralci še večkrat tu gostovali, a izberejo naj igre za razvedrilo in ne težkih resnih stvari in zadovoljni bodo občinstvo in igralci. Ali bi se ne dal napraviti ciklus predstav 5 do 6 v teku 14 dni? Pravijo, da bi se izplačalo. — V Rogaški Slatini bi lahko uspevala po letu slov. opereta z 2 do 3 predstavami na teden. Celo opere bi lahko gostovala. Orkester je tu, občinstva pa tudi ne bi manjkalo. Glediška dvorana je zelo lepa, prostorna. Slovenci bi pridobili na ugledu in našim umetnikom bi se nudil vsako leto lep dohodek v poletnih mesecih. d Ptuj. Kakor po vseh večjih krajih v Jugoslaviji, tako tudi pri nas čimdalje bolj narašča pomanjkanje stanovanj. To je v sedanjih razmerah, ko se seli množica ljudi z dežele v mesta in se na drugi strani vrača mnogo naSih ljudi, ki so dosedaj živeli v inozemstvu vrača nazaj v domovino, umljivo — in težko je najti sredstva, da bi se to vprašanje vsaj deloma in hitro rešilo. Žalostno pa je, da nekateri hišni posestniki skušajo izrabljati stanovanjsko bedo v svoj dobiček in deloma naravnost nesramno dvigajo cene stanovanjem. Ža danes nikakih imen — a če ne bode pomagalo to, da dovede posameznike do reduciranja neopravičenih zahtev, bodemo drugič navedli polna imena — brez vsega ozira na levo in tudi na desno. d Dravinjska dolina. Povabljeni smo bili v nedeljo, 3. avgu3ta v Makole na Vodnikovo slavnost. CudiH smo se, da bi se bil ta kraj, znan kot „rdeče gnezdo*1 naše doline, narodno tako povzdignil. V narodnem oziru je ljudstvo pri nas še zelo zaspano, ker nima pravih voditeljev, nemškutarji so se čez noč prelevili v „jugos! Pridobivajta novih naročnikov/ Zadnje vesti. Lakota In legar v Vilni. Ldu. Moskva, 11. avgusta. (DunKU.-Brezžično.) Po poročilih iz Bobruiska, vlada v Vilni lakota in legar. Lenin o preobratu n a Madžarskem. Dunaj, 11. avg. (P03. por.) „Neue Freie Presse* poroča, da je ime! Lenin v Moskvi konferenco, kjer je izjavil, da je preobrat na Midžar-skem zakrivilo največ pomanjkanje živi!. Sedaj je Madžarska popolnoma izročena na milo3t in nemilost en-tentnemu imperijalizmu. Opozarjamo bel grajsko Slovence, da so v jjelgradu prodaja ,,Jugoslavija" pri gosp. Jihomiru Mladenoviču, Cveini irg. Gospodarstvo. g Strokovni list za vinogradnike in sadjerejce. V Zagrebu je zače< izhajati „Jugoslavenski vinogra-dar in vočar*, katerega urejuje stro-kovnlak Stjepan Koydl iz Požege. Naročuje se v Zagrebu, Strossmaye-rova ul. 6. g Splošna trgovska organizacija se v zadnjem času bolj in bolj spopolnjuje. Jutri v nedeljo popoldne se vrši ustanovni občni zbor Gremija trgovcev za radovljiški politični okraj pri Kunsteljnu v Radovljici. Zanimanje je veiiko.| g Ustavitev izplačevanja kuponov vseh avstrijskih obveznic in zadolžnic. Ministrstvo financ, generalno ravnateljstvo državnih dolgov v Belgradu je z odlokom z dne 28. julija 1919 broj 702 zaukazalo, da se takoj ustavi izplačevanje kuponov kakor tudi obre3lij od amortizovanih obligacij vseh predvojnih in vojnih dolgov bivše Avstro-Ogrske, dokler se ta zadeva o dolgovih mednarodno pravno ne odloči. g Ameriška tvrdka za trgovske informacije Foreige Trade Service Department, International Trade Developer, Inc., 168 No Michigan Avenue, Chicago, U.S.A. Post Office Box 457 želi stopiti v zvezo z našimi trgovskimi krogi. Tvrdka se peča z navezovanjem stikov med trgovskimi hišami v vseh delih sveta, ima filijalke in dopisnike v večjih trgovskih mestih in izdaja posebno mesečno publikacijo „Internatlonal Trade Developer", ki vsebuje naslove tvrdk, ki želijo trgovskih zvez. Publikacija in najtanč-nejši podatki so interesentem v pisarni trgovske In obrtniške zbornice v Ljubljani na razpolago. g Vojni dolg Nemčije neiz-plačljiv. „Berli«er Tageblatt" poroča iz Ženeve: V eni zadnjih sej mirovnega odseka zbornice je govoril finančni minister o gospodarskih pogojih mirovne pogodbe in cenil skupni dolg Nemčije, ki ga mora plačati zaveznikom na 1000 miljard. Ker pa se tolika svota more poplačati samo v obrokih in se mora obrestovati s 5°/0 obrestmi, bo morala plačati Nemčija v 75 letih 2000 milijard. Aliiranci so prepričani, da tolike svote ne more plačati nobena dežela. Švota, ki bi se v resnici zahtevala, se z ozirom na sedanje povišanje vseh cen ne mere preceniti ter se bo ugotovila šele 21. maja 1921. g Italijansko narodno premoženje. Razpravljajoč o financijelnem vprašanju mirovne pogodbe ceni gospodarski sotrudnik lista „Seco!o“ na podlagi današnje temeljne vrednosti italijansko narodno premoženje na 230 milijard lir. Premoženjska oddaja bi znašala po njegovem članku 30 milijard, vojna odškodnina pa, ki jo ima plačati Avstrija in Madžarska, 50 milijard lir. g Bivša jugo-zapadna vojaška železnica. Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani je prejela obvestilo, da je stopila bivša južno-zapadna vojaška železnica v likvidacijo. Morebitne terjatve je prijaviti pri »Abrech-nungssielle der Heeresbahn SUdwest“, Dunaj, II. Grosse Mohrengasse 3a. g Pomorska zveza z Južno Ameriko. Spedicijska akcijska družba »Adriatica" v Trstu naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da vpelje v kratkem zopet pomorsko zvezo z Južno Ameriko. Prvi parnik za pa-sažirje „Sofia“ bo najbrž odplul koncem meseca avgusta v luko Buenos Aires in Montevideo, ustavil se bo tudi najbrž v Rio de Janeiru in Santosu. g Uvoz inozemskega blaga. Glasom odredbe ministrstva financ, generalna direkcija carine v Belgradu z dne 5. julija 1919 št. 7211, je odrejeno to le: Pri uvozu vsakovrstnega inozemskega blaga bodo carinarne od uvoznika zahtevale da se legitimira kot trgovec s trgovsko legitimacijo, ki jo izda pristojna trgovska zbornica, in 8 potrdilom njegovega pristojnega davčnega oblastva, da je javljen pri njem glede obdačenja svojega obrta. Uvoznik, ki se ne bo izkazal na prej označeni način, moral bo kot varščino za prldobnino deponirati znesek v višini 2% deklarativne vrednosti uvoznega blaga. Carinarne bodo v vsakem slučaju javile pristojnemu davčnemu oblastvu ime deponenta, deponirano svoto, vrsto in množino blaga, ter dan in številko dnevnika, v katerem se je deposit zaračunal. Ta odredba se ne nanaša na one osebe, ki uvozijo blago za svojo osebno in domačo rabo. g Kupčija s konji. V zadnjem času so razni prekupci nakupili na semnjih veliko število konj ter jih gnali v različne kraje zlasti pa na Koroško, ne da bi si preskrbeli predpisanih odpremnih izkaznic. Posledica je bila, da so se tem prekupcem zaplenili konji ter posamezniki kaznovali z občutno globo. Trgovci In kmetovale! se opozarjajo, da si v smislu obstoječih določil preskrbijo za vse vrste konj, ki so naznanjeni za trgovski promet, redno odpremne izkaznice, ki jih izdaja odsek za prehrano v Ljubljani. g Izvoz in uvoz v Rumunijo je vsied slabih prometnih razmer ustavljen. g Skupni vojni stroški. »Echo de Pariš« poroča: Finančni minister Klotz je naznanil v zbornični komisiji za mirovne pogodbe, da so znašali skupni stroški za vojne 1.005 miljard frankov, in sicer pri zaveznikih 700 milijard, pri centralnih državah pa 305 miljard. Izdajatelj in odgovorni urednik ; Anton Pesek, Tiska »Zvezo?, tiskarna" * Ljubil*«*. jjfar/r oglasi stanejo prvih 10 based 4 )f, vsaka nadaljna beseda 30 vin. - Dopisovanja in Zenitne ponvdbe pa vsaka beseda 1){. Proda se: Popolnoma uov bel ba-tlsk-klobuk se proda. Kje pove upravništvo. U50 Lovski pes (prepeličar) 2 let star in več mladičev (pre-peličarjev) 6 tednov starih na prodaj. Rožna dolina 285. 1147 Cigaretni papir, drukarje, Erdal krema 1. s. in kamenčke za užlgalnike v večjih množinah, vpraša se na Franjo Leban, Maribor, Teget-hofova cesta 64/1. 1144 Ognja In vloma varne VVertheim-blagajne v vsaki velikosti, kakor tudi blagajne za vzidati in vsakovrstne Wertheim-blagajnice izdeluje tudi vsako popravo izvršuje tvrdka Franc Schell, umetni in blagajničarski ključavničar v Mariboru, Koroška cesta štev. 31. 1025 S Kupi se: Sveže maline se kupujejo v vseh množinah. Ponudbe na: Destilacija esenc, in izdelovanje sokov. Potnik Srečko, Ljubljana, Stomškova ulica 27. Tinske sodo 50—509 1 vsebine kupim. — Ponudbe na upravništvo pod »Vinski aodi*. Službe: Hiapea k konjem oziroma delavca oženjenega brez otrok išče za takoj I. kranjska tovarna sodavice r. z. z. 0. p. Slomškova ul. 27. 1152. Trgovski pomočnik, 21 let star, vešč železnine, mešane stroke, dober skladiščnik, izvežban v žganju in vinski stroki, išče mesta s 1. sept. Zmožen slov., srbo-hrvašč. in nemščine. Ponudbe pod W, S. na uprav, lista. 1148 2 prodajalki in učenko sprejme tvrdka Marija Tičar, Šelenburgova ulica. 1145 Sodar, vešč ob enem kletarstva se sprejme. Ponudbe na upravo »Jugoslavije" v Celju. 1143 Slovenski odvetnik na kmetih na Spod. Štajerskem želi samostojnega koncipijen-ta pod ugodnimi pog )j i Dopisi pod »odvetnik1* uprav-ništu. 1125 Popravila žepnih ur in zlatnine sprejema F. ČUDEN sin, nasproti glavne pošte v Ljubljani. 925 ”” jKj Modna trgovina J. Podkrajšek bo zaprta od 11./8. do 4 /9. U53. 500 kron nagrade dobi, kdor preskrbi stanovanje od dveh ali tudi edne sobe in kuhinjo za družino brez otrok. Naslov pove upravništvo lista. 1151 Dopisovanje in I ženitne ponudbe I>re gospodični želita korespondence z dvema gospodoma vsvrho zbirke umetniških razglednic pod šifro Blondinki. 1149 Prijazen mladenič išče razvedrilnega znanja s čedno Kranjičico. Dopisi pod „Al’ me boš kaj rada imela" na uprav, lista. 1145 Tihi družabnik za trgovino v Mariboru se išče. Potrebni kapital 50.000 K. Sodelovanje ni potrebno. — Ponudbe na upravnišlvo »Jugoslavije" v Mariboru pod »Tihi družabnik". Rabim partijo zidarjev in delavcev s preddelavcem eventualno akordantom za večje delo na suhem (pod streho) v bližini Ljubljane.Plača dobra, hrana in stanovanjc na stav-bišču. - JAKOB ACCETTO, zid. podjetje, TABOR št. 2. m Širite med narod sledeče knjige in brošure: 1. Koroška. Spisal Carantanus. Pridejan je zemljevid v barvah Koroške. Cena 4 K. 2. Poglavje o stari slovenski demokraciji. (Gosposvetsko polje.) Spisal dr. Bogumil Vošnjak. Cena 2 K. 3. Naša Istra. Spisal Fran Erjavec. Cena 1 K. 4. Problemi malega naroda. Spisal Abditus. Cena 2 K. 5. Jugoslovanska žena za narodovo svobodo. Uredil AIre. Cena 2 K. Slovenci, Slovenke! Zavedajmo se svojih pravic, spoznavajmo svojo domovino. Vsakdo naj se pouči o najbolj perečih naših vprašanjih. Naročite te knjige in brošure, širite jih med ljudstvom! Dobivajo se v upravništvu „Ju gosi a vije" v Ljubljani in pri njenih podružnicah v Celju, Mariboru, Ptuju in Novem mestu ter v vseh knjigarnah. ffazkrinkanijiabsburžani. Moja preteklost. grofica LAR1SCH, nečakinja cesarica Elizabeta in njena dvorna dama. (&3. nadaljevanja.) »Elizabeta se je pomišljala, nato pa je povedala gospej Ferenjy, da hoče sprejeti gospo Večero. Cesarica je stala sredi predsobe; strašen je bil pogled nanjo vsled njene nenaravne mirnosti. Pripeljali so baronico pred njo. Materi sta se molče spogledali, nato pa je gospa Večera padla na kolena z obupnim krikom: .Marija — moja hči.. »Elizabeta se je umaknila pred izjegnjenimi rokami uboge ženske. Ogledovala si jo je z brezsrčno radovednostjo, nato pa je rekla mrzlo in okrutno: ,C’ est trop tar d. lis sont mort tuos lex deux.‘ (Prepozno je. Obadva sta mrtva.) Gospa Večera je omedlela. Cesarica se je brez vsakega ganotja ozrla in le brez vsake besedice odšla.« Z nepopisljivimi čustvi sem poslušala to strašno pripovest. Vedela sem, da je moja usoda, kar se j tiče tete Cissi, zapečatena; nikoli ne bo hotela slišati nikakih pojasnil od mene. Prosila sem zdrav- j nika, da nadaljuje svojo zgodbo, ne da bi vedela, ali bom imeia toliko moči, da jo bom poslušala. j Wiederhcfer je nadalje pripovedoval, da se je podal v Meyerling, kjer sc ga takoj peljali v sobane, ki jih je imel prestolonaslednik. Tam je našel vse precej tako, kakor je grof Htyos popisal. Na mizi malega salona so bili še vedno ostanki večerje; bilo je tudi nekaj praznih šampanjskih steklenic in . en stol je bil prevrnjen. Steklenica, napol polna konjaka, je ležala na preprogi blizu postelje, in Wiederhofer jo je velel odstraniti, da je cesar ne bi videl. Nato je začasno obvezal razbito glavo ter umil prestolonaslednikov obraz in vrat. Z Loschekovo pomočjo je pokril okrvavljeno posteljo in naredil truplo nekoliko čed-nejše. Vse ostalo pa so pustili nedotaknjeno do cesarjevega prihoda. »Sedaj pa,« je rekel Loechek dr. Wiederhcferju, I »morate videti še žensko.« Stopal je pred zdravnikom ter ga peljal po nekem hodniku; cdprljeneka vrata in Wiedesheter je stal v mali sobici, ki je dobivala svetlobo skozi okno v stropu. Izprva mu je bilo precej težavno razločevati razne stvari okrog njega, naposled pa je uzrl veliko platneno košaro. Vrhu nje je bil klobuk, okrašen z nojevimi peresi in po tleh je ležalo vse polno raznih ženskih reči. W!ederhofer je bil vajen groznih prizorov v izvrševanju svojega pokkca, »ali tedaj,« je rekel, »mi je prvikrat v mojem poklicu začelo prihajati slabp, ko je Loschek odgrnil rjuho, ki je zakrivala košaro. »Tam sem uzrl truplo ženske — bilo je nago, če se odvzame fir.o batistasto čipkasto srajco, ki ji je bila potegnjena čez glavo. Rekel sem Loscheku, da je zame pretemno, da bi mogel preiskati truplo, kjer je ležalo, in tako ga je ponesel v sosednjo sobo, kjer je je položil na biljar. »Zatem sem je začel preiskovati. Odstranil sem dolge lase raz obraz, ki je bil malone popolnoma zakrit, in nato ... o, grefica ... sem spoznal Marijo Večero — dekle, ki sem jo poznal še izza njenih dekliških let.« Glas se je tresel dobremu zdravniku od ginjenja. »Revica,« je rekel, »saj je bila le malo več, nego otrok.« Marija ni bila tako grozovito Izkažena, kakor Rudolf: del njenega obraza je bil močno ranjen in eno oko je padlo iz očesne jamice, a neranjena stran je ohranila vso svojo lepoto in njen izraz je bil malone miroben. Dr. Wiederhofer je raztrgal batistasto srajco v bandaže; zatem je položil oko nazaj na svoje mesto in obvezal glavo; umil je Marijin obraz In potem, ko je zavil mrtvo revo v rjuho, jo je velel Loscheku nesti nazaj v platneno sobo. Prizor v sobi smrti po cesarjevem prihodu v Meyerling je bil v srce segajoč. Franc Jožef se je naslonil ob zid in je jekal, kakor da bi mu hotelo srce počiti. Nato je poslušal vse, kar se je dalo povedati in se je zatem vrnil na Dunaj, da počaka poslednjega prihoda prestolonaslednika domov. »Jaz nisem hotel svedočiti kdpl kot vzroka smrti,« mi je rekel doktor ogorčeno,« celo zadevo so vse preveč zavijali v skrivne st, in vihar ljudske nevolje bi se vzdignil zoper cesarja, ako bi obdržali ljudstvo Avstro-Ogrske v nejasnosti glede vzroka cesarjevičeve smrti.« »Ali je moj bratranec zapustil kake papirje?« sem vprašala nenadno prestrašena. »Cesarska policija Je zasegla vse. Bila pa so gotova pisma, menim,« je odvrnil dr. Wiederhofer. »Rudolfovo truplo so balzamirali,« je pristavil, »in je položili v rakev. Nekaj ur je ostalo v obed-nici, zvečer so je pripeljali na Dunaj.« »Kaj pa se je zgodilo z ubogo Marijo?« »Ne morem povedati,« se je glasil odgovor. »Rekli so mi pa, da bodo njeni sorodniki pozneje prišli ponj.« (Daljt prihodnjič.) frTfiihnHČP usPehe imai° °elasi v 1 vUUIJov dnevniku „Jugoslavija“ 1 Ako iščete slu- {mnfp kaj naprodaj ozi-ibe, ali pa že IHIrtlC roma hožete kaj tedaj inserirajte v Jugoslaviji1 'Razpošiljam lepa bukova drva žagana, cepljena in me-terska, franko na dom. Cene nizke, dobava točna. Srebotnjak, Kolodvorska ulica, štev. 31. Fino voščeno „Erdal-kretno“ S II, 1 in G 1 nudi po najnižjih cenah tvrdka Osvald Dobeic, Ljubljana, Msrtinova cesta št. 15. Dva spretna sodarska pomočnika se sprejmeta pri Janezu StBudtevPtuju. Kupim vsako množino jabolčnika kakor tudi 420 jabolčnega kisa. Ponudbe z navedbo množine In najuižjc cene n» Ljubljana I., poštni predal štev. 163. VREČE vsake vrste in v vsaki množini kupuje vedno in plačuje najbolje trg. firma J. Kušlan, Kranj, (Gorenjsko). Kdo želi kupiti ali prodati -fw hišo, vilo, stavbišče, manjše ali veliko posestvo, gozdove in poljske pridelke, bilo v kateremkoli mestu Jugoslavije, naj se s polnim zaupanjem obrne na poslovnico za promet z nepremečninami J. Prebil i drug, Zagreb, Nikoličeva ulica 10, kjer dobi vsaki inserent brezplačno strokovna mnenja, kakor tudi proračune vsakovrstnih objektov. GENSKO ZDRAVILIŠČE S j drž. toplice Dobrna pri Celju (preje Neuhaus bel Cilli, Stelermark) urelec izredno bogat na radiju in ogljikovi kislini. MAJ —OKTOBER. METLE z metlišči, krtače iz sirka za ribanje nudi trgovcem postavljeno VELIKA GORICA Prva Hrvatska Tvornlca metala, Velika Gorica. REPNO SEME pristno kranjsko po K 15-— za kilogram in rdečo deteljo „inknruat“ po K 6-— za kilogram razpošilja po povzetju po 5 kg po pošti ali večje množine po železnici tvrdka Ant. Stergar v Kamniku. BARVA in KEMIČNO - ČISTI vsakovrstno blago obleke in PERE in SVETLOLIKA domače perilo ovratnice, zapesnice (pošilja po isto na dom) in srajce tovarna Jos. Reich Ljubljana, Poljanski nasip št. 4. Podružnica: Šelenburgova ulica št. 3. KARBID vsaka množina najceneje se dobi pri FERDO USSflR, IMor, Meljska cesta št. 57. DRVA / cele vagone in tudi na m3 oddaja Gospodarska zveza v Ljubljani. Kislina zajamčeno 80% močna kemično čista se dobi pri Rudolf Zore in Komp. Ljubljana. 200 polliterskih steklenic za namakanje po K 110 komat ima za oddati Osvald Dobeic, Ljubljana, Martinova cesta št. 15. Večja množina riža (Rangou) in čaja Ia se proda. Cena po dogovoru. Več iz prijaznosti v upravništvu. ){je do najbolje, najfineje in vsaki dan sveže pecivo. Pri Joietu Fiirintrju, pekovskemu mojstru v Ptuju, vseh Svetnikov ulica. Rezan in okrogel les tramove — drva — oglje kupuje vsako množino D R A V A“ lesna trgovska in industr. družba z o. * v Mariboru. „CROATIA zavarovalna zadruga v Zagrebu ■ "'■•= ustanovljena od mestne občine Zagreba leta 1884 sprejema y elementarnem in žMjenskem oddelku ( vsakovrstna zavarovanja pod najugodnejšimi pogoji in najmodernejšimi tarifi. =Zahtevajte prospekte .................. t katera pošilja in daje vsa potrebna pismena in ustmena pojasnila 771 1 Glavno zastopstvo za Slovenijo Ljubljana, Stari trg štev. 11. Sprejemamo sposobne potnike In zastopnike, katerim se nudi prilika velikega zaslužka.