DELEGAT! IN DELEGACIJE POSTAJAJO SESTAVNI DEL   SAMOUPRAVUANJA
Delegatstvo sprejeto
V pripravah na volitve 1978 posvečarno tudi v naši občini posebno pozornost oceni delovanja delegat-skega skupščinskega sistema. Ta namen je imela tudi 6. seja občinske konference SZDL Ljubljana Center, ki je bila v četrtek, 30. junija 1977. Gre za široko frontno družbenopolitično akcijo, ki naj za-gotovi najboljše priprave na volitve.
V uvodnih besedah je Jože Pacek, predsednik sveta za družbeno-politični sistem pri občinski konterenci SZDL, naj-prej opozoril na ugotovitve, ki izhajajo iz dosedanjih ocen de-lovanja delegatskega sistema v temeljnih ter drugih organiza-cijah združenega dela in skup-nostih, v krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skup-nostih in skupščini občine. Ne-sporna je ugotovitev, da nas kljub temu, da delegatski si-stem deluje šele tri leta in da smo pravzaprav šele na začet-
ku, že hrabrijo pomembni re-zultati. V delegatsko odločanje se vključuje vedno večje šte-vilo delavcev in krajanov, ki tako sami postajajo nosiloi na-daljnje izgradnje samoupravno socialistične družbe. Ocene pa bodo morale odgovoriti tudj na vprašanje, ali so delovnj ljudje in občani v vseh sredi-nah že lahko preko delegatov izražali svoje interese, ali je vloga delegatov v naši družbi že prevladujoča, ali predstav-Ija novo kvaliteto družbeno-političnega  dela,  ko   se  nepo-
sreciru mteresi uveljavljajo po najbolj demokrat.icni poti nsklajevanja, in ali se tako Ddloča tudi o širših družbenih rprašanjih.
Iz prvih ocen je razvidno, da je uspešnost delovanja de-legatskega skupščinskega siste-tna in odločanja delegatov te-sno povezano s stopnjo raz-voja samoupravnih odnosov in delovanja družbenopolitičnih organizacij v temeljih. naše družbe. Uspešnejše je delo ti-stih delegatov in delegacij, kjer ti že postajajo sestavni del samoupravljanja. Za uve-ljavljanje takega položaja de-legatov in delegacij so marsi-kje tudi že mnogo storili, če-prav je istočasno potrebno ugotoviti, da so delegati in de-legaeije še vedno premalo po-vezani z delovnimi Ijudmi in obfiani, z njihovimi družbeno-političnimi organizacijami, sa-moupravnimi organi, in da je
Nadaljevanjc na 2. strani
sato tudi še nezadosten pre-tok stališč in interesov iz baze v skupšoine družbenopoldtičnih in samoupravnib. interesnih skupnosti. Marsikje delegacdje še nirnajo ustreznega položaja, delujejo osamljeno in so pre-puščene same sebi. Res je tu-di, da so nekateri delegati in delegaoije premalo samoinicia-tivnd, da preveč čakajo na po-toude od drugod, za kar pa je tudd več objektivnih vzrokov od preobremenjenosti posamez-nih delegatov, preobsežndh in premalo razumljivo napisanih gradiv, osipa delegacij itd. Iz  gradiva  za  sejo   izhaja,
da se načelo zamenljivosti de-legatov že uveljavlja, čeprav je tu še mnogo neizkoriščenih možnosti za vključevanje več-jega števila delavcev in obča-nov v delo rn odiočanje skup-ščin, smotmejšo obremenitev delegatov glede na poznavanje vprašanj in interesov, istoča-sno pa zamenljivost spodbuja delegate, delegacije, konference delegacij in skupine delegatov k neprekinjeni aktivnostl pri preučevanju gradiva, oblikova-nju temeljnih staHšč iz izbire delegatov, ki so najbolj kvali-ficirani prenašati stališča ozi-roma interese v skupščine na
vseh nivojih. Zato je kritična ocena dela komferenc in skupin delegacij % vidika njihovega oblikovanja in vsebinskega de-lovanja izredno pomembna.
Poleg ocene dela izvršnih svetov skupščine občine in sa-moupravnih interesnih skupno-sti, upravnih organov, strokov-nih sLužb, ocen dela posamez-nih zborov bo zlasti potrebno oceniti dosedanje izkušnje v zvezi z uresničevanjera funk-cij družbenopolitičnega zbora, ki bo moral v bodoče odločati predvsem o tistih vprašanjih, ki so odločilna za nadaljnji razvoj samoupravnih odnosov in zagotavljanje temeljnih pra-vic delavca in občana.
Iz ocen delovanja samo-upravnih interesnih skupnosti na področju družbenih  dejar-
nosti je razvidno, da bo naj-prej potrebno temeljito preuči-ti sedanjo organiairanost samo-upravnih Interesnih skupnosti v občini in mestu in jo uskla-difei glede na naloge posamez nih interesnih skupnosti, zlasti pa zagotoviti, da bodo ustrez-neje oblikovani zbori uporab-nikov, kar ni le stvar struktu-re, temveč ustreznejše samo-upravne, poJitične in strokovne organiziranosti delovnih ljudi in občanov. Odvisno mora biti od tega, kako delavec in ob-čan v teh skupnostih lahko najbolj oblikuje svoj interes in odloča o rezultatdh svojega de la. Upoštevati je potrebno tu-di številne pobude za formira-nje posebnih delegaoij.
Poročilo   o   dosedanjih    pri-pravah na voKtve 1978 je po
dal Lojze Lakner, predsednik volilne komisije. Ugotovil je, da je od kritične ocene meha-nizmov in pogojev delovanja delegatskega skupščinskega si-stema odvisno, kako bomo tu-di z naslednjimi volitvamj omogočili razreševanje pogla vitnih družbenih nalog. Opozo-ril je, da je Slrina priprav na volitve 1978 odvisna od družbe-nopolitične aktivnosti osnovnih organizacij sindikata in krajev-nih organizacdj SZDL. Izredno pomembno je, da oceno delo-vanja delegatskega sistema sprejmejo delavci in občani in