— 2 — Kop v vinogradih. Rahljati zemljo in preprečiti razvoj plevela je glavni namen kopi v vinogradih. Le v zrahljani, plevela prosti zemlji pride ves za rast trte ugodni vpliv zraka, toplote in J vlage v poštev, ki se potem izraža v bujnej- i ši zunanjosti in boljši rodovitnosti vinograda, j Posebno važno je rahljanje vinograda pri j prvi kopi, ker se ta opravlja bolj globoko. | Pri vsakokratnem prvem okopavanju, ki bi ] se naj vršilo vsaj 20 cm globoko, je pa tre- i ba pri vsakem trsu vse gornje, takoimenova- j ne rosne koreninice gladko odrezati, da se ! lažje spodnje, to so glavne korenine kropijo, i kajti le trta, ki ima v globini močne in ' zdrave korenine, se lahko razvija in lahko kljubuje bodisi mrazu ali suši. Kjer se odre- • zavanje teh gornjih koreninic opušča ali za- i nemarja, tam spodnje koreninje v nekaj letih odprhni; trs stoji potem na slabih nogah, j Zgornje korenine, ki v tem slučaju preživljajo trs, se sicer tudi lahko močno razvijajo ; ali so vendar izpostavljene po zimi mrazu, po leti suši in pri okapanju poškodbi od strani delavcev. Vse to pa ovira razvoj trsa, tako oskrbevani vinogradi prično sčasoma pešati. Prva kop se lahko izvršuje v jesen ali pa na pomlad. Ako vreme dopušča okopava-nje v jeseni, ko listje odpade, je na vsak način priporočljivo to izvršiti. Umni poljedelec ve, da je jesensko, globoke oranje pol gnojenja. Kar pa velja za poljedelca, gotovo ni napačno za vinogradarja. Od trgatve do pomladi imamo pogostoma prav lepo vreme in škoda je za lepi čas, da ga boljše ne izkoriščamo. Tudi delavce je v tem času lažje dobiti, kakor na pomlad, ko se delo tako kopiči, da marsikateri ne ve, bi li prijel za to ali ono. Mnogokaj se opravi potem pre-kasno ali pa površno, kar se vedno maščuje. Jesenska kop vpliva ugodno na rast trte, ker se zemlja vsled dobre prezebe in boljšega , učinkovanja drugih zračnih činiteljev hitreje razkraja. Pri jesenski kopi se tudi lahko vi- : aograd po potrebi razgnoji. Gnoj se v tem slučaju preje razkroji in pride trti preje v j korist, kakor oni, ki ga na pomlad podkop- j ljemo. V jeseni okopani vinograd sprejme tudi . več zimske vlage in se tako obvaruje ; bolj poletne suše. Kor jesenska kop zemljo j bolj prerahlja, kakor spomladna, so poznejše ¦ kopi lažje izvršljive. Razven tega pokončamo z globoko jesensko kopjo veliko različnih trsnih škodljiv-06V, ki so si že ob tem času poiskali bodisi < pod listjem ali pod grudami in kamenjem mirno zavetje. Nadalje ugonobi mraz črez zimo mnogo plevela, ker pride njegovo korenje pri kopi na površje. Jesensko kop lahko nadaljujemo tudi po zimi, če ni zemlja premokra ali pomrznjena. Prekopane plasti je pustiti cele, da radi večje površine mraz lažje učinkuje in zemlja več vlage obdrži. Poznejše kopi, takoimenovana prekapa-nja se vrše plitvo in imajo v prvi vrsti namen preprečiti razvoj plevela ; ob času sušo pa tudi zrahljati površje vinograda in take onemogočiti izhlapevanje vlage iz spodnjih plasti po radi suše nastalih razpoklinah, ki jih pri prekapanju zasujemo. Da se to doseže, zadostuje tudi prav plitvo prekapati ali škribiti. Kolikokrat se naj prekapa, je odvisno od stanja vinograda in pa od časa, ki je na razpolago. Vinograd, v katerem se je plevel iz kateregakoli vzroka močno razpasel, je ' treba, ako ga hočemo zopet izčistiti, večkrat prekapati, kakor pa vinograd, ki v splošnem ni plevelnat. Čim večkrat se vinograd prekopava in tako zatira plevel, tem boljo se razvija les in sad. S prekapanjem pa je prenehati, ko prične grozdje mehčati, ker je v tem času zelo občutljivo. Kjer je vinograd z visokim in gostim plevelom preraSčen in zasenčen, je plevel nekaj dni pred prekapanjem izžeti, da se trs, oziroma grozdje navadi na solnce in njega vročino, sicer se grozije rado vžge, ako je prenaglo izpostavljeno tudi vročini. Zategavoljo je sploh boljše, da ne pustimo | plevelu se tako močno razpasti. Pri vsaki | kopi ga jo torej skrbno otepati, da se več I ne prime. Pa tudi v mokrem vremenu ni priporočljivo v vinogradu kopati, ker tedaj trs kaj rad požolti in plevel znova požene. Pri prvi kopi se s pridom poslužujemo trebežnic (rovnic) ali pa dvoroglatih krampov, | ker gredo raje in globokaje v zemljo in trgajo tudi večje plasti kakor navadne motike ; pri prekapanju pa so bolj rabljive navadne široke motike. Pod enakimi okolnostmi jo grozdje v čistih vinogradih vedno lepše, kakor ono v plevolnatih; vinograd bi pač moral kazati vsikdar bolj sliko vrta, kakor pa travišča. Vinarski inštruktor Zupane. * * • Poziv vsem p. n. okrajnim zastopom, občinskim uradom, kmetijskim podružnicam in drugim stanovskim organizacijam v vinorodnih krajih ! Vinogradniki! Nahajamo se v usode polnih časih. Trgovska pogajanja z Italijo in drugimi sosednimi vinorodnimi in nevinorod-nimi državami so pred durmi. Obstoji velika nevarnost, da se pri teh Italijanom in Mad-jarom posreči doseči prost uvoz svojih vin v Jugoolavijo, kar bi pomenilo propast našega vinarstva. Da se to ne zgodi in da se izvedejo trgovska pogajanja v naš prid, povzdignite povsod svoj glas, skfičite čimpreje protestne shode in zahtevajte od vlade, da ne pripusti pod nobenim pogojem uvoza tujih vin, posebno italijanskega in madžarskega v Jugoslavijo ! Ob enem zahtevajte, da se izvozu naših vin v nevinorodne države pri sklepanju trgovinskih pogodb od strani vlade posveča vsa pozornost. Pridružite se resolucijam, ki jih je sklenil podpisani odsek v v svoji seji dne 11. decembra pr. 1. v tej zadevi in ki so bile objavljene v številki 2 z dne 9. januarja tega lista, s tem, da sklenete naslednje resolucijo in jo vpošljete ali odseku ali naravnost Slov. kmetijski družbi v Ljubljano v svrho predložitve deželni ozir. centralni vladi. — Resolucija: „Podpisani vinogradniki zbrani dne 23. januarja t. 1. na protestnem shodu v Ptuju, se pridružijo enoglasno resolucijam, ki jih je sklenil Vinarski in sadjarski odsek slov. kmetijske družbe v Mariboru, dne 11. decembra 1920, v zadevi sklepanja trgovinskih pogodb z Italijo in drugimi vinorodnimi in nevinorodnimi državami, in zahtevajo striktno izpolnitev tozadevnih zahtev odseka od strani vlade. Nadalje pripoznajo zborovalci „Ožji odbor", ki ga je izvolil imenovani odsek v svrho, da neprenehoma zasleduje vse faze trgovskih pogajanj in ukrpne od slučaja do slučaja primerno, kot svojega zastopnika in zahtevajo od vlade, da predloge in želje istega, kot ob enem zastopnika vseh vinogradnikov Spodnje Štajerske, v polnem obsegu upošteva !" Vinarski in sadjarski odsek slov. kmetijske družbe v Mariboru.