poštnina plačana v gotovini.
Leto XXV.	8. junija 1929.
Cena številki 1 Dinar
Številka 6.
MARIJIN LIST
NEVTEPENO POPRIJETA DEVICA MARIJA. — Pobožen mesečen list.
Vreiuie ga z dovoljenjem cerkvene oblasti: Klekl Jožef, vp. pleb. v Črensovcih, Slovenska Krajina. Izhaja vsaki mesec 8. na spomin petdesetletnice razglasenja verske istine od Marijinoga nevtepenoga poprijetja leta 1904. dec. 8, gda je te list, ka* prvi pobožen slovenski list Slovencom Slovenske Krajine do rok dani.
Cena na leto: doma na skupni naslov 10 Din., na posameznoga 15 Din., v vse države Europe 25 Din., v Ameriko Južno i Severno, v Canado, Australijo z Novinami i kalendarom „Srca Jezušovoga" vred, šteri je brezplačen, štiri dolare. Naročniki so deležni sada več jezerih sv. meš i dobijo k listi vsi brezplačno kalendar Srca Jezušovoga M. List z kalendarom Srca Ježušovoga je priloga Novin.
V vredništvi M. Lista v Črensovcih se dobijo kupiti: 1. Živlenje sv. Martina pušpeka za 1 Din 75 par; 2. Živlenje sv. Jezušekove Trezike po 5 Din; 3. Molitvena knjiga „Hodi k oltarskomi Svestvi" v celo platno vezana z zlatov obrezov 20 L)in; 4. skrivnosti sv. rožnoga venca po 2 Din 50 par 15 falatov.
Dari.
i.
Na podporo M. Lista so dariivali v din. sledeči: Vinčec Jožef, Ont, Canada, doma iz Trnja 71, Griiškovnjak Roza, Chicago, doma iz Žižkov 112, Hari Marija, pralja v Pttiji, naša domačinka 15 din. V imeni sirot se toplo zahvalimo darovnikom za te lepe dare. — Vredništvo.
II.
Na sirotišnico „Dom sv. Frančiška" v Črensovcih so dariivali v din. sledeči: 13g. črep je kupo : pokojni Žerdin Jožef iz Ž'žkov; 140 črep je kupila Horvat Marija iz Štefanover, dariivala je 500 din. 150 din. pa bo še dodala; 141 črep so kupili sledeči darovniki: Plej Verona, Čren-sovci 50, Raščan Orša i Krampač Marija nabrali v V. Polani 280, Raš-čan Marija, Raščan Verona, Hozjan Marija i Riižič Bara nabrale v Nede-lici 227-50, Kralj Jožef iz Žižkov je nabrao na gostuvanji Kralj Ane v Žižkih 25, pri Prša Kati v Žižkih 30, pri Kreslin Trezi v D. Bistrici 1540, v občini Žižkih pa 54 din.; 142 črep so kupili sledeči darovniki: Mesto belic dano v Žižkih 10, zrnje v Žižkih nabrano zneslo 390, Matjašec Ana i Marija nabrale pod Lipov belic za 250 din.; 143 črep so kupili sledeči darovniki: N. Črensovci 100 din, Koštrič Jožef i Tibaot Martin nabrala v Žižkih zrnje za 161-20, N. G. Bistrica 10, Hozjan Treza z Gaberja nabrala v M. Srdišči 100, drobni krumpli nabrani na G. Bistrici so znesli 10r N. Brezovica 5, Ranteša Ana, Bakovci 100, Stanko Ivan z ŽižKov nabrao v Ljutomeri 177 din. 144 črep so kupili sledeči darovniki: Stanko Anton nabrao v Radomerji 24, v Kamenščeki 5, v Pristavi 30, v Stročjavesi 45,.
v Moti 77, pri N. N. 12, na Cveni 82 25, v Krapji 7975, v Veržeji 108 85, . pri Sv. Križi 88 50, v Borejci (Štajarski) 11; (Jtroša Marija G. Bistrica 5, i Vučko Ivan i žena, G. Bistrica 4, Gjuro Barič, Hraščan 10, Haboija Gju-| ro, Hodošan 10, Krušelj Karol, Cirkovljani 10, Lukačič Anton, Dekanovec | 10, Novak Mato, Sivica 10, Rebrnik Ivan, Goričan 10, Tomažič Ivan, Hraš-s čan 10, Tratnjek Ivan, Dekanovec 10, Narandža Štefan, Prelog 4, Fegeš Štefan, Čakovec 4, Ošlaj Ana, Filovci 10 din.; 145 črep so kupili sledeči S darovniki: Gabor Štefan, M. Polana 10, Gerič Ana, M. Polana 10, proso W i kukorica nabrana na G. Bistrici znesla 100, Žižek Kata z Žižkov nabrala na Križovo na senji v Črensovcih 20350, Trplan Treza nabrala v Mo-f ravcih 107, Horvat Verona, Mostje 2, Stanko Marija, Žižki 3, N. Črensov-| ci 100, N. Bogojina 10, Serec Juliana, Črnci 10 din.; 146., 147., 148. i • 149. črep so kupili sledeči darovniki: Vel. gospod Knaus Eduard, doma iz t: Beltinec so nabrali v Iloki na Horvatskom 3080 din.; dariivali so njim po | 200 din.: tretjired iz Iloka, tretjired z Bača; po 100 din.: Štefanič Mihal, 1 Bernheim Štefan, Salitržič Mikloš, župnik iz Sota, Petovari Aleksa, Čučuk \ Marija, Rajhart Jurij, Barbarič Jožef, Boleznal Karol, Kalca Štefan starejši, r Rendulič Filip, Griessbach Marija; po 150 din: Novak Daniel, kvardijan v l Bači; po 20 din.: Karlovič, Fišer Jožef, Karlovič Katica, Kuzmič Katica, | Holiga Terezija, Veber Lenka, Platikapič Mihal, Crvenkovič Mataj, Veber | Matjaš, Matkovič Anton, Dr. Paunovič, Martinovič Vikica, Vražič Jožef,
■	Pletikapič Ivan, Ekserovič Štefan, Mikličanin Aga, Brbot Jurij, Matoško-t Vič Alojzija, Matkovič Mirko, Ciganek Paveo, Igerič Antonija i Elizabeta, t Cvenkovič Albin, Ilančič Paveo; po 30 din.: Metzing Viktor, Lešič Mari-
ja, Buchbinder Jožef, Andžiš Ivan, Meštrovič Julija, Abeli Jožef, Matkovič Mira; po 50 din.: Djurkovič Reza, Karamjatovič Jurij, Šimičevič Marija, j Radočaj Jožefa, Krbaklič Terezija, Savič Danica, Borovac Kata, Čupič r Jurij; po 25 din.: Preveden Vladoje; po 60 din.: Dr. Kolarevič; po 10 i- din.: Pletikapič Firmus, Vortman Adolf, Madjarevič Marija, Stažič, Saren-| grad Liza, Madjarevič Jakob, Trenz Anton, Novak Ivan, Ferenčevič Mihal, Sertič Marko, Davidovič J., Salacko, Meštrovič Jožef, Saračevič Franc, | Adjič Mihal, Adjič Reza, Kasal Regina; po 15 din : Šon Mihal, Mihaljevič Jožef; Pletikapič Hiral i Cicokovič Ladislav, vsaki 40 din.; Vild Vinko 5 I din. 150 črep so kupili sledeči darovniki: ka je pri gornjih darih iz Iloka | od 4 črepov više ostalo: Jerič Ivan kaplan M. Sobota 60: te gospod tak ' majo zdaj celi črep, ar so prle že dali 600 din.; Stanko Ivan iz Žižkov ; nabrao v Bunčanih 18, v Staranovoj vesi 35.50, v Bučečovcih 22, v Ra-; dencih 114.75, v Rihtarovcih 28.20, pri Kapeli 31, v G. Radgoni 196 50, v t Vučavesi 7, v Banovcih 10 din.
77. kamen so kupili sledeči darovniki: Hanc Štefan, Canada, doma iz Črensovci 100; Raj Ivan, Canada, doma iz G. Bistrice 100; Kelenc
■	Janoš, Argentina, doma iz G. Bistrice 100 din; ka fali so dali drugi da-
rovniki, ki so od 650 din. več poslali za en kamen iz Amerike. 78. kamen sta kupila: Hozjan Štefan i žena Marija, rojena Tratnjek, Alentown, doma iz Hotize, 650 din. 79. kamen je kupo: Vinčec Jožef, Ont-Čanada, doma iz Trnja, 650 din. 80. kamen je kupila: Hreberica Gizela, Chicago, doma iz G. Bistrice, 672 din.
Očasirot, povrni vsem darovnikom obilno !	ODBOR.
»Fantič le gori stani"!
Tebi, Marija mogočna kralica . . .
Vstano si, nastopo si pot ob Marijinoj roki za Jezusom. Blažen si! Kralica nebes te osrečava. Blažena naša domovina, či de mela takše sine. Vsaka država, vsaka fara se rada z nekim oponaša. Nega lepšega ponosa za vsako držino, za vsako faro, za vsako državo, kak či ma dobro mladino. Mladina se večkrat zove „naše viipanje" boljših časov. Žalostno, ka so dečki včasi ne naše veselje, liki naša bolečina. Zdaj naprej pa naj bodo istinsko korenjaki in poštenjaki, kak pravi pesem :
Da bomo narod poštenjakov, da bomo narod vrlih mož! V nekaj letih boš skrben gospodar. Či ti Bog da, boš meo naslednike. Sveto iiročino jim zapustiš vdanost do Cerkve, do Boga i naj oni te dele izročijo svojim potomcom. I blagoslov deserazlevao iz roda v rod.
Mal' počakaj, mal' pojenjaj, da se vremce spremeni. Vremce se bo spremenilo, treba bode rajžati.
Iti v drugo deželo, v — večnost, ar na toj grbastoj zemli nemarno več obstanka. Toga se ne prestrašiš, ka znaš, ka za lepim življenjom pride lepa večnost. Kda boš mirao, ešče mladi, kak Stanislav Kostka, ne boš jokao: „0, zakaj sam ne meo pameti, pa bi te mlada leta bošepreživo!" Liki boš pravo z Stanislavom tiidi ti: Oj, na veselico idemo, na veselico! Ne za nekaj vor, liki za večnost!
Fantič le gor vstan', greva za Jezusom 1 Prime ga za roko, pelje ga gor v nebo! Tak se konča naša pesem. Zato pa zvrisni tiidi ti kak speva: „Pe-
sem nedužnoga mladenca":
Srečen sem nedolžen fantič mlad, na gostijo rajsko vablen svat ; tu bom molil in pa pel
tam v nebesih vekomaj vesel!	J
(Popolnoma dokončano.)
K Materi Mariji.	\
Molitev sv. Augustina.	^
O srečna Marija, vse hvale najbolje vredna, o slavna Devica i Mati boža, o vzvišena rodica, štere utroba | je nosila stvoritela nebe i zemlje, o blažena devica Marija, što te more vredno hvaliti i dičiti, ki si s svojim posebnim privoljenjom prišla zgubljenomi sveti na po- i moč, slabost človečega pokolenja kakšo hvalo naj ti da, | ki si s svojim jedinim prizadevanjom, da bi najšla žitek, ^ najšla pot do Njega? Sprijmi zato kakšteč slabo, za | tvoje dobrote neprimerno našo zahvalo, i kda to sprij-meš, z svojimi molitvami prosi odpuščenje naših gre-hov. Posluhni naše molitve, pusti je v svoje srce, i spravi nam miloščo odpuščenja. Sprosi nam, ka te pro- ^ simo, i zagovori nas pri tistom, česa se bojimo, ar niko- | ga ne poznamo, što bi bio bolje sposoben s svojim | zasluženjom, da pomiri srde sodnika, kak ravno ti, ki & si vredna bila postati mati Zveličitelova i Sodnikova. Pridi zato na pomoč nevolnim, podpiraj slabe, tolaži p žalostne, moli se za ljudstvo, prosi za duhovnike, zago- tih vori ženski spol, vsi naj čutijo tvojo pomoč, ki zazava-jo tvoje ime. Naj se ti milijo stiskani, zgledni se na ro- | mare, ki v nebo potujejo, stalna skrb ti naj bo, da boš molila za ljudstvo, ki si bila blagoslovljena, da nosiš | Zve!iči*ela sveta, ki žive i kraljuje na vse veke. Amen. p
Težijo me grehi, nevole more' So zrasli mi v duši kak velko morje' Marija pomagaj, ve Mati si mi, Pomagaj, pomagaj svojemi sinil	Srčen.

Življenjepis Chambon Marije Marte, laične sestre reda Marijinoga obiskavanja.
VII.
Razlogi za častenje svetih ran.
»Krvniki so prav napravili, kda so mi prebodnoli stran roke i noge, ar so s tem odprli tiste vretine, z šterih bodo vodine moje vsmiljenosti na veke tekle. Samo greh je bio tomi vzrok, ki se more zavrčti."
»Moj Oča rad vidi, če se njemi darujejo moje rane i trpljenje moje ljubljene matere. To dariivanje telko pomeni, kak da bi se njemi njegova lastna dika dariivala; to teliko pomeni, kak nebo dati nebi nazaj."
»Glej 1 maš zato z koj plačaš za vse tiste, ki so mi dužni. Da če Oči darujete moje rane, zadostite za grehe ljudi." Vse te reči njej je pri raznih prilikaj naznano, posebno pa 1. 1868. Včasi je gučao samo za sestro Marijo Marto, driigoč pa po njej celoj samostanskoj družini i vsem vernikom.
jezuš jo je silo — i ž njov tiidi nas sili — naj zajimljemo z tehif kinčov: »Vse zaviipajte na moje rane i za zveličanje duš delajte po za-sliiženji teh." I to moremo ponižno zvršavati, nam naroča: »Kda so moje rane odprli, je nori svet mislo, ka je zdaj konec vsemi; pa ne je tak, te na vse veke ostanejo i vse moje stvorenje je bo na večne čase gledalo. To ti pravim, da je ne gledaš samo z navade, z velikov poniznostjov je počasti."
„Vaše življenje ne je z toga sveta ; če zavržete Jezusove rane, posvetni postanete . . . Preveč ste zemeljski, zato ne morete prerazmeti velikost tistih milošč, štere dobite po zasliiženji mojih ran. Ne gledate sunca v celoj njegovoj svetlosti. Niti moji duhovniki ne gledajo zadostno mojega^ križa. To ščem, naj celo moje bitje častijo."
„Žetva je velika, obilna; ne smete na to gledati, ka ste že včinoli, nego morete se zniziti i pogroziti v svojo ničest, ka te mogli duše pridobiti. Nišče naj se ne boji pokazati mojih ran dušam . . . Pot mojih ran je jako prosta pot i jako lehko je po njej v nebo priti."
Jezuš žele, naj si s serafinskim srcom obrnemo na hasek te kinče. Pri nekoj priliki je pokazao sestri Mariji Marti šereg serafov, ki so se med svetov mešov stiskavali okoli oltara i njej je pravo: „Gledajo božo lepoto i svetost 1 Jo občudujejo, molijo, a ne morejo je povzemati. Ka se pa vas tiče, predvsem gledajte Jezusovo trpljenje, ka njemi spodobni postanete. K mojim ranam morete z jako vročim, gorečim srcom prihajati i z velikov pobožnostjov jnorete opravljati tiste molitve, za štere ščete pro-šene milošče zadobiti. Žele nadalje, da z živov verov prihajamo k njegovim ranam: Moje rane so popolnoma friške, tak je morete dartivati kak da bi se to prvikrat godilo." „V gledanji mojih ran dobite ze sebe i druge vse. Zato ti je kažem, ka bi v nje stopila." Moremo pa z vupanjom to včiniti. „Hči moja, nikaj se ne vznemirjaj zavolo svetskih reči, vu večnosti boš že vidila, kakše haske so ti nosile moje rane. — Rane mojih nog so velike kak morje. Pripeljaj k njim vse stvorenje; vrata teh so za-dosta velika, da morete vsi skoz." Nadalje žele, da to delamo z apoštol-
skov gorečnostjov i da nikdar ne obtrudnemo. „Jako dosta se more moliti ka se častenje mojih ran po čelom sveti razširi." (V tom hipi so se pokazale Jezušove rane pred očmi sestre Marije Marte, pet svetlih trakov šteri so ceh svet obdali.) „Moje rane držijo gor svet. Prositi me morete' da potrdim vu vašem srci častenje mojih ran, ar te so vretina vseh mi-lošc. Dostakrat morete k njim zdihavati i druge na to genoti, da to vči-mjo. Ponovno njim trbe od toga gučati i to ponoviti ka se to častenje zdubi v duše. Dugo bo, ka de ta pobožnost pali cvela, a ti le delaj srčno na njenom širjenji. Vsaka reč, štera se zglasi za moje rane, mi napra-vi veselje i to nedopovedljivo veselje. Vse to mam na računi. — Če bodo ' taksi, ki ne do šteli iti k mojim ranam, ti, draga moja hči, je priDe-laj k njim."	' K F
Neki den je sestra Marija Marta čutila veliko žejo. Dober Vučiteo njej je pri toj priliki eto pravo: „Hči moja, pridi k meni, jaz ti dam vodo, štera ti pogasi žejo. V križi je vse: tu je tisto, ka pogasi žejo, je za-dosta za vse duše! — Hči moja to ščem, da zajimaš z mojih ran i daš mahm. — Z mojimi ranami vse mate. Te veliko delo opravljajo ne po vzivanji, nego po trpljenji. — Vi ste delavci, ki v Gospodovih goricaj delate : z mojimi ranami brez trUda jako dosta dosegnete. — Daruj mi svoja i svojih sester dobra dela združena z mojimi ranami; po ničem drugom ne morejo postati pred menov bolje zaslužna i prijetnejša. Neizmerno vrednost dobijo ešče ta najmenjša.-'
Pripomnimo pri popisuvanji tej nazveščenj, da je Zveličiteo ne po-kazao sestri vselevse svoje rane, včasi njoj je odkrio edno. Tak se je zgodilo pri ednoj priliki, da jo je prisrčno etak nagovoro: „Potriidi se da mi rane zvračiš s svojim pogledom." Nato njej pokaže svojo desno nogo i njej pravi: „Tak moreš častiti to rano, da se skriješ v njo kak en golob " Pri drugoj priliki njej je pokazao levo roko i njej je pravo: „Hči moja vzemi z moje leve roke tisto zasltiženje, štero sam spravo za duše, da bodo te v večnosti na mojoj desnici. Redovniške duše, da bodo mogle z menov svet soditi, bodo na mojoj desnici, a prle bom račun jemao od njih za tiste duše, štere bi mi mogle rešiti."	(Dale)
Večni posvet.
Pred smrt.
jezuš guči:
Minola so leta senj i vpodoblenja : grehov i spak! Življenje se ti naglo spušča k zahodi . . . zato se občfltiš žalostnoga i potrtoga!
DiiŠo ti teži vnožina žalostnih spominov. Grižnja diišnevesti te jako muči, nešče mučati. Pogled v skrivnostno, čarno bodočnost te napunjava s strahom i stiskom . . . Ostao ti je samo tisti trakec vupania. ki te veze z mojim tabernaklom.
Vboga diiša! Poznam tvoje borbe i poraze, ali tudi bodočo zmago, n misliš, da je za tebe vse zgubleno, ar ti je minulost puna grehov, ar v bodočnosti gledaš samo meč mojega maščiivanja, pripravlenoga da te vdan . . Ti bi štela začnoti novo živlenje, štela bi popraviti včinjene
grehe i zablode . . . Medtem ti obviipaš, ar se ti smrt približava ! Zviin toga giibiš i poslednjo batrivnost, misleč da sam te že zavrgeo.
Kak slabo poznaš — moje Srce ! Ti si popolnoma pozabila, šteri sveti vzroki so me spodbudili, da živem v presvetoj Hostiji! Ali ne poznaš veliko vrednost biserne skuze, posvečene z mojim odpiiščenjom ? A neveš niti to, kak dragocena je samo edna jedina minota milosti 1
Poslušaj teda pazljivo, a potem si vtisni globoko v srce moje reči!
Ti praviš, da nesi včino nikaj dobroga v svojem življenji . . . Jeli je to istina ? . . .
Pa kaj misliš, da nikaj ne valajo telike molitve, telika prešiščavanja, telike žrtve, telika prizadevanja, da se pobolšaš ? ... Pa potem ? . . . postoječa odiirnost do vseh tvojih pomenkljivostih i grehov? ... i ta tvoja skrivna, goreča žela, da postaneš bolši i svetejši ? . . ■ spotrto žaluvaaje, štero ti srce vznemirja . . . tvoji dobri sklepi, ki je tak pogosto obnavlaš . . . pa je vse to zaistino nikaj ? ... Ti si vse to pozabo, ali jaz, jaz sam zapisao to v knjigo živlenja, i nikdar se ne bo to iz nje zbrisalo!
Najlepša leta tvojega živlenja so pretekla deloma v grehi, deloma v mojoj milosti • . .ali ne pozabi, da niedno delo včinjeno v stanji milosti bože neje zgubleno : ona vsa so občuvana za zalog tvojega večnoga zveličanja. Nasprotno tvoji grehi več ne postojijo, oprao sam je s svojov krvjov, i to ne samo ednok, nego neštevilnokrat. Istotak ne pozabi niti to : da ti na sodbi ne bom v oči metao nieden odpuščeni greh, nego bom se kem bole spominjao vseh tvojih zaslug, ki si si je spravo i objavo je bom vsem !
Odgovori mi, bojazliva duša, ne pripadaš li mogoče tiidi ti k tistim, ki me držijo za sodnika brez smilenosti, ki nema driigoga namena, nego da ljudi vdarja s kaštigov i prekletstvom, ki se vstavljajo glasi požalii-vanja? ... A moj križ? . . . moja bridka muka i smrt? . . . moja svestva ? . . . ka ti pa oni nikaj ne gučijo ? ... Ali bi potem mela zmiseo moja vera, če ne bi v njoj kraluvala ljubezen i odpuščenje ? Zakaj teda misliš samo na bodoče grožnje, a pri tom popolnoma pozab-laš na moja zdajšnja tolažljiva obečanja ? . . .
Pa pravimo, da je tvoje minulo živlenje nepretrglivi lanc grehov . . . prelomov . . . božjih ropov . . . hudobij brez imena ... pa šče izda ne bi meo vzroka, da obviipaš. Ar znaj, da se vse hudobije toga sveta ne bodo nikdar mogle izednačiti niti z najmenšim dokazom moje smilenosti. Poplava grehov i spak premine včasi v ednoj jedinoj kapli moje krvi . . i to svojo krv sam za tebe tudi pripravo, i to vso, do dnje kaple 1 Kaj je neščeš sprejeti ?
Odpusto sam jezerim i jezerim, ki so bili vekši grešniki, nego si ti. Vsikdar sam odpuščao, odpuščam tudi zdaj, i odpuščao bom na veke . A kaj se ti ščeš s svojov neprestanov bojazlivostjov oddaljiti od gostije
mojih odpuščenj? ...
Pazi, da ne postaneš žrtev strašne šatanove skušnjave! Pogosto tira on nešterne duše, da se vračajo v grešno minulost, da jim tak vniči vii-panje za bodočnost i je spreči, da si ne spravijo blaga jakosti, dela ljubezni i pokore. On je tak stalno vkanjtivle i zapelava, da gledajo nazaj pot pekla i s tem giibijo svoj dragoceni čas, i ne napredujejo na poti jakosti.

Povej mi, ka bi šče mogeo včiniti, da ti vlejem zavupanje v mojo dobroto ? ... Ne delaj zadržka deliivanji svetstva pokore, i zato kda ti moj duhovnik da odvezo, te znaj i ne pozabi nikdar i nikdar, da so ti vsi grehi odpuščeni, i ti odhajaš od njega s čistim srcom. Zakaj teda te neprestani strah, da nesi v milosti ? . . .
Večer tvojega živlenja se je približao ! Močen strah te obdavle, ar misliš, da so ti roke prazne ... da nesi nikaj dobroga včino, i da ne-maš več niti časa, niti moči, da bi si zasliižo nebo ... Kaj šče neveš, da edna jedina minota ljubezni je zadostna, da zadobiš za vse veke nebo,' kak je tudi eden jedini trenotek zadosten, da jo za vsigdar zgubiš?
Marija Magdalena je mogla z nešterov skuzov, a desni razbojnik pa zamogo na križi s kratkov molitvov, ki jo je vmirajoč zmolo, pobolšati celo svoje živlenje puno grehov i spak! To malo je bilo zadosta, da njima odpre nebo za vso večnost! I ti se zaistino predrzneš trditi, da ti menka čas i moč, da bi toisto včino? . . . Poslušaj, dam ti dober ta-nač: Pridi zdaj včasi k meni, bodi pri meni, pred mojim tabernaklom kaKši frtao vdre. Včiniš to resno, lehko me v kratkom časi pozdraviš; te pozdrav bo spuno praznino od stolet. Lehko zadostiš za vse svoje minole grehe; lehko se zahvališ za vse dobrine; lehko spraviš vse milosti, štere si samo želeš! . . . To vse v frtao vori!
Prideš s praznimi rokami ? Glej, ne bi jih mogeo napuniti s svojim telotn i svojov krvjov. s svojov diišov i božanstvom ? Kaj ti to ne bi bilo zadosta? Ali pa me tak malo ceniš, i misliš, da nesam zadosta močen, da te zveličam!
A zakaj bi bio malodiišen, če si tudi zapleteten v dugotrpeče navade mlačnosti i ravnodušnosti ? Zakaj bi gubo vupanje nad premaguvanjom samoga sebe i da ponovno najdeš pot marljivosti i pobožnosti ? Nesam li jaz tu zavoljo tebe ? K čemi teda tvoj strah? Ne boj se nikaj! . . .
Jaz lehko zapovedavam viheri i vetrom . . . lehko zvračim vsako bolezen . . . lehko mrtve vzbudim . . . lehko če ščem, strosim i porušim voglove sveta . . . stvorim novo nebo i novi svet. Zato se nikaj ne boj! Jaz bom isto tak lehko zapovedavao vetrovom tvojih strasti . !ehko bom zvračo vse rane tvoje duše . . . lehko bom te zbudo k no-vomi živlenji svetosti . . . znao tudi potresti spajoče moči tvoje duše . . . kak ti lehko tudi stvorim brezkrajno polje jakosti i zaslug za napore tvoje volje. Od tebe iščem samo edno : Vervaj — vupaj se — i ljubi! i nikaj se ne boj! Večer tvojega živlenja bo zasijao v poldnevnom sunci milosti moje!
I Poslušaj me ! Ednok za vsikdar prestani s svojov bojazljivostjov ! Dokeč šče dišeš i dokeč ti šče srce bije, lehko postaneš sveti, ar svetost neje delo časa, nego delo milosti! A milost ne potrebuje stoletja, da stva-ra čude. Zadostna njoj je samo edna minota !
Mogoče je na odhodi edenajsta vora tvojega dneva . . . začni te-. da včasi! Idi včasi na delo ! Prideš v pravom časi ! Ne je istina, da jaz odbijam poslednje ostanke živlenja sprevedenoga v grehi mlačnosti! Tudi slednji pogled na vmiranji če je v njem samo malo ljubezni, me gene,
me osrečiije, osvaja i premaguje moje srce! O keliko pogledov šče lehko vržeš na mene, pogledov punih ljubezni i požalUvanja, prle kak ti pride smrt.
A zdaj . . . prigni svojo glavo do zemle, ar te ščem blagosloviti. Ostavi tu svoje srce, da je čuvam. Položi pred moje noge svoja vupanja i svoja nakanenja, jaz je bom včino za sadonosne ... Ne pozabi me . . . mislo bom na tebe 1 . . .
A zdaj 1 . . . idi v miri ... i začni sveto živeti 1	(Konec.)
Iz knjižice „Vječno svijetlo" — poslovenio : BOGOSLAV.
Širitelom na znanje!
Jaj, si mislite, pali nas opominajo, naj terjamo! Ve istina, ka terjanje nede škodilo, ali za zdaj nekaj drugoga ščem povedati ali bolje naznaniti. Prišestni mesec, to je jula bo tisto že davno obečano fotografiranje, k šteromi morejo priti vsi širitelje i vse širitelice. Štero nedeljo že bo, vam že pravočasno naznanimo. Zdaj samo teliko povemo naprej, da bo i da pri tistoj priliki bo ttidi navuk za širitele. — Vrednik.
Dar svetomi Oči. Jezušov namestnik, sveti Oča letos obslužavljejo svojo sveto zlato mešo. Vsa njihova verna deca se veselijo ž njimi i molijo za njih, pa njim poklanjajo dare, ki so mogoči to včiniti. Sveti Oča te dare itak obrnejo, če so penezni, za razširjenje Jezušove svete vere. Ce so pa drugi dari, je shranijo i se porabijo za božo službo ali njihovo knižnico itd. Meseca maja sem hodo v Belgrad i sem se pri toj priliki javo pri njegovoj Ekscelenci, nuncciji Pellegrinettiji. Oproso sem jih, naj sprosi-jo od sv. Oče za vse naročnike i pisatele M. Lista njihov blagoslov. Njegova Ekscelenca je obečala, da to drage vole včini, samo moremo M. List poslati za sv. Očo, tisti M. List, šteri letos obhaja 25 letnico svojega obstoja.
M. List pošljemo sv. Oči 1 Ciijete naročniki ? Jeli ka te dar ne sme biti prosti ? Stem bi pokazali malo poštenja do sv. Očo. Te dar mora biti dragoceni kak je dragocena njihova zlata sv. meša. Naj moremo na lepi papir štampati spominski snopič M. Lista i naj moremo tistoga i vse snopiče toga leta kak najlepše zvezati za svetoga Očo, prosim ponižno od vsakoga naročnika bar eden dinar podpore. Širitelje, opomnite na to naročnike i druge duše. Ti dari se lehko že zdaj poklonijo, a na Veliko mešo napravimo rožni den i mo prosili podporo za M. List, ki je namenjen za sv. Očo, od vsakoga, komi rožo ponudimo. Širitelje pomagajte me pri to m deli! — Vrednik.
„0 sveta Marija, v obilnoj ljubezni do tebe mi pravi srce, da od tvoje smiljenosti samo tisti sme mučati, ki te je v nevolaj na pomoč zvao, pa ne je bio posluhnjeni, zato, ka je moja nevolna duša popolnoma tebi prepuščena, ka bi njej bila pomočnica v tistom hipi, od šteroga visi njegova večnost, ka tvojega sina za njo prestani trudi ne bodo zaman."
„0 sveta Marija, odičena kraljica, ki si slavljena i štere dika nema konca, zgledni se na mene nečastnoga grešnika, ka zavolo neobžaluvanja žalitve tvojega sina ne zgubim večne dike."
Rože sv. Jezušekove Trezike.
Čudovito ozdravlenje slovenskoga duhovnika.
Dogodek se je hitro razneseo daleč naokoli.
Tudi ništerni listi so ga popisali. Tak posebno chicaški „The Little Flower Magazine". — V zahvalo smo postavili v slovenskoj cerkvi sv. Jožefa v Jolieti prelepo podobo sv. Terezije. Opravili smo tudi zahvalno devetdnevnico. Devetdnevnico na čast toj ltibeznivoj svetnici obhajamo od tistoga časa vsakše leto na najslovesnejši način. Zviin toga se vsakši četrtek šte sv. meša na čast sv. Terezije. Sadi te pobožnosti so se že vse-šerom pokazali. Tudi drugi verniki so zadobili od svetnice obilno pomoči v svojih dušnih i telovnih potrebaj. Zviin toga se vidi, da počiva na celoj fari sv. Jožefa poseben blagoslov boži, ki se vidi posebno v lepom, krščan-skom življenji njenih slovenskih farnikov. G. plebanoš John Plevnik je doma z Dobrove pri Ljubljani. Rojen je bio 1. 1873. Po dovršenoj liid-skoj šoli je študirao gimnazijo v Ljubljani in Novom mesti. L. 1891 je prišeo na prošnjo G. Fr. S. Šušteršiča, prvoga plebanoša Jolietskoga v Ameriko. Tu je dovršo modroslovje in bogoslovje v Baltimori i bio posvečen v mešnika 1. 1897. Potem je sliižbiivao v slovenskih faraj v Čhi-cagi, South Chicagi in Wanhegani. štere fare je vse sam ustanovo. Od
leta 1900 je plebanoš pri sv. Jožefi v Jolieti. (J. M.)
* *
*
»Sestrica, ti mi moreš pomagati."
Ozdravlenje m. Kolumbe, uršulinke v Ljubljani, 1918.
Več let sem bila betežna na pliičaj, z vsemi znaki prave jetike : vi-sika vročina, močno švicanje, pliivanje krvi; zdravniki so izjavili, da za mene nega več viipanja. V svojoj nevoli sam se obrnila do Male Terezije (tisti čas ešče nej bila prišteta blaženim). Vej sam jo ešče malo poznala, pa denok sam mela telko zaviipanja, da sam zakričala »Sestrica, ti mi moreš pomagati!" Včasi sam začnola opravlati devetdnevnico. V noči od 6. do 7. januara 1918. sam mela napad s silnimi bolečinami, a zajtra
sam bila popunoma ozdravlena. Zdravnik me Je natenko pregledao i je zakričao: »To je čudno!" Od toga časa sam več nej nucala zdravnika. Kak vučiteiica sam odišla včasi v šolo i sam zdaj vnogo močnejša, nego prle.
Ljubljana, 23. junija 1921.
Sestra Kolumba.
Duhovnik Družbe Jezušove v Ljubljani je 4. maja 1925. obiskao m. Kolumbo, da pozve o tom dogodki, i o zdajšnjem stanji sestre. Bila je ravno v šoli. Zavolo toga je mogeo priti driigoč. Nej dugo je prišla mlada, zdrava sestra v govorilnico. Duhovnik jo je pitao :
„Ali ste vi častita sestra Kolumba?" *Ja."
»Ali je bilo zaistino tak z vašim ozdravlenjom, kak je tU pisano ?" Pri tom joj je pokazao tisto mesto v knigi.
„Ali je moja izjava štampana? To sam nej znala. Ja; vse je ščista tak. Dr. Bleivveis me je vračo i kak sam sledkar zvedela, je pravo nekšoj sosestri, da bom največ 3 tjedna živela."
„Ka vas je vodilo do toga, da ste se obrnili do Male Terezije ?"
,,To je bilo skoro slučajno. Za časa poslabšanja v betegi sam k sreči nej mogla dobiti predpisanoga vrastva. V duhovnih vajah mi je g. p. Lach-mair, D. J. priporočo, naj se zročim k sestri Tereziji."
„Ali ste bili hitro posluhnjeni?"
,0, nej! Molila sam devetdnevnico i na to še vsakši den 3 Očanaše in Zdravemarije. Obračala sam se k njoj z detečim zavupanjom: Telkim si že pomagala, pomagaj ešče meni. Daj mi bar kakše znamenje! Noč od 6. do 7. januara je bila jako slaba. Za volo bolečin i straha, da se zadušim, sam nej mogla spati. Zajtra i predpodnevom se mi je vidlo, da sam zdrava. K obedi sam šla že z drugimi v obednico. Od onoga dneva se ne spomnim več nikših bolečin na plačaj. Tomi bo skoro 7 let. Ešče izda sam vučiteiica i zdaj delam dvakrat telko, kak prvle."
»Povejte mi ešče, prečastita sestra, ali ste prejeli od sv. Terezije še kakšo milost?"
»Sezna da, a toga ne morem povedati, ar je stvar vesti i ta milost je ešče vnogo več vredna, nego moje telovno ozdravlenje."
SKLEP.
»Če me bote šteli v nebesaj razveseljavati, mi pogosto napunjavajte roke z malimi žrtvami i molitvami, da jih bom kak dešč milosti rosila na duše."
Tak je pravila sv. Mala Terezija 28. avgusta 1897. v zadnjem betegi svojoj rodnoj sestri Pavlini.
Pripravimo Maloj Cvetki pogosto to veselje. Sv. Terezija nam davle tolažno zagotovilo :
»V nebesaj zprosim vnogo milosti vsem, ki so mi kaj dobroga napravili." (8. julija 1897. sestri Pavlini.)
Premagajmo se i zatajiijmo, kak nam prinese vsakši den priliko boža Previdnost.
»Terezija" — so jo pitali — »ti boš gledala z nebes na male duše?" — „Ne!" — jim je je odgovorila, — „jaz bom prišla z nebes."
Ne čudimo se tomi. Nebeška slava vtrdi dušo v tistom stani i v tisto] popunosti, v šteroj je bila, gda je stopila v nebesa.
Terezija šče biti tiidi v nebesaj za nas samo Mala Terezija,
Terezija, bodi na svojoj maloj poti naša voditelica, varivačka i >vzglednica!
Zagvišno se v nebeški gredaj sv. Terezije tudi za nas razcveta — roža čudovita.
Deška, verna miseo, ki je stala pri uvodi, naj stoji tiidi pri sklepi:
,,Kak vesela bom v nebesaj, če sestavite za mene kakšo liibko pesmico. Mislim, da svetnike veseli, če jih častimo; zakaj proslava svetnikov ije čaštenje dobroga Boga." Tak je pravila sv. Mala Terezija 3 mesece pred svojov smrtjov, pred tresti i dvema letoma.
Napravimo njoj to malo veselje i zložimo pesem v znamenje za-valnosti i prošnje vseh, ki so že gda, ali se bodo obrnoli po pomoč sv. Terezije Deteta Jezuša, ki je bila negda mala v svojem diihi, a je zdaj velka v svojih dejanjih.
'Krasna Roža, mali cvet, drogni cvet: z duhom puniš, šorki cvet, daini svet.
MALA PESEM - MALOJ TEREZIJi.
Lepa Roža mali žar, jasni žar Bog je volo v njem oltar, svoj oltar.
Lepa Roža, sijaš čas: kratek čas: vtisneš večno svoj obraz, sveti obraz.
Zlata Roža, tvoj je stan, tesen stan : v gosti trumah blažen zvan i iskan.
Večna Roža, tih' spomin, drag' spomin: jezušovih si višin, globočin.
Mala Roža, v velki glas, slavni glas: zdigneš mesto, trg i vas, zadnjo vas.
Kak ljubiš ti Srce Jezušovo?
Vnogi si prizadevajo ljubiti Srce Jezušovo. A do prave, istinske ljubezni malo što pride. Nekak misli, da ljubezen do Jezušovoga Srca v tom stoji, še stopi v bratovščino, njemi na čast vstanovljeno. Pa nema prav. Če ne spunjava verno dužnosti, ki jih predpiše bratovščina, ne more trditi, da ljtibi Srce Jezušovo.
Dragi se stem vkanjiivlje, ka misli, ka je zadosta včino ljubezni do Jezušovoga Srca, če je postavo gor njegovo podobo v svoji hiši. Moti se. Ce te podobe ne časti tak kak Maticerkev žele, nikaj ne je pokazao ljubezni, ki jo je dužen skazati Srci božega Sina.
Nekak misli, da te liibi Srce Jezušovo, če dosta moli na čast Srci Jezušovomi. Nema prav.
Ravnotak nema prav tisti, ki se vsaki prvi petek spove na čast Srci Jezušovomi, da bi je pomirio, da bi Njemi zadostio za grehe sveta, a pri tem si pa ne prizadeva, da bi se s cele moči borio proti svojim navadnim falingam i te premagao.
Srce jezušovo tisti ljubi prav i istinsko, ki si z cele moti prizadeva, da spuni njegovo sveio volo. Pa ščete znati, ka je boža sveta vola? Jezuš pravi: Ki ma moje zapovedi i je spunjava, tisti je, ki me ljubi. (Jan. XIV. 21.) Zobstom je bratovčina, zobstom je podoba Srca Jezušovoga, če si ne prizadevam, da bi spuno vse bože zapovedi. Srce Jezušovo častiti i sovraštvo gojiti do bližnjega, je ne njegovo častenje, nego norca delanje iz njegove ljubezni. Ka je boža vola ? Poslušaj, ka pravi sam Bog po sv. Pavli apoštoli !: „ To je boža vola, vaše posvečenje„ ! (I. Tes. IV. 3.) Če si jaz ne prizadevam, da bi den za dnevom bolši i svetejši bio, ne častim Srca Jezušovoga, nego služim si njegovo kaštigo, štero je mlačnemi krščeniki napovedao: „Znam tvoja dela, da nesi ne mrzeo ne topeo ... ar si mlačen i ne mrzeo, ne topeo, te bom pljtino s svojih vust." (Raz. sv. Jan. III. 15, 16.)
Vsaki den ki zato stane, naj s svojov čistočov, potrplivostjov, pokor-ščinov i drugimi jakostmi potolaži, razveseli Srce Jezušovo, tisti je, ki ljtibi to večno Smiljenost. Takši, če je v bratovčini Srca Jezušovoga, ali ma v hiši obešeno njegovo podobo, ali opravlja pomirjevalna sv. prečiš-čavanja, pri njem ta pobožnost ne je laž nego istina, ne zvunešnjost, nego srčna ljubezen. Tak ljubimo Srce Jezušovo !
Dve skritivi roži Gradške fare.
Naša lepa Slovenska Krajina ma dosta rož. Cvetejo te v oknah naših hiš i gredaj naših ogračekov. A te rože vidi vsaki, ki ide mimo naših hiš i naših gred. Ma pa Slovenska Krajina tiidi druge rože, štere maloštero človeče oko opazi, čeravno so te rože dosta lepše kak najlepše rože naših oken i naših gred. Opazi pa te rože bože oko, ki je gleda, ki se njim radiije, ki je čuva, da je hiidobna človeča roka ne potrga. Bože rožice so to, štere kda zadostno precvetejo, je boža roka vtrgne doli i presadi v nebeške gredice, da tam vso večnost cvetejo, Boga i vsezvoljenerazveseljavajo.
Svet tej rožic ne pozna i jih tiidi nešče i ne more poznati. Njegova pota so popolnoma načiša. On tisto lepoto, i tisti dišeč sovraži, štero te skrite rožice na sebi nosijo i šteroga okoli sebe razžirjajo. Tembolje pa je prijeten njihov duh Bogi, tem bolje se On veseli njihovoj lepoti. V Gradškoj fari sta pred kratkim dve takšivi skritivi rožici ocvele na zemlji i precvele v nebi. Glejmo na kratko njedvi lepoto i napunimo se ž njedve dišcom, da se Bogi po njedvi zgledi tembole dopadnemo. V življenji ne-smo pisali od tevi i drugih k tema spodobnih naših rožic, ar bi to škodilo njihovoj lepoti, njihovomi cveti. Zdaj p« zato pišemo od njedvi, ar če ne bi, bi to škodilo našoj duši. Bog nam je dao tevi i dosta spodobnih rožic v Slov. Krajini, naj njemi moremo za nje vredno hvalo dati, ka smo dužni za vsaki dar, za tak velikoga kak je te, pa ešče bole; zato opišemo na kratko tevi rožici kak sta cvele na našem lepom Goričkom pa tiidi zato, naj si vtrgnemo cep ž njevi za našo dušo, ka de v toj tudi tak lepi cvet.
Poklič Pepa je vmrla 1. 1929. februara 18., zakopana je pa bila 20. februara. Starosti je dosegnola 69 let. Živela je samo za Boga. Vsigdar betežasta a li vsikdar vesela v Bogi. Prva v cerkvi zjiitra pred mešov i li zadnja šla ž nje po svetom prečiščavanji. Vore duge je preklačala pred tabernaklom i prosila Jezuša njegove milošče za sebe i vse dušice. Prek
treseti let je preživela kak dobra tretjerednica. Z cele fare je nosila vkfip rože, korine i je kinčila cerkev, da je ta izgledala, kak piingrad. Sirota je bila. Na siromaštvo nese je tožila, bila njemi je vesela. Svojega ne mela nika, hrano jo je farof, stan njej je pa dao rod ne daleč od farofa.
Ves čas svojega šivljenja je preživela v devištvi. V belo oblečena je vodila deco v belo oblečeno pri procesijaj; svetila njim je modra devojka, da morejo po njenom zgledi čiste ostati, čiste stopiti v zakon ali pa de-vištvo Jezuši posvetiti kak je Njemi ona posvetila. Njo ne je zanimao te svet, njo je zanimao samo Jezuš, za koga jedino je živela i koga, kak se viipamo je tiidi dobila.
Bednarik Terka, sestra g. plebanoša, Bednarik Rudolfa. Vmrla je 19. marca 1. 1929., pokopana je bila 21. marca. Starosti je dosegnola 55 let. Pri svojem preč. brati je živela kak nuna 31 let. Pred 16 leti je dobila pljučni beteg, jetiko, a na Marijino prošnjo je v njem ešče 16 let živela, da more dosta dobroga včiniti. pripravljala na smrt. 1 dobro se je pripravila. Z smehom na viistah je zapustila njena pobožna diiša to suzno dolino.
V tretjem redi je živela 20 let. Pred smrtjov 4 tjedne je dobila popolno tretjered-niško obleko, v šteroj je štela biti zakopana. Mirna, krotka je bila kak ovčica v svojem betegi, mrmranja ne je poznala. Križ jo je popolnoma posveto, da drugo, kak f BEDNARIK TERKA,	Bog jo ne moglo veseliti. Vsaki
x.	.. ... ... . „ .. den ve ešče zvun svete meše,
širiteljica Marijinoga Lista pri Grad,. pri šJteroj se je prečiščavala;
obiskala Jezuša v Olt. Svestvi. V petek celo dugši čas. V zadnjem betegi je večkrat vzela k sebi Jezuša i z ,veseljom, z velikov želov je želela vmreti i „priti k Jezuši i MarijiČtela je dosta; bila je naročena na vno-ge pobožne liste, šterih vsebina je ešče bole lepšala njeno lepo dušo. Po-bitosti i potrtosti njena duša ne je poznala, nego ona betežna, je tolažila vse trpeče i pobite svoje bližnje. Ljubezen do Boga i bližnjega je kratka vsebina življenja Bednarik Terke.
Par reči povemo od pokojne ešče kak širiteljice M. Lista. Ona ga je prva prečtela i njegovo vsebino celomi farofi naznanila, i naj kemveč diiš pridobi za častje Marijinino, štero je vroče ljubila,»je vsako soboto, kda je prišo M. List, toga lepo pripravila i drugi den širitelom razdelila.
Ljubila je sirote. Ka se je na kriih sv. Antona nabralo, ona je razde-
lila med sirote i tiidi od svoje vrednosti njim je vnogo pomagala. Pa nači tudi ne mogla delati tista duša, štera je na trdom kamni vsaki den pre-klečala i obe sv. meši poslušala, da bi se pri tema včila od Jezuša, vsmil-jenoga Samaritanca, ljubiti sirote.
Pa ne samo toga življenja sirote je mela pokojna rada! Rada je me-la te najvekše sirote driigoga sveta, dušice v vicaj. Vso pokoro svojega lepoga življenja, vse odpustke, vse zadosta činenja svojih vnogih dobrih del je dala njim, sebi ne je nikaj obdržala. Ona je trpeti štela, da nje reši trpljenja. Ne čuda, ve od Jezušovoga Srca, ki se noč no den žrtvuje za nas v oltari, od B. D. Marije, od sv. Jožefa, od sv. Jezušekove Trezike, štere je tak vroče častila, ki so bili njeni vsakdenešnji sprevodnicje od ranoga jutra, do kesnoga večera, ne se je mogla drugo navčiti, kak ljubezen, vročo ljubezen do Boga i bližnjega, štera se rada alduje, žrtvuje.
Poglednoli smo si tevi dve skritivi a tem bole dišečivi roži Gradške fare. Vtrgnimo si cep ž njevi i si ga vcepimo v dsšo. Molimo za njevi, ka ta tudi njevi molili za nas, ka se te cep prime i požene kem lepši cvet.
VREDNIK.
Od „Dotna sv. Frančiška".
Novi kamli i novi črepi. Novih črepov smo dobili 12 : mamo jih tak 150. Potrebujemo jih 800. Ne je teško vgoniti, kelko jih ešče fali. Kamlov smo pa dobili novih štiri. Mamo jih dozdaj 80. Potrebujemo jih 800. Prosim naše vrele Atnerikance, Canadance, Argentince, Brazilijance itd. naj nam zaračunajo keliko jih ešče potrebujemo. Imena darovnikov na nove črepe i kamne na tablaj lista objavimo.
Za sirote so dariivale sledeče občine: Žižki, V. Polana, Nede-lica, Lipa, G. Bistrica, M. Središče, Moravci, Ljutomer, Radomerje, Kamen-šček, Pristava, Stročjaves, Mota, Cven, Krapje, Vržej, Sv. Križ, Borejci (Štajarski), Bunčani, Stara-novaves, Bučečovci, Radenci, Rihtarovci, Kapela, G. Radgona, Vučaves i Banovci. Povsod, kde so smiljena srca za sirote, naj se najdejo i nabiratelje i darovniki. Jezuš bo plačao vsaki najmenjši dar.
Zrnje, kak žito, pšenico, oves i krumple naj vsako smiljeno srce določi ka da do Ferenčovoga, to je 4. oktobra. Vsaki naj da, kak prevu-pa. I naj nas obvesti nabirač ali nabiralka iz vsake občine, keliko je dara, ka si ga odnesemo i v peneze spravimo.
Prvi dar z Južne-Amerike je poslao Kelenc Janoš, najmre 100 D.
Na gostiivanji je skrbno pobirao Kralj Jožef iz Žižkov. Naslediijte ga dečki, driižbanje i pozvačinje!
Od svoje plače en deo za sirote. Neki oslužbenec se je odločo, da nam da od svoje plače vsaki mesec en dar, dokeč ne pride vkup en črep. Kak lepo je to j
Gorečnost našega rojaka. Prečastiti g. gvardijan, Eduard Knaus, doma iz Beltinec, so nabrali v Iloki 3080 din.
Prošnja jo je genola. Hozjan Treza z Gaberja je poslušala predgo i pri njej prošnjo za sirote. Ta jo je tak genola, da se je napotila v M. Srdišče i tam nabrala 100 din. Prošnja naša v M. Listi je genola tudi Trplan Kato v Moravcih, ki je nabrala tam i nam po g. plebanoši mar-tjanskom poslala 107 din.
Žižek Kata se je pali pokazala. Sliižečka dekla je v Žižkih, sirota, a goreča v ljubavi do sirot. Ne jo je sram bilo na senji v Črensovcih pobirati. Dobila je 203 din. 50 par.
Diplome so si zaslfižili; Hanc Štefan Canada, Rantaša Ana Ba-kovci, Kelenc Janoš Argentina. Vsaki je dao 100 din.
Medjimurski cestarje za sirote. Medjimurski cestarje, Medjimurci,. kda so dobili svojo plačo, so si par dinarov odtrgali i dali na dom.
Vsem povrni smiljeno Srce Jezušovo ! Vse naj gene na smiljenost do. sirot smiljeno Srce Jezušovo !	ODBOR.
Dečici par zgledov.
Japonska deca.
Ovca premaga vuka. Prišla sta dva dečkeca k ednomi duhovniki i sta ga prosila z milov dečinskov prošnjov za sv. krst, ar nesta bila še krščena. Duhovnik jiva pita, če sta že dobila potrebne krščanske navuke? Sta odgovorila, da sta bila pri teh navzočiva i znata vse, ka je potrebno znati za krst. Duhovnik si je pri sebi mislo, da si deca to samo domišlja; a pohvalo jihva je, naj samo ostaneta stanovitniva v želenji po krsti, ednok jiva že bo krsto; zdaj pa naj le ideta domo i driigoč prideta.
Nato sta deteti pokleknoli, zajokali i prosili, naj njima vendar ne odpove milošče krsta. Ali duhovnik jiva je ešče li ne viipao okrstiti i pravo njima je: „Dobro deca, ali so vama pa vajini starišje dovolili, da smeta postati krščeniki ? Brščas da ne, da ovak bi koga z vami poslali!" Nato je deca odgovorila, da je dovoljenje že dobila, i da zato prle ne bo šla iz cerkve, dokeč jiva ne de krsto. Duhovnik jiva zdaj začne vse spi-tavati z krščanskoga navuka. spitava jiva vse v križ, a znala sta vse popolnoma. Zato jiva okrsti. Deca pa ide z punim veseljom domo kak da bi najšla veliki kinč.
Eden zmed dece dobi malo potem eno podobo za dar. Nese jo veselo domo i jo postavi v svojoj sobici na takše mesto, da jo je vsaki lehko vido. Pride oča domo i ovara podobico. On je pa bio ešče pogan i kak se vidi, je pozabo, da je svojemi sini dao dovoljenje, da hodi h krščanskim navukom i krščenik postane. Ali zdaj kak je sveto podobo ovaro, je včasi načiši postao. „Kaj je to dete ?" je pita, „si ti zaistino krščenik postao?" „Sam, pa mislim, da si mi to dovolo." „Ka?" odgovori oča, „jaz bi ti dovolo, da smeš postati kščenik?" Če ne boš taki molo naših bogov ti glavo vkup vdarim." Dete je mirno odgovorilo: „Oča, ti lehko napraviš z menov ka ščes. To je moj meč i to je moj šinjek. lehko ,mi glavo odsekaš, če ščeš; ali jaz ščem kak krščenik živeti i vmreti."
Čemerje zgrabijo očo natelko, da njemi pene pridejo v Iampe, po-padne dete, njemi strga obleč dol, ga obesi i začne nesmiljeno biti z pa-licov i ga med bitjom pita: „Ščeš naše bogove moliti ali pa ne ?" Dete je brez vse žaone reči i tožbe venomer ponavljalo samo te reči: „Jaz sem krščenik i kak krščenik ščem vmreti." Te odgovor je očo še bolje razdražo, ešče bolje ga začne zato biti, dokeč gadokrvavoga ne zbije. Nazadnje, kda vidi ka nikaj ne pravi, henja z bitjom i neha dete v robači i krvi ležati. Zdaj prido sorodniki i domači pa se začnejo z deteta norčari-ti; dete pa vse to mučeč i potrplivo prenese, kak da bi što drugi bio v njem, ki to vse pretrpi i ne ono samo. Katoličanski duhovnik je nazadnje dete reso z krute očinske roke. (F. Hattler S. 1.: Rože z kat. deč. ograda.)

Celo tistim, šteri so njoj nezahvalni i slabi in šteri jo menje ljubijo, je Marija ljubezniva. Tem bole pa je ljubezniva tistim, šteri njo ljubijo in jo prosijo pomoči. „Lehko jo najdejo tisti, šteri jo ljubijo". (Modr. VI. 13.) Lehko najde Marijo tisti, šteri jo ljubi, najde pa jo preobloženo z bogatstvom ljubezni in smilenja, pravi sveti Albert Veliki. „Jaz ljubim tiste, šteri mene ljubijo." (Preg. VIII. 17.) S tem nas Marija zagotavlje, ka je nemogoče, ka ona ne bi ljubila tiste, šteri njo ljubijo. Vse ljudi ljubi Marija kak svojo deco, ali itak inači ljubi tiste, šteri njo bole prisrčno ljubijo, pravi sveti Bernard. Sveti Jordan k tomi šče pripomni, ka Marija tiste dfise, štere jo bole ljubijo kak drugi, bole ljubi, pa celo dvori njim.
V letopisi dominikancov čtemo sledečo dogodbico : V nekom domi-nikanskom samostani je živo pobožen brat Leonhard, šteri je meo navado, ka se je na den po dvestokrat priporočao Mariji. Kda je ležao na smrtnoj posteli, je zagledno lepo kraljico, štera njemi je pravila: „Leonhard, ali želeš mreti i priti k meni i mojemi Sini?" „KasiTi?" pitao jo je brat Leonhard, „Jaz sam Mati smilenja. Ar si se mi telkokrat priporočao, sam prišla, ka te vzemem sebom in se s tebom povrnem v nebesa". Šče
Dika Marijina. sPisao
Sv. Alphonz Ligour
tistoga dneva je brat Leonhard mro in sledio Mariji v nebesa.^
Najslajša Mati Marija, blaženi je tisti, šteri te ljubi! Častiti Ber-chmanns je večkrat pravo : Če ljubim Marijo, sam si stalen svoje trdnosti in bom zadobo od Boga vse, ka želem. Te pobožni mladenec je pogosto obnavljao pobožni sklep in je po navadi sam sebe vspodbujao z etimi rečmi: Želem Marijo ljubiti, Marijo želem ljubiti.
Istina je, ka Marija svojo deco bole ljubi, kak njena deca ljubijo njo. Vseedno pa si morejo njena deca prizadevati, ka jo kak najbole ljubijo, ar kim bole jo ljubimo, telko bole bode ljubila ona nas, je pravo sveti Ignacij. Zato si moramo prizadevati, ka jo tak ljubimo, kak jo je ljubo sveti Stanislav Kostka, šteri je vsikdar, kda je Čiio od nje gučati, pobudo želje, ka bi Marijo bole ljubo. Iznajšeo je nove reči in nove častne naslove s šterimi jo je častio i je nikdar ne začno niednoga dela, ka si ne bi prle sproso pred Marijinov podobov blagoslov. Kda je molo dnevnice ali pa rožni venec, je to opravljao s takšov pobožnostjov, ka se je tak vidlo, kak če bi se z Marijov kratkočaso. Či je čiio spevati Zdrava Marija, je bilo njegovo srce i njegovo lice razžarjeno od ljubezni. Ednok je z duhovnikom Družbe Jezušove obiskao podobo Matere Božje, pa ga je duhovnik pitao, kak ljubi Marijo. Stanislav njemi je odgovoro: „Moj pater, ka vam morem na to drugo odgovoriti kak, ka je ona moja Mati!" Te duhovnik je sledkar pripovedavao, ka je sveti mladenec te reči tak iz-govarjao, ka se njemi je po glasi pa po lici spoznala takša prisrčnost in pobožnost, ka se je tak vidlo, kak če ne bi bio mladenec nego kakši an-geo, šteri govori od Marijine ljubezni.
Prizadevajmo si, ka bomo Marijo tak ljubili, kak so jo ljubili in jo ljubijo njeni svetniki. Blaženi Herman jo je tak ljubo, ka jo je zvao za svojo zaročnico in ga je ednok Marija sama pozdravila kak svojega zaročnika. Sveti Filip Neri je bio v svojij bolečinaj vsikdar potolaženi, če je mislo na Marijo, štero je zvao za svoje veselje. Prizadevajmo si, ka jo bodemo tak častili, kak jo je častio sveti Bernard, šteri jo je zvao z imenom ro-parica src in šteri se je k njoj obračao z etimi rečmi: „Ali si mi ne oropala mojega srca, Ti roparica src ?" Prizadevajmo si, ka jo bodemo tak ljubili, kak jo je ljubo sveti Alojzij Gonzaga. Njegovo srce je vsikdar za-žarelo od velike ljubezni i se je to žarenje opazilo tudi na lici, kda je čiio ime te svoje ljubljene Matere. Ljubimo Marijo tak kak jo je ljubo sveti Franc Solanus, šteri je pogosto seo s harfov pred Marijino podobo in spevao njoj v čast pesmi.
O sveta Marija, kraljica spovednikov, sprosi mi dar stanovitnosti, naj ne gledam več nazaj, kda sem roko že na plug položo i tak nevreden postanem za nebeško kraljestvo. Zato mi sprosi za smrtno viiro miloščo, da vu obečanji tvojega Sina se stalno vupajoč dosegnem večno plačilo.
23534823532323534848532323482391234853482323235348535348534848532323534853538948534801235323534853235323
ni	l ir
* /A v Jm	IA
rraKvrem -
J, HONTLM
Kat. vsevučelišče v Solnogradi (Salzburg). Austrija je popolnoma kat. država. A slabih kat. je preveč dosta. Nevera se grozno širi. Da bi cerkev preprečila prepadanje vere, so se piišpecje v lepom pastirskom listi obrnoli na ves kat. narod v Avstriji, naj moli i daruje za zidanje ed-ne kat. visoke šole, ki bi se ustanovila tam, kde je bila že pred 300 leti, najmre v Salzburgi. Austrijski državni kancler, dr. Seipel, duhovnik, je podpirao to početje, a socialisti ino demokrati so v njegovoj nenavzoč-nosti z 81 glasi proti 78 glasi krščanske stranke sklenili, da se ta visoka šola ne sme priznati, dokeč ne reši zakon toga pitanja. Takšo moč majo v čisto kat. državi veri sovražni ljudje, ki so samo po imeni i krstnoj knigi katoličanci. Prišli so pa do te moči po slabih novinah, štere so v njih zatrle Ijiibav i vernost do vere i Cerkve. Dužnost Marijinoga deteta je zato ne samo, da se ogiblje slabih časopisov, nego tiidi ta, da širi dobre i da od slabih odvračiija svoje bližnje. V Gerlincih i v Kobilji je dosta slabih časopisov med katoličanci. Kda je zmenite z dobrimi?
Društva za katoiičanske delavce v Hollandiji. Piišpecje Hollan-dije ali Nizozemske so izdelali načrt, kak bodo organizirali katoiičanske delavce. Po tom načrti bode mladina do 17—18 leta v društvi »Mladi delavec", sledkar pa v društvi sv. Jožefa ali kat. strokovnom društvi. Povsod pa mora biti duhovnik predsednik društva. Namen združenja je najmre, da delavec i obrtnik ne zgiibi najdragšega kinča, vere, kda se društvo bori za njegovo vremenitno srečo i blagostanje. Zato mora biti povsod zraven Cerkev z svojim namestnikom. Kak lepi navuk za naš kraj, kde mamo teliko delavcov, kak snop razvezanih, brez vsega vodstva, brez vsega društva. Združimo je, a nikdar brez Cerkve, če neščemo, ka bi postali mlačni vu veri i toj celo sovražni.
VSEBINA :
K Materi Mariji Življenjepis Chambon Marije Marte, laične sestre reda Marijinoga obiskavanja Večni posvet Širitelom na znanje Pože sv. Jezušekcve Trezike
Stran	i	Kak ljubiš ti Srce Jezusovo		9
		Dve skritivi roži Gradške fare	>>	10
	2	Od „Doma sv. Frančiška"	n	12
n	3	Dečici par zgledov	D	13
11 11	6	Dika Marijina	»	14
n	7	Cerkveni glasi	n	16