Primorski Poštnina plačana v gotovini ^ Abb. postale 1 gruppo (.jena J.5U lir Leto XXXII. St. 289 (9594) nevrnk TRST, nedelja, 12. decembra 1976 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. DEŽELNI URBANISTIČNI NAČRT IN NAŠA SKUPNOST Splošni deželni urbanistični načrt, ki ga je izvršni organ avtonomne dežele Furlanije - Julijske krajine uradno deponiral 1. decembra, je po besedah predsednika Comel-lija in odbornika Maura, pomemben političen akt deželne uprave. S tako oceno popolnoma soglašamo kot prebivalci dežele in kot pripadniki slovenske narodnostne skupnosti, ki je še posebno občutljiva za vsak poseg in za vsako urejevanje narodnostnega ozemlja, v katerem ima svoje korenine. Dejali bi celo, da je najpomembnejše politično dejanje deželne u-prave, bolj kot socialno - gospodarsko načrtovanje, ki je omejeno v času, je usmerjevalnega značaja in daje le možnost, da na koncu ocenjujemo ustreznost rezultatov z napovedmi in učinkovitost (ali neučinkovitost) inštrumentov za njegovo izvajanje. Prav gotovo je zato urbanistični načrt pomembnejši od kateregakoli, pa še tako važnega deželnega zakona. Urbanistični načrt je namreč akt, ki za daljšo dobo urejuje razvoj družbenih skupnosti in gospodarskih dejavnosti na vsem ozemlju dežele, ga spodbuja ali omejuje z obvezujočimi normami. Vse občine so mu dolžne prilagoditi svoje regulacijske načrte, za posebno zaščitena področja pa že od 1. decembra dalje prekiniti izdajanje vsakega dovoljenja, ki bi ne bilo popolnoma v skladu z njim. Zaradi tega je toliko manj upravičeno, politično pa neumestno, da ima pravico o njem sklepati deželni odbor, torej izvršni organ, in ne zakonodajni, politično odločujoči organ, t.j. svet, kot velja za dežele z navadnim statutom in za občine. Zato je nedvomno pravilna «politična» odločitev deželnega odbora, da mimo molka zakonskih določil omogoči najširše posvetovanje s krajevnimi upravami, stanovskimi organizacijami, družbenimi predstavništvi in prav tako pravilna je potrjena pripravljenost sprejeti izboljševalne predloge. Ravno zaradi izjemnega pomanjkanja zakonskih določil obstaja negotovost glede postopka, ki naj uresniči izraženo odprtost deželnega odbora do prispevkov deželnega sveta, kakor tudi do predlogov in popravkov zainteresiranih ustanov, skupnosti in Posameznikov. Neobhodno potrebno pa je, da se to posvetovanja dejansko izvedejo in da so čim širša in poglobljena že zaradi tega, ker je splošni deželni urbanistični načrt po svoji naravi obvezujoč inštrument, kljub najboljši volji, ki je sploh ne postavljamo v dvom, sedanjega odbornika ali celotnega odbora, ko zatrjuje, da nima nobenih omejevalnih namenov, pač pa le usmerjevalne v odnosu do podrejenih urbanističnih aktov občin. Posvetovanja so potrebna tudi, ker so bila prejšnja, kolikor jih je sploh bilo, že pred tremi leti, nakar je načrt izdelovalo in izdelalo le deželno tehnično osebje in je bil deponiran, ne da bi izrekli o njem mnenje niti deželni gospodarsko - socialni odbor, niti socialno - gospodarske cone, in zdi se, da niti deželni urbanistični odbor. Mislimo, da nas nihče ne bo model dolžiti partikularizma, če ponovimo kar smo že poudarjali leta 1973, ko je bil predložen osnutek deželnega urbanističnega načrta, v dokumentu gospodarske komisije Slovenske kulturno - gospodarske zveze, ki je vseboval poleg upravičene kritike tudi prav konkretne iz boljševalne predloge: «Zato se slo renska narodnostna skupnost spra šuje, kako more obstajati obvezu joči dokument kot urbanistični na črt, ki ne izhaja iz dvonacionalne stvarnosti dežele in ne ureja dvo- DARUJTE ZA ŽRTVE POTRESA! V okviru naše nabiralne akcije za žrtve potresa smo prejeli: 46.662.290 lir in 25.000 N-din Prispevke sprejemamo v tajništvu uredništva v Trstu, Ul. Montecchi 6 od 8. do 19. ure, v Tržaški knjigarni v Ulici sv. Frančiška 20, v Gorici, Ul. 24. maja 1 in na tekoči račun Primorskega dnevnika St. 1840 pri Tržaški kreditni banki. nacionalne stvarnosti na podlagi različnih narodnih, poleg ostalih interesov prebivalstva». Pritožba je bila utemeljena tedaj, saj načrt sploh ni upošteval tega enostavnega dejstva, verjetno prav zato, ker niso imeli za potrebno povabiti na posvetovanje predstavniških ustanov naše narodnostne skupnosti, in je utemeljena tudi sedaj, ker ni videti, da bi v sedanjem izdelku računali nanjo. V sicer komaj površnem pregledu, ki nam ga je čas dovolil, smo nasprotno zasledili v obsežnem gradivu nekaj elementov, ki samo povečujejo zaskrbljenost. V poročilu, ki je sestavni del načrta, obravnavajo tudi razdelitev dežele v šolske okraje in niti z besedico ne omenjajo slovenskega šolskega o-kmja. Pri določanju izhodiščnih meril (standardi) sploh ne upoštevajo potrebe po dvojnih merilih na narodnostno mešanih področjih, kar se vsiljuje samo od sebe na primer prav pri razporeditvi šol. S strogimi omejevalnimi ukrepi, ki so stopili v veljavo že s 1. decembrom, so zelo ozko vinkulirali npr. vsa področja, ki jih obsegajo Bel-cijevi kraški naravni rezervati in še kaj več. Omejitve so enake o-nim, ki jih je predvideval že dvakrat odloženi- odborov osnutek izvršilnega zakona in ne bi bilo prav, če so hoteli s tem sredstvom obiti upravičeno nasprotovanje Kraševcev, ker mu niso mogli biti kos drugače. Vsekakor nudi deželni urbanistični načrt mnogo snovi za globlje proučevanje in tudi za upanje, da se iz nezadovoljivega s predlogi in popravki, ki jih bo naša narodnostna skupnost izdelala po svojih predstavniških ustanovah, spremeni v sprejemljivega. Pri gospodarski komisiji Slovenske kulturno - gospodarske zveze je že od novembra na delu poseben strokovni odbor, ne dvomimo pa, da bodo tudi izvoljene uprave,, stanovske organizacije, politične stranke, v katerih se naša narodnostna skupnost udejstvuje, z vso resnostjo vzele zadevo v roke in dale svoj odločilen prispevek. Nočemo dvomiti, da bo deželna u-prava, prav zato, ker je iz svoje politične volje odprla šestmesečna posvetovanja, tudi primerno upoštevala predloge, ki jih bo prejela. LUCIJAN VOLK SUMLJIVO «SOGLASJE> NA VSEDRŽAVNEM^ SVETU KD Leve stranke ostro kritizirajo poročilo tajnika Zaccagninija «Soglasje» vzbuja zaskrbljenost pri prijateljih tajnika stranke, ki govorijo o «hinavščini» - Andreotti zadovoljen s potekom zasedanja RIM, 11. — Zasedanje vsedržavnega sveta krščanske demokracije je v središču pozornosti vseh političnih strank. Značilno je. da so na tem zasedanju našli «skupni jezik» predstavniki vseh struj, ki so si bile vedno sovražne, še bolj značilno pa je, da vsi dosedanji nasprotniki tajnika stranke hvalijo njegova odklonilna stališča in njegovo «linijo zapiranja». To je seveda vzbudilo kritike ostalih strank. Jutrišnja «Unità» bo posvetila poročilu Zaccagninija polemičen članek pod naslovom: «Ali je nepremičnost politika?» V njem pisec govori o zakrknjeni politiki, o šibkosti politične analize in o neprepričljivih stališčih med izjavami tajnika in dejanskim položajem. člankar poudarja, da s puhlimi političnimi pobudami se ni mogoče bojevati proti desnici in da se na ta način ustvarjajo najboljši pogoji za spodbujanje konservativnih in reakcionarnih stališč. Članek v «Unità» se zaključuje z ugotovitvijo, da je prav ob sedanji krizi potreben odločen in stvaren odgovor, ki naj prispeva k rešitvi perečih vprašanj in k ustvarjanju pogojev za primerno, dosledno in demokratično strategijo. Še bolj kritični do Zaccagnini-jevih stališč so socialisti. Tudi republikanci so do Zaccagninijeve-ga poročila zelo polemični. Toda demokristjani so z njim enotno potegnili. To dokazujejo današnji posegi na zasedanju vsedržavnega sveta. Dorotejci in fanfanijevci, naravni nasprotniki Zaccagninija, ki so mu še do včeraj ob vsaki priložnosti metali polena pod noge, sp začeli svoje govore z običajnim «popolnim odobravanjem Zaccagninijevega poročila». Ta enotnost vzbuja zaskrbljenost tajnikovih prijateljev, ki jih moti, da so se vse struje naenkrat zgrnile okrog Zaccagninija. Nekateri govorijo o «hinavščini», drugi pa pravijo, da jih veseli, da se strinjajo s tajnikom, da pa naj ne zaradi tega zahtevajo, da bodo ponovno imeli odločujočo besedo pri izdelovanju politične linije stranke. Zanimiv je bil poseg dorotejca Tesinija, ki je de- jal, da je na sedanjem zasedanju vsedržavnega sveta opaziti politično premostitev dosedanjih sporov med dvema taboroma, ki sta se spopadla na zadnjem vsedržavnem kongresu stranke. Zato pričakujejo, da bodo samo predstavniki leve struje «base» kritični do Zaccagninija. Najbolj zadovoljen z dosedanjim potekom zasedanja je nedvomno predsednik vlade Andreotti. Do sedaj so ga odkrito in vsestransko podpirali samo Zaccagninije-vi prijatelji. Sedaj pa je očitno, da postaja v stranki podpora njegovi vladi soglasna. Toda Andreottijev najožji sodelavec Evangelisti ni zadovoljen s to «soglasnostjo» in je danes govoril o «hinavščini ter dodal, da je treba preprečiti podobne «bratovščine». O- benem je pozval socialiste, naj se odločijo za ponovno sodelovanje v vladi. CANDIDA CURZI Znižanje avtomobilske takse za leto 1977 RIM, 11. — Že dlje časa pišemo samo o novih davkih in vedno večjih obremenitvah davkoplačevalcev in potrošnikov na sploh. Danes pa je prišla vest, da je Uradni list objavil odlok, ki določa nove takse na avtomobile za leto 1977. Zakonski odlok, ki je stopil v veljavo z današnjim dnem, pred- videva, da se avtomobilska taksa zniža za 40 odst. za avtomobile, ki imajo do 12 fiskalnih KM, za 30 odst. za avtomobile med 13 in 18 KM, obenem pa se avtomobilska taksa poviša za 25 odst. na vse avtomobile, ki imajo motor z več kot 25 fiskalnih KM. Hkrati so sporočili, da bodo avtomobilisti lahko plačali takso za prihodnje leto od 22. decembra dalje pri sedežih avtomobilskega kluba, ali od 27. decembra dalje na poštnih uradih. Vsi tisti, katerim plačana taksa zapade konec decembra letos, morajo plačati takso za prihodnje leto najkasneje do 10. januarja 1977. Obenem opozarjajo lastnike avtomobilov z motorji «Diesel», da z novo višino avtomobilske takse zapade odbitek 20 od' sto, ki so ga uživali do sedaj. VLADA JE ZAVRNILA OSNOVNE ZAHTEVE Razbitje pogajanj za delovno pogodbo javnih uslužbencev RIM, 11. — V prihodnjem tednu bodo sindikalne organizacije zelo zaposlene. Poleg sestanka med vodstvom sindikalne federacije in Vlado, ki bo v sredo, se tri sindikalne zveze pripravljajo na ponovno srečanje z gospodarskimi strokovnjaki strank ustavnega loka, na katerem bodo obrazložile političnim silam sindikalne predloge o najvažnejših gospodarskih in socialnih vprašanjih, o katerih bo govor tudi z vlado. Toda največje vprašanje predstavlja razbitje pogajanj med sindikati državnih uslužbencev in vlado za obnovitev delovne pogodbe. Uslužbenci vseh javnih ustanov zahtevajo vzpostavitev novih delovnih odnosov z javno upravo, zlasti pa prispevati k večji učinkovitosti dela. Poleg tega pa nameravajo tudi urediti nekatera ekonomska vprašanja, ki so vezana na obveznosti vlade in ki bi morala biti rešena že v tem letu. ŠLO NAJ BI ZA PODVIG VOJAŠKEGA KRILA BASKOVSKE ORGANIZACIJE ETA V središču Madrida ugrabljen predsednik španskega državnega sveta Antonio Oriol Iz Španije prihajajo nasprotujoče si vesti: po nekaterih naj bi Oriola že ustrelili, po drugih pa naj bi ugrabitelji zahtevali 12 milijonov dolarjev odkupnine - KP Španije obsodila ugrabitev MADRID, 11. - V središču Madrida so danes neznanci z drzno akcijo ugrabili predsednika španskega državnega sveta Antonia Mario Oriola y Urquija. V njegov urad so se predstavili štirje moški, za katere domnevajo, da so bili pripadniki vojaškega krila baskovske organizacije ETA in povedali tajnici, da jih pošilja znan desničarski duhovnik, prijatelj umrlega diktatorja Franca. Oriol jih je takoj sprejel, četverica pa je takrat povlekla na dan brzostrelko in potem ko je onesposobila Oriolove-ga sina in uradnico, odpeljala predsednika državnega sveta neznano kam. iiiiiiiiiifiiiniimiiKiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiHniiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiumiiiiiuimiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHimiiiiiiiiiMiiiil V vsej Italiji proslave ob sedmi obletnici pokola na Trgu Fontana MILAN, 11. — V Milanu, Rimu, Genovi in v nekaterih drugih italijanskih mestih so bile danes manifestacije ob sedmi obletnici pokola na Trgu Fontana v Milanu. Osrednja proslava je bila v Milanu, kjer jo je priredil «stalni protifašistični odbor za obrambo republikanskega reda» in kateri so se pridružili predstavniki krajevnih ustanov, strank ustavnega loka in sindikalnih organizacij. Spregovoril je milanski župan Togno-li, ki je izrazil svojcem žrtev vso solidarnost demokratičnih ljudi v Italiji. Spregovoril je tudi bivši milanski župan Aniasi, ki je sedaj socialistični poslanec, ki je poudaril, da je za atentat na Trgu Fontana kot za smrt mnogih mladih antifašistov od Franceschija in Brasilija, do Varallija in Zi- becchija, odgovoren fašizem, niso pa brez krivd niti ameriška vohunska agencija CIA niti ameriške multinacionalne družbe. Na milanski proslavi so govorili tudi predstavniki mladinske federacije KPI, scialdemokratov, kmečke banke in drugih strank in ustanov. Popoldne so skrajnolevi-čarske organizacije uprizorile lastno manifestacijo, na . kateri je pa bilo več ljudi, kot na uradnih proslavah. Zbrali so se pri univerzi ter potem v sprevodu prišli do Trga Fontana, kjer so imeli zborovanje, ki se je zaključilo brez slehernega incidenta. Sprevod je bil tudi v Rimu, na zaključnem zborovanju pa so govorniki poudarili, da so po tolikih letih fašisti, ki so odgovorni za pokol, še vedno prosti, sodstvo pa ni bilo zmožno postaviti v pravo luč povezav, ki vežejo razne obveščevalne službe z morilci, ki so zagrešili pokol na Trgu Fontana. V Genovi so neznanci vrgli skozi okno poslopja na glavni ulici lutko v človeški velikosti, ki je imela namesto glave posodo rdeče barve. Pri udarcu ob asfalt se je posoda razbila, kar je dalo dokaj srhljiv vtis, da se je po pločniku razlila kri. Mnogi mimoidoči so obvestili policijo, ker so mislili, da gre za samomor. S svojo gesto so neznanci hoteli podčrtati, da je anarhista Pinellija umorila policija, kot je bilo tudi napisano na lepaku, ki ga je lutka imela na hrbtu. Telefoto ANSA: Milanski župan Tognoli govori na osrednji slovesnosti. Po nekaterih vesteh naj bi ugrabitelji telefonirali v uredništvo časopisa «Infdrmacibnes» in prebrali kratko sporočilo, podpisano ETA, v katerem je rečeno, da so nad Oriolom izvedli smrtno kazen, na katero ga je obsodilo špansko ljudstvo. Uradna španska tiskovna a-gencija CIFRA pa trdi, da je policija že aretirala enega od pripadnikov ETA, znanega pod borbenim vzdevkom Inaki, ki se je zadnje čase spoprijateljil z Oriolovo hčerjo, s katero je bil v trenutku ugrabitve v neki mestni umetnostni galeriji. CIFRA tudi trdi, da so ugrabitelji sicer res pripadniki ETA in da so zahtevali za njegovo osvoboditev 12 milijonov dolarjev ter osvoboditev vseh Baskov, ki so v španskih zaporih. V zvezi z ugrabitvijo Antonia Oriola so se takoj sestali predsednik vlade Suarez, prvi podpredsednik državnega sveta general Mellado, podtajnik pri predsedstvu vlade Osorio in minister za notranje zadeve Martin Villa. Ob koncu so objavili komunike, v katerem je med drugim rečeno, da je vlada sprejela vse potrebne ukrepe, da bi izsledili ugrabitelje in da ne bo tolerirala poskusov manjšine, ki je proti miroljubnemu sožitju. Vse politične skupine so ostro obsodile ugrabitev predsednika državnega sveta. KP Španije v svoji izjavi pravi, da taki dogodki koristijo samo tistim skupinam, kj so proti temu, da bi v Španiji vzpostavili demokracijo ter dodaja, da so komunisti mnenja, da so politične in demokratične svoboščine najboljše sredstvo za preprečitev takih akcij. Skrajna desnica je, kot je bilo pričakovati, takoj izkoristila ugrabitev in obtožila vlado, da je odgovorna za ta teroristična dejanja, ker si prizadeva, da bi liberalizirala politično življenje v Španiji. Vlada je prišla celo tako daleč, trdi desnica, da je dovolila komunističnemu tajniku Santiagu Carrillu, da ima zborovanje v središču Madrida. Mnogi politični o-pazovalci se sprašujejo, ali ne bo današnja ugrabitev imela svoje posledice tudi na izid referenduma, ki bi moral biti v sredo, 15. decembra, ko se bodo morali Španci izraziti o tem, če hočejo ali nočejo ustavno reformo. Do ugrabitve Antonia Oriola prihaja dva meseca po Umoru člana sveta kraljestva Juana Marie De Araluce, ki so ga 4. oktobra u-strelili pripadniki ETA. Sin Antonia Oriola je medtem baje spoznal enega od ugrabiteljev očeta. Šlo naj bi za Baska Joseja Echegaryja Gazteareno, pripadnika vojaškega krila ETA. Organizacija se je pred časom razcepila. Na eni strani so člani «ETA — Peta skupščina», ki bi hotela stopiti iz ilegale in ustvariti lastno stranko, na drugi pa je vojaško krilo ETA, ki je trdno odločeno nadaljevati s svojo ilegalno borbo do propada španske diktature in do proglasitve neodvisnosti baskovskih pokrajin, (if) Vlada je vse te zahteve do sedaj zavrnila. Zato so se pogajanja preteklo noč razbila. Sindikati se sedaj pripravljajo na zaostritev boja. Na današnjem srečanju tajništev zveznih sindikatov javnih uslužbencev so ugotovili, da je zavlačevanje pogovorov o ureditvi zapadlih obveznosti v zvezi z obstoječimi delovnimi pogodbami povzročilo odločen odpor vseh prizadetih, ki zahtevajo ostrejše o-blike boja. Po razbitju pogajanj z vlado, se je danes ponovno zbralo večje število državnih uslužbencev, ki so demonstrirali pred raznimi ministrstvi. Največja demonstracija je bila pred ministrstvom za preureditev državne uprave. V ponedeljek pa bo «dan boja poljskih delavcev». Stavkali bodo štiri ure, v Venetu pa ves dan. V tem boju jih podpirajo industrijski delavci. Bumedien izvoljen za predsednika ALŽIR. 11. — Huari Bumedien je bil izvoljen za predsednika Alžirije. Po zadnjih uradnih podatkih, naj bi se za Bumediena izreklo 99,55 odst. tistih, ki so od-oali svoj glas. Volitev se je u-deležilo tudi pol milijona Alžir-cev, ki dela v tujini. Po ustavni reformi, ki so jo o-dobrili novembra z referendumom je predsednik republike istočasno vladni poglavar, poveljnik oboroženih sil in minister za obrambo. aiiiiiiiitmuimiiiiiiiiiiiiiiimitiiiiiiimiiiiiitiiiHiiiimiiiuimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiHiiiMiiiiiiiiiii V SREDO PONOVNO SREČANJE Z VLADO Odložen sestanek z vodstvom Confindustrie RIM, 11. — Na včerajšnjem zasedanju izvršnega odbora sindikalne federacije so šele začeli razpravo v delavskem gibanju o stališču, ki ga morajo sindikati zavzeti v okviru boja za izboljšanje gospodarskega položaja. Vodstva sindikatov posameznih strok želijo globlje proučiti vsa vprašanja, preden gre vodstvo sindikalne federacije ponovno na pogajanja s Con-findustrio glede vprašanja «cene dela». Sindikati hočejo najprej razčistiti «odnose» z vlado. Zato je bilo srečanje s Confindustrio, ki bi moralo biti v prihodnjih dneh, odloženo za nedoločen čas. Obenem so na zasedanju izvršnega odbora sklenili, da se bodo ponovno posvetovali s strankami ustavnega loka o gospodarskih in socialnih vprašanjih. Toda stebra sedanje sindikalne politike ostajata še vedno odločna obramba premične lestvice in zahteva po novih naložbah za večjo zaposlitev. Zvezni tajnik CGIL Didò je danes izjavil, da če se sindikati danes odrečejo zahtevi po splošnem povišanju plač in zagovarjajo politiko strogega varčevanja, obenem pa zahtevajo bolj u-činkovito davčno politiko, ne pomeni, da so se odrekli odločnemu boju z delodajalci in z vlado, da se doseže korenita sprememba gospodarske in politične smeri v Italiji. Prihodnje srečanje med vodstvom sindikalne federacije in vlado bo 15. decembra. Zato sindikati pripravljajo dokument, ki ga bodo predložili vladi, v kate- rem v glavnem povzemajo predloge, ki so jih načeli na zadnjem srečanju 4. decembra in želijo vedeti, koliko bo državna uprava nabrala denarja z novimi davčnimi in drugimi ukrepi, kako in kje namerava porabiti ta denar, hkrati pa predlagajo, da je treba naložiti največ denarja na Jugu, za zidanje stanovanj, za okrepitev kmetijstva, za pridobitev novih energetskih virov ter za preusmeritev industrijske proizvodnje. Sindikati niso zadovoljni z ukrepom o zidanju novih ljudskih stanovanj, ki ga je sprejela vlada na včerajšnji seji. Menijo, da so nakazana sredstva nezadostna in da so nepravilno razdeljena. 7 let po pokolu 12. december 1969: ob 16.45 je v Kmečki banki na Trgu Fontana v Milanu eksplodiral peklenski stroj, prvi od tolikih, ki so v zadnjih sedmih letih okrvavili Italijo. Za italijansko policijo in sodstvo tedaj ni bilo dvoma: pokol je bil delo anarhistov in že nekaj dni |>o njem, je v zaporu sedela «človeška zver» Pietro Valpreda, kot je z naslovom na devet stolpcev o-značil plesali a milanski list «Corriere della sera» in z njim še marsikateri drugi časnik. Nekaj dni, nekaj desetin ur in 15. decembra je na tlaku pred milansko kvesturo obležal železničar Pino Pinelli. «Vzel si je življenje — je naslednjega dne izjavil kvestor Marcello Guida, ki ga našim bralcem najbrž ni treba podrobneje predstavljati — ker je spoznal, da je v toasti.» Sedem let je minilo od tistega tragičnegfa decembrskega dne in danes nihče več ne krivi anarhistov za pokol na Trgu Fontana, če izvzamemo le najbolj zakrknjena fašistična trobila. Sedem let, v katerih pa resnica, vsaj uradno, še ni prišla na dan. Ni to mesto, da bi obnavljali strmo in z ovirami posuto pot, ki so jo prehodili nekateri pogumni sodniki pri iskanju resnice; predaleč bi zašli, če bi našteli vse poskuse oblasti, (la preiskavo zavrejo. Čez dober mesec se bo začel v Catanzaru proces zaradi pokola, pravi sodni monstrum, saj je kasacijsko sodišče postavilo na isto zatožno klop anarhista Pietra Valpredo in fašista Franca Fredo ter Giovan-nija Venturo, in da bo zmeda še večja, tudi častnike obveščevalne službe, obtožene, da so prikrili vrsto pomembnih dokazov in skušali onemogočiti preiskavo. Sedem let... Bo končno resnica prišla na dan? (vt) TRŽAŠKI DNEVNIK V POLNEM KULTURNEM DOMU NA POBUDO SLOVENSKE PROSVETNE ZVEZE Pesem prijateljstva šestih zborov v duhu sožitja in globlje humanosti Pozdrav predsednika SPZ Klavdija Palčiča - Nastopili so italijanski, slovenski in furlanski zbori iz Trsta, Proseka-Kontovela, Ovara, z Reke, iz Prevalj in iz Št. Vida v Podjuni na Koroškem Slovenski Kulturni dom v Trstu je bil sinoči prizorišče še ene lepe in pomembne kulturne manifestacije pod geslom «Petje v prijateljstvu», na kateri so nastopili slovenski, italijanski in furlanski pevski zbori. Manifestacijo je priredila Slovenska prosvetna zveza v Trstu zato — kot je dejal v uvodnem pozdravu njen predsednik Klavdij Palčič — «ker vsi, kar nas je tukaj zbranih in sploh vsi tisti, ki jim je pri srcu sožitje med ljudmi, živo želimo, da bi bilo temu našemu prostoru, v katerem živimo, usojeno, da postane zgledno prizorišče globlje in' zavest-nejše humanosti; tukaj, kjer so.ljud-je različnih kultur in jezikov v vsakdanjem stiku in torej v prednostnem položaju, da se medsebojno kulturno bogatijo, kjer je v interesu vseh, ki ne živijo od sprtij, da so med narodi in kulturami možni prelivi ne pa ostro zasekane meje». Predsednik Klavdij Palčič je takole nadaljeval: «Poleg mešanega zbora s Proseka - Kontovela «Vasilij Mirk» imamo danes tu italijanski tržaški zbor «Sergio Bonato» in furlanski zbor «Chei di Guart» iz Ovara v Furlaniji. S tem imamo pred seboj podobo nacionalne in kulturne sestave naše dežele. Nastopil bo še zbor «Fratellanza» z Reke kot predstavnik italijanske manjšine v Jugoslaviji, moški zbor «Vres» iz Prevalj, kot predstavnik iz matične domovine in koroški mešani zbor «Danica» iz Št. Vida v Podjuni, kot predstavnik tistega dela našega naroda, ki si prav tako kot mi, Slovenci v Italiji, želi prijateljstva in sodelovanja s sodržavljani večinskega naroda, a jim sedanje stanje v Avstriji, kakršnega so vsilili tamkajšnji sovražniki sožitja, izpodkopava upanje v takšno prijateljstvo in sodelovanje. Naj bo ta večer tudi in še posebno njim v spodbudo.» Svoj nagovor je K. Palčič končal z besedami: «SPZ se z nocojšnjim sporedom, kot tudi že ob drugih priložnostih, obvezuje za nadaljnje razvijanje svojega programa za pospeševanje spoznavanja in razumevanja med ljudmi, ki živimo na tem ozemlju, prelivanja kultur ter poziva tudi vse druge ustanove in posameznike, slovenske in italijanske, naj zastavijo vse svoje moči in ugled, da se ta razvoj pospeši, kajti preveč je bilo doslej zamujenega.» Aplavz občinstva, ki je napolnilo parter in balkon Kulturnega doma, je pozdravil te besede, toda aplavz je bil obenem in še posebno iz srca namenjen koroškemu zboru «Danica» ~............................... med tem prišel na oder v slikovitih koroških slovenskih narodnih oblačilih, kajti vsi v dvorani so čutili, da prav ta zbor v današnjem položaju najbolj potrebuje tople človeške in bratske solidarnosti ter prijateljstvo vseh. Seveda pa so bili toplih pozdravov že ob prihodu na oder in potem ob vsaki pesmi deležni tudi ostali zbori, v prvi vrsti gostje italijanske manjšine z Reke, furlanski zbor iz Ovara, iz kraja, ki ga je potres močno prizadel in ki je tokrat šele drugič javno nastopil po potresu, mešani zbor tržaškega železničarskega društva «Sergio Bonato», ki je svojo kulturno širino dokazal z odlično, v hrvaščini izvedenimi, medžimurskimi pesmimi, zbor «Vres» DPD Svoboda iz Prevalj v jugoslovanskem delu Koroške ter seveda naš domači proseško -kontovelski zbor «Vasilij Mirk». Vsak od sodelujočih zborov je zapel po štiri pesmi, spored pa je v slovenščini in v italijanščini napovedovala Savina Remčeva. V tem poročilu nimamo namena podajati strokovne ocene predvajanega petja, saj to niti ni bil namen te manifestacije. Reči pa je treba, da je vsak zbor vnesel v program nekaj izrazito svojega tako v izvajanju kot v ' čustvovanju in ne nazadnje v samj pojavi na odru. Prav ta pestrost pa tudi različni pristopi v interpretacijah, so naredili ves spored, ki se je odvijal brez prekinitve, prijeten, po svoje zanimiv in seveda spodbuden v prelivajočem se spletu jezikov, narečij in melodij. Tako so nas koroški pevci in pevke v trenutku ogreli s preproste harmonijo in milino koroške narodne pesmi, zbor «Fratellanza» z Reke je dokazal, da lahko tudi starejši pevci zapojejo živahno in sproščeno. mešani zbor iz Ovara v lenih narodnih nošah je prijetno preseneti: s svojo ubranostjo, naš «Vasilij Mirk» je nesporno dokazal, da se vrača v staro formo in da mu pesmi spet polno donijo, nastop zbora «Sergio Bonato» je bil nedvomno PD PROSEK - KONTOVEL prireja jutri, 13. t.m., ob 19.30 v prostorih ŠD Primorje CANKARJEVO PROSLAVO Sodelujejo: Stane Raztresen, mladinski pevski zbor Prosek-Kontovel, pevski zbor Vasilij Mirk in godba na pihala s Proseka. iz Št. Vida v Podjuni, ki je liiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiuiiiiniiiiiiiiiiiinnniiiMiiitiiiiiiniiinniiiMUMiiiiiiiiinniiiiiiiiiininiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiii SINOČI V SKCDN1V SPOMINSKI VEČER 08 10-LETNSCI SMRTI SKLADATEUA IVANA GRBCA O svojem učitelju je pripovedoval prof. P. Merku V MILJSKI OBČINSKI GALERIJI «LO SQUERO» Odprta razstava del petih mladih likovnih umetnikov Predstavitev slikarjev in nastop dolinskega okteta «Majnica» Sinoči je bUa' v miljski občinski ga občinskega muzeja Revoltella kvalitetni vrh večera, poleg že omenjenih medžimurskilj. pesmi pa nam je naklonil še prvo izvedbo dirigentove (Coralove) skladbe Inclina Domine, moški zbor «Vres» iz Prevalj pa je poskrbel za več kot dostojen zaključek programa z dvema partizanskima, pesmima, z eno koroško in s prešerno «Spak». Manifestacijo so s . svojo ..prisotnostjo počastili tudi generalni konzul SFRJ v 'Trstu Ivan Renko s soprogo, 'predstavnik ZKPO Slovenije tov. Lotrič, tajnik Kulturno pròsvet nc zajednice z - Reke Nedeljko Mihelčič, predstavnik - SPZ iz Celovca Mirko Perc, predsednik SKGZ Bo ris Race, predsednik Zveze cerkvenih pevskih zborov iz Trsta dr. Ha-rej in drugi. Po koncertu se je v mali dvorani razvila družabnost, ki se je spremenila v sproščeno in prisrčno sozvočje jezikov in čustev, ki jih je celotna manifestacija tako lepo potrdila in jim dala novo vsebino. j. k. ............. IZJAVA SEN. JELKE GERBEC ITALIJANSKEMU RADIU galeriji «Lo Squero» kulturna prireditev, ki se je je udeležilo lepo število domačinov, pa tudi nekaj gostov iz Trsta. Med drugimi smo na prireditvi videli tudi miljskega župana Gastoneja Milla, podžupana Willerja Bordona in številne druge miljske kulturne in javne delavce. V miljski galeriji bo do prihodnje sobote razstavljalo pet tržaških mladih likovnikov in sicer Grimalda, Kravos, Švara, Vecchiet in Volk, to se pravi skupina slikarjev, ki je pred časom izdala mapo petih grafičnih listov ob tridesetletnici osvoboditve in katere izkupiček bo šel v sklad za postavitev spomenika padlim borcem in aktivistom iz nekdanjega tržaškega okraja oziroma rajona, to se pravi iz Skednja, od Sv. Ane in s Kolonkovca. Umetniki so pet svojih grafičnih listov iz mape dali na ogled v veži galerije, v galerijski dvorani pa so razobesili vsak po štiri svoja dela. Razstavo sta odprla miljski občinski odbornik za kulturo Diego Apostoli in občinski svetovalec Kiljan Ferluga, ki je tudi podčrtal namen razstave in delež mladih umetnikov za dostojno proslavitev 30-letnice o-svoboditve. Nato je kustos tržaške- kmjtmje osimskega sporazuma È3 Impšo ozračje EÉm r Ezrspi Z ratifikacijo sporazuma se odpirajo nove možnosti za trdnejšo povezavo med Slovenci in Italijani in za uveljavitev narodnostnih pravic Slovencev v Italiji V Domu Jakob Ukmar v Skednju je bila sinoči spominska svečanost ob 10. obletnici smrti Ivana Grbca in kot nekakšna priprava za poimenovanje škedenjske osnovne šole po tem zaslužnem škedenjcu, učitelju, pevovodji in skladatelju. V Skednju deluje prosvetno društvo, ki je tudi poimenovano po Grbcu. O življenju in zaslugah Ivana Grbca je na sinočnji prireditvi govoril prof. Pavle Merkù, ki hrani pokojnikovo kulturno dediščino in je o-budil spomine na svojega učitelja. Njegovo prisrčno pripovedovanje je pritegnilo pozornost občinstva; toda škoda le, da ni bilo več mladih, ki Grbca niso osebno poznali. Merkù je povedal, kako je Grbca spoznal ob koncu zadnje vojne, kako ga je Grbec peljal v svet glasbe in vcepil ljubezen do naše zemlje. Bil je zelo skromen in ni rad govoril o svojem delu. Tako mu ni nikoli povedal, da je 50 let zbiral ljudsko blago in zapisal nad 200 ljudskih pesmi, ki so po Merkùjevi zaslugi izšle po njegovi smrti. Ivan Grbec je pod fašizmom najdlje vztrajal med svojim ljudstvom in je odšel v Jugoslavijo leta 1930, med prvimi pa se je vrnil in se z vso vnemo lotil dela po osvoboditvi. Zadnja leta svojega življenja je bil zagrenjen, razočaran in osamljen. Nekaj let po prvi svetovni vojni pa je bilo v Grbčevi hiši v Skednju pravo kulturno središče, kjer so se zbirali naši kulturni u-stvarjalci kot M. Kogoj, K. Širok, S. Kumar in drugi. Po Merkùjevem pripovedovanju je nastopil cerkveni pevski zbor z Opčin, ki je pod vodstvom prof. Janka Bana zapel šest slovenskih u-metnih pesmi. naj bi vsi šolski sveti izrazili svoj protest in ponovno poudarili zahtevo po avtonomiji slovenske šole. Na posvetu je prišla do izraza zahteva, da šolski skrbnik odgovarja tudi v slovenščini na dopise šolskih svetov. JUTRI NA OPČINAH Zborovanje o urbanističnih problemih našega Krasa V Prosvetnem domu na Opčinah bo jutri ob 20.30 pomembno javno zborovanje o urbanističnih problemih Krasa, ki jih je tržaška občinska uprava doslej povsem zanemarjala ter s tem preprečevala vsakršen razvoj zgornje okolice Krasa. Zborovanja se bodo udeležili občinski svetovalci KPI Spetič,. Wilhelm, Costa in Monfalcon. Senatorka Jelka Gerbec je po vsedržavni radijski mreži podala izjavo v zvezi z razpravo o ratifikaciji osimskega sporazuma v poslanski zbornici. Izjavo je podala v slovenščini, nato jo je ponovila v italijanščini v obliki intervjuja, ki ga je vodil dr. Deklich: «Izredno pozitivno je, da se je te dni začela v poslanski zbornici razprava o zakonu za ratifikacijo osimskega sporazuma. To sta slovenska narodna manjšina v celoti in vsa demokratična javnost v Trstu, v Furlaniji - Julijski krajini in izven nje nestrpno pričakovali ter njuna čustva so te dni javno izpričali izvoljeni sveti krajevnih ustanov in deželni svet. Meja, ki je, kot znano, najbolj odprta meja v Evropi, se tako za vedno začrtuje in se s tem odpravita nestalnost in ndgotovost, ki sta doslej označevali položaj pri nas in ki sta močno zavirali razvoj gospodarstva in specifično produktivnih dejavnosti. Izvajanje dogovora med Italijo in Jugoslavijo bo brez dvoma krepilo ozračje miru v tem delu Evrope, a obenem prispevalo k nadaljnji u-trditvi miroljubnosti in sožitja med narodi, pri nas in v svetu. Odprlo bo nove možnosti, da se čedalje krepijo in razvijejo vsakovrstni medsebojni stiki in izmenjave na gospodarskem, političnem, socialnem, kulturnem, diplomatskem področju, kar Trst resnično potrebuje in kar je obenem bistvene važnosti za deželo kot je naša, ki jo je potres tako močno oškodoval. Obenem se z ratifikacijo tega sporazuma odpirajo še novi pogoji za vedno trdnejšo povezavo med Slovenci in Italijani Trsta in vse Furlanije - Julijske krajine, obenem za priznanje in uveljavitev narodnih pravic Slovencev vse dežele in v okviru demokratičnega napredovanja dr. Giulio Montenero predstavil pet grafičnih listov iz mape in predstavil tudi njihove ustvarjalce, pri čemer je podčrtal, da spomin na odporništvo, kljub temu, da je minilo trideset let od zmage nad fašizmom in nacizmom, ni umrl, kajti v samih delih se čuti zavzetost mladih ljudi za uveljavitev načel odporništva in osvobodilnega boja. Sledilo je predvajanje žerjalovega filma, ki ga je posnel v ateljejih petih umetnikov in jih na njemu svojstven umetniški način prikazal pri delu. Končno je oktet «Majnica» iz Doline zapel nekaj pesmi, med drugim znano Cantate Domino, prav tako znano «Montanara», makedonsko «Bolen mi leži», nadalje «Briško pesem», «Bore» ter koroško «Ti pob’č, nk ne lumpej». Razstava bo trajala do sobote, 18. t.m., in bo občinstvu na ogled sleherni dan od 17. do 20. ure, ob sobotah in nedeljah pa od 10. do 12. ure. Mapa petih listov je, seveda, na prodaj. Gledališča za popolno, globalno zaščito in razvoj slovenske manjšine v Italiji, ki je toliko pretrpela za časa fašizma in ki še danes nosi posledice. ZARADI MRAZA V ŠOLI Dijaki trgovske šole ne bodo obiskovali pouka? Že več zim se na trgovski šoli postavlja problem ogrevanja šolskih prostorov, saj vlada v njih pošten mraz, ki onemogoča normalno shajanje pri pouku. Kljub večkratnim zahtevam za rešitev problema tako s strani dijaške organizacije, kpt s strani’' ravnateljstva' šole, 'se"pokra-’! jinska uprava za to ni dovolj za-' vzela. Zato je dijaška organizacija skleèllàV ’da dijaki ’ne bodo obiskcP1 vali pouka, če se zadeva v najkrajšem času ne reši. Na pobudo združenja staršev Pri Sv. Ivanu uspela Cankarjeva proslava Včeraj, prav na obletnico Cankarjeve smrti, je bila v Marijinem domu pri Sv. Ivanu Cankarjeva proslava, ki jo je organiziralo skupno z dijaki združenje staršev državnega učiteljišča «A. M. Slomšek». Proslava se je začela z nagovorom predsednice združenja Olimpije Su-sič, ki je poudarila, kako je za boljši uspeh šole potrebno večje medsebojno poznavanje, zaupanje in sodelovanje dijakov, staršev in profesorjev. Poleg tega je izrazila željo, da bi dijaki višjih srednjih šol vsaj enkrat na leto pripraviti skupno prireditev. Dijakinja zadnjega letnika šole za vzgojiteljice Cinzia Auber je nato prebrala govor o Cankarju in mladini. Kot nekakšna o-srednja točka proslave je sledila u-prizoritev Hlapca Jerneja in njegove pravice. Cankarjevo delo je priredil za oder in režiral igralec SSG Stane Raztresen, ki je tudi igral glavno vlogo. Ostale vloge so igrali dijaki iz obeh vzporednic 4. razreda, medtem ko so v prizoru z otroki sodelovali učenci 5. razreda osnovne šole Oton Župančič od Sv. Ivana. Proslavo je zaključil dijaški pevski zbor, ki je pod vodstvom prof. Nade Zaghet ubrano zapel Volaričevo «Eno devo le bom ljubil», beneško narodno «Oj, boži-me» in Vrabčevo «Zdravimo». Uspele proslave sta se udeležila tudi pod-ravnatelj in delegacija dijakov državnega tehničnega zavoda trgovske smeri žiga Zdiš. Prošldbi jel'sledilo družabno srečanje dijakov, staršev in profesorjev. VERDI Danes ob 16. uri tretja ponovitev Donizettijeve opere «Don Pasquale». ROSSETTI Teatro stabile — Teatro laboratorio (mala dvorana). Jutri ob 20.30 «Fin de partie» Becketta. Cooperativa Quattro Cantoni. Pri Osrednji blagajni (Pasaža Protti) so na razpolago izkaznice za prireditve in srečanje po 1.000 lir. Od četrtka, 16. t.m., ob 20.30 Walter Chiari: «Chi vuol esser lieto sia, del doman c’è gran paura» s kvartetom «I ricchi e poveri». Rezervacije od danes pri Osrednji blagajni Pasaže Protti. Popusti 30% za prvi dve predstavi (20% za naslednje) za abonente Teatra Stabile. AVDITORIJ Danes ob 11. uri in jutri ob 9.30 predstava za otroke «Un teatrino, tre Pulcinella, due carabinieri, uno spazzino» Conteja in Luzzattija. Compagnia La Contrada. * * * V torek, ob 20.30 prva predstava E. Bonda «Lear» s Francesco Benedetti in Giampierom Fortebracciom. Režija Antonio Calenda. Zadnja predstava za zameno. Rezervacije pri osrednji blagajni (Pasaža Protti). A-bonenti, ki so se že poslužili odrezka 1 za ogled dela «Le cugine» ali «II nTandato», imajo 30 odst. popusta. Našemu rojaku Borisu Švari, dirigentu mariborske Opere, se je rodila prvorojenka KSENIJA Da bi zvesto nadaljevala znano glasbeno tradicijo družine Švara ji želi mešani zbor Slavec. iiuimmiiiiiMiuiniiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiumiiiiiiimiitiiiiMiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiimiiiiiiii PREJŠNJI TEDEN V NAŠEM MESTU S ponarejenimi čeki osleparili zlatarja za 50 milijonov lir Tri člane sleparske tolpe so včeraj aretirali v Pescari Trije prebrisani sleparji, ki so si za tarčo izbrali znano tržaško zlatarno, so že za zapahi; žal pa preiskovalci še niso našli za približno 50 milijonov lir dragih kamnov, ki jih je skupinica plačala v Trstu s ponarejenimi čeki. Pred dobrim tednom dni se je v zlatarni zglasil 37-letni libanonski državljan Hazroyan Ihauratian in nakupil za približno 5 milijonov lir zlatnine. Istočasno je napovedal, da bodo v kratkem prišli njegovi odposlanci in se dogovorili o nakupu dragih kamnov. Res je prišla skupina treh ljudi, dveh moških in 19 let starega dekleta, ki je baje izredno lepa. Dogovorili so se o nakupu se je trojica ponovno javila v zlatarni, nakupila za približno 50 milijonov lir dragih kamnov in jih prav tako plačala s krožnimi čeki. Ko pa jih je hotel v ponedeljek zlatar vnovčiti, so mu v banki povedali, da so čeki ponarejeni. Zlatar je nemudoma prijavil zadevo tržaški kvesturi in na osnovi dokumentov, ki mu jih je skupina pokazala ter hotelskih prijavnic so ugotovili istovetnost štirih članov sleparske tolpe. Gre za 19-letno Em-manuelle Malie iz Basla (Švica), 33-letnega Iva Romo iz Pescare, 32-letnega Alda Lamerija iz Milana in 42-letnega Milančana Pier Carla Frigerija. Za vse štiri in tudi za in se pogajali o ceni. Nekaj dragih Libanonca je izdal namestnik držav-kamnov so kupili v petek in plačali nega pravdnika zaporni nalog in pr-s krožnimi čeki; zlatar je čeke red- ve tri so včeraj aretirali v Pescano vnovčil v banki, kar mu je vlilo ri. Verjetno jih bodo že jutri pre-zaupanje v trojico. Naslednjega dne | peljali v koronejske zapore. .r'isiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiuinmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiitiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Protest SSŠ Na pobudo Sindikata slovenske šo. le je bil v petek v Gregorčičevi dvorani posvet članov osnovnošolskih in za vodnih svetov. Razpravljali so o dosedanjem delovanju, izkušnjah ter nadaljnjih pobudah. Govorili so tudi o šolskem okraju ter ostro kritizirali odložitev razprave o samostojnem slovenskem šolskem okraju v deželnem svetu. Tako zavlačevanje je nedopustno. Zato so sklenili, PD F. Venturini pri Domju čestita članu JOSIPU ŽERJALU ob rojstnem dnevu. Danes NEDELJA, 12. decembra ALJOŠA Sonce vzide ob 7.37 in zatone ob 16.21. — Dolžina dneva 8.44. — Luna vzide ob 22.21. in zatone ob 11.00. Jutri, PONEDELJEK, 13. decembra LUCIJA Vreme včeraj: Najvišja temperatura 7, 2 stopinje, najnižja 3,6, ob 19. uri 4 stopinje, zračni pritisk 1012,6 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 34-odstot-na, nebo 8 desetink pooblačeno, morje mirno, temperatura morja 13 stopinj. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 11. decembra je v Trstu u-mrlo 20 oseb. UMRLI SO: 74-letni Stefano Bai, 70-letna Lidia Gardi vd. Zacchi, 76-letni Sabato Michele Acco, 81-letni Angelo Rizzo, 72-letni Augusto Cos-setto, 51-letni Francesco Zudech, 3 mesece star Aleksander Jugovaz, 24-letna Maria Alma De Filippo, 78-letni Luigi Cimarosti, 75-letna Caterina Beninich vd. Colbassi, 68-let- Včeraj-danes KRZNA SUPER ELEGANTNI MODELI VIŠJA KAKOVOST MERE JOPIČEV OD 42 DO 54 NAŠIVKI VELIK PRIHRANEK PELLICCERIA CERVO TRST TEI. 796-301 Viale XX Settembre št. 16/III na Emilia Dobrigna por. Manzini, 78- letna Angela Arri vd. Spanni, 42-letni Mario Taucar, 44-letna Nella Rovina, 83-letna Fines Feltri por. Terranino, 67-letni Mario Bisiacchi, 79- letni Galliano Gianoni, 67-letni Gino Sossi, 77-letna Elisabetta Bettio vd. Delzet, 52-letni Ferruccio ferini. OKLICI: litograf Roberto Claut in uradnica Rosanna Gandusio, pomorščak Giorgio Galtana in učiteljica Liliana Marchi, izvedenec Claudio Bartoli in učiteljica Viviana Flego, kovač Zvonimir Vidau in učiteljica Evelina Jeza, paznik Antonio Cocia-ni in upokojenka Evelina Meriggio-li, pleskar Floriano Coslovich in trg. pomočnica Veronika Hanžek, delavec Pino Affinito in gospodinja Elena Doz, uradnik Mario Rigoni in univ. študentka Laura Lipout, cevar Sergio Balbi in delavka Orietta Va-ragnolo, industrijec Giorgio Cibin in gospodinja Maria Novak, učitelj Stojan Sancin in uradnica Zdenka Trampuž, funkcionar INAIL Tommaso La Gioia in uradnica Anna Rastelli, uradnik Alessandro Apollonio in otroška vrtnarica Viviana Da Veglia, uradnik Alvaro Pittana in uradnica Amanda Mattiussi, natakar Dario Sancin in natakarica Ester Rovina, uradnik Antonio Pe-rossa in uradnica Claudio Maria Scropetta, uradnik Adriano Brandi in učiteljica Luciana Geissa, trg. pomočnik Roberto Petroni in uradnica Patrizia Di Carlo, uradnik A-lessio Visnoviz in uradnica Daniela Dibiagio. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) All’Alabarda, Ul. dell’Istria 7; Gri-golon — Alla Minerva, Trg Giotti 1; Ai Due Mori, Trg Unità 4. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Rossetti - Emili, Ul. Combi 19; Al Samaritano, Trg Ospedale 8; Neri, Ul. Dante 7. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tei. 228-124; Bazovica: tel. 226-165; Opčine: tel. 211-001; Prosek: tel. 225-141; Božje polje, Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200-121: Sesljam tel. 209-197; Žavlje: tel. 213-137; Milje: tel. 271-124. VkUŽJrtZMo^ VOùWJFf FOTO - KINO MATERIAL ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance INAM In ENPAS od 22. do 7. ure; telef. št 732-627. V predprazničnih in prazničnih dneh dnevna in nočna služba deluje ne pretrgoma od 14. ure predpraznič nega dne do 7. ure dneva po prazniku. To velja za zavarovance INAM, INADEL, ENPAS. Dnevni poziv na telefonski številki 68-441, nočni pa na številki 732-627, LOTERIJA BARI 2 46 51 77 78 CAGLIARI 35 3 48 37 88 FIRENCE 29 75 51 80 41 GENOVA 85 35 31 28 57 MILAN 69 8 52 47 33 NEAPELJ 44 30 37 78 32 PALERMO 47 50 68 18 89 RIM 60 41 14 44 62 TURIN 87 14 62 37 30 BENETKE 71 30 12 54 68 ENALOTTO 1X1 2 2 X X X 2 2 1 X KVOTE: 12 točk - 14.091.000; 11 točk - 299.800; 10 točk — 27.700 lir STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom OTVORITVENA PREDSTAVA Franček Rudolf KOŽA IV3EGLE Krstna uprizoritev Scena Drago Turina Kostumi Anja Dolenčeva Pantomima kurentov Jože Strafela Glasba Mojmir Sepe Režija JOŽE BABIČ Danes, 12. t.m.. ob 16. uri za abonma red C - prva nedelja po premieri. V sredo, 15. t.m., ob 20.30 za abonma red D - mladinski v sredo. V četrtek, 16. t.m., ob 20.30 za abonma red E - mladinski v četrtek. V petek. 17. t.m., ob 20, uri za abonma red J. V soboto, 18. t.m., ob 16. uri, izven abonmaja in ob 20.30 za abonma red B - prva sobota po premieri in red F - sindikalni. V nedeljo, 19. t.m., ob 16. uri za abonma red G - okoliški. STALNO . SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU V okviru mladinskih- predstav v Kulturnem domu bo Mladinski odsek prosvetnega društva Tabor z Opčin uprizoril mladinsko igro v treh dejanjih ERNESTA TIRANA ČUDEŽNE GOSLI Scena Viktor Sosič Kostumi Marija Vidau Glasba Ubald Vrabec Glasbena oprema Igor Simonič Balet Anica Cah Režija LELI NAKRST Jutri, 13. t.m., ob 16. uri in ne ob 15.30 kot je bilo prvotno javljeno. Rezervacija in prodaja vstopnic ob delavnikih, od 11. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstave pri blagajni Kulturnega doma, telefon 734265. GLASBENA MATICA Sezona 1976-77 četrti obonmajski koncert V ponedeljek, 20. decembra 1976, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu KOMORNI ORKESTER « F. B U S O N I » Dirigent ALDO BELLI Solisti: Mojca šiškovič — čembalo Fernanda Selvaggio — violina Giorgio Selvaggio — violina Nereo Gašperini — violončelo Janco Kichl — violončelo Roberto Denti — oboa Rezervacije, prodaja vstopnic v pisarni Glasbene matice (til. R. Manna 29, tel. 418-605) in eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma. Mali oglasi IARL1 VIRGILIO vas vabi. Oa obl ščete Autosalone Trieste za nakup novih avtomobilov FIAT vseh vrst Imamo tudi rabljene 500 68, 70, 850 coupé 69, 127 71, 75. 128 71, 72, o-pel 1000 71, 1300 66, 124 69, simca 1000 70, mercedes 220 D 69, capri 1500 71. 124 coupé 69. Obiščite nas v Ul. Giulia 10. «CITROEN» — mehanična delavnic; Cavalli, tudi drugih avtomobilov " Ul. Rittmayer 4/a. ŽELITE se poročiti? Informacije a gencija « Conoscersi », Ul. Pellicce rie 6, Videm — odprto ob sredah sobotah popoldan in ob nedeljah do poldan. Tel. 65-923. NEMŠKI ovčarji z rodovnikom, mladiči enega najboljših plemenjakov iz Nemčije; odrasli dresirani. Ul Cesare Rossi 53, Trst, tel. 040/ 722605. Koncerti Za Tržaško koncertno društvo bo jutri v gledališču Rossetti koncert violinskega virtuoza Salvatora Accar-da. Pri klavirju ga bo spremljal Leonardo Leonardi. Izvajal bo skladbe Mozarta, Beethovna, Prokofjeva in Ravela. SLOVENSKI KLUB vabi v torek, 14. t.m., ob 20.30 na ogled filma VRNITEV ki prikazuje usodo naših bratov na Koroškem. Na večer opozarjamo zlasti mestne obiskovalce kluba. SPD IGO GRUDEN Nabrežina prireja v društvenih prostorih v sredo, 15. t.m., javno razpravo na temo Osimski sporazum in slovenska manjšina Na razpravi bosta sodelovala novinar dr. Dragomir Legiša in Boris Race, predsednik SKGZ. Začetek ob 20.30. VLJUDNO VABLJENI! Prosvetno društvo «I. GRBEC» — ŠKEDENJ bo prikazalo v četrtek, 16. t.m., ob 20.30 nove filme ALJOŠE ŽERJALA ISKRENO VABLJENI! SPDT priredi v petek, 17. decembra, v Gregorčičevi dvorani v Ul. Geppa 9 v Trstu ob 20.30 2. PLANINSKI VEČER Na sporedu je predvajanje filmov Bruna de Lugnanija o Dolomitih. VSI LJUBITELJI PLANIN VLJUDNO VABLJENI! Slovenski raziskovalni inštitut Sindikat slovenske šole v Trstu prirejata v soboto, 18. decembra 1976, ob 15. uri v Mali dvorani Kulturnega doma v Trstu, Ul. Petronio 4 Poo psi h o pe da g OŠ ki. službi v slovenski šoli Sodelujejo:. Oskar BOLE Pavel FONDA Hektor JOGAN Egidij KOŠUTA Nada PERTOT Danilo SEDMAK K udeležbi in razpravi vabljeni vsi Razna obvestila V nedeljo, 26. t.m., bo ob 17. uri v Finžgarjevem domu na Opčinah igral ansambel Taims. Krožek za politična in družbena vprašanja «Henrik Tuma» napoveduje za torek, 14. tm., ob 20. uri v Mali dvorani Kulturnega doma v Trstu občni zbor, na katerem bo pregledano dosedanje delo in v širši diskusiji načrtovano prihodnje delo. Predvidena je izvolitev novih vodstvenih organov. La Cappella Underground (v mali dvorani Rossettija) ob 15-00 film: «Dreams that mony can buy». Ameriški film iz leta 1944, režiser Hansa Richterja. Ariston 15.00 «Un sussurro nel buio». N. Delon, J. F. Law. Mignon 15.00 «Complesso di cólpa». Režija Brian de Palma. Igrata Cliff Robertson in Genevieve Bu-jold. Barvni film. Nazionale 15.30 «La grande corsa». T. Curtis, N. Wood, J. Lemmon. Grattacielo 15.00 «L’ultima follia di Mei Brooks». Marty Feldman in Dom De Luise. Barvni film. Fenice 15.30 «Spogliamoci senza pudore». Igra Johnny Dorelli. Barvni film. . Prepovedan mladini . ped 14. letom. Matineja ob 10.00 in 11.30 «Geronimo». Excelsior 15.30 «Dimmi che fai tutto per me». Johnny Dorelli, Palma Villoresi. Barvni film. Matineja ob ob 10.00 in 11.30 «La meravigliosa avventura di Chu-Min». Eden 15.00-17.20-19.40—22.15 «L’innocente». Giancarlo Giannini in Laura Antonelli. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom. Ritz 15.30 «Signori e signore buonanotte». S. Berger, A. Celi, A. Gass-man, N. Manfredi, M. Mastroianni. Aurora 15.30 «L’ultima donna». Ornella Muti. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Capitol 14.45 «Berry Lyndon». R. O’Neal in M. Berenson. Barvni film Cristallo 15.30 «Taxi driver». Igra Robert De Niro. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom. Moderno 15.00 «Il comune senso del pudore». Alberto Sordi, Claudia Cardinale in F. Bolkan. Barvni film Filodrammatico 15.00 «Notti e donne proibite». Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Impero 15.00 «Gli uomini falco». Vittorio Veneto 15.00 «Marlowe il poliziotto privato». R. Mitchum. Ideale 15.00 «Per un pugno di dollari». Clint Eastwood. Barvni film. Abbazia 15.00 «Simone e Matteo: un gioco da ragazzi». P. Smith Radio 15.00 «Arancia meccanica». Astra 15.30—21.00 «C’era una volta il West». Henry Fonda, Charles Bron-son, Claudia Cardinale. Barvni film. Volta 15.00 «Il grande Gatsby». Robert Redford, Mia Fairow. Barvni film. PD VALENTIN VODNIK DOLINA vabi v torek, 14. t.m., ob 20.30 v Torklo na otvoritev razstave ATILIJA KRALJA Slikar bo prebral nekaj svojih narečnih pesmi. O njegovem delu bo spregovoril pesnik Marko Kravos. Razstave Razstava petih (Grimalda, Kravos, Švara, Vecchiet, Volk) v Miljah v občinski galeriji «Lo squero» je odprta do 18. t.m. vsak dan od 17. do 20. ure, v sobotah in nedeljah Pa od 10. do 12. ure. V Tržaški knjigami Franko Vecchiet razstavlja najnovejše grafične liste. Dijaki III. a razreda openske srednje šole izrekajo sošolcu Renzu Tavčarju iskreno sožalje ob izgubi (lra' gega očeta. Sožalju se pridružujeta ravnateljica in profesorski zbor. PD Kraški dom in balinsfrski odsek izražata globoko sožalje dražiui ob smrti dragega Marja Tavčarja. Ob izgubi očeta Marja izraža šK Kras iskreno sožalje svojemu nogo-inetašu Renzu Tavčarju in družini. ZAHVALA Toplo se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob bridki izgubi naše drage mame in none ŠTEFANIJE ZENI por. MILIČ Posebna zahvala pevcem in župniku s Proseka, darovalcem cvetja in spremstvu. žalujoči: hči Marica z možem Stankom in vnuki Briščiki, 12. decembra 1976 ZAHVALA Ob izgubi naše drage mame, none in pranone ANE (NETE) BUDIN roj. LAVRENČIČ se toplo zahvaljujemo č.g. župniku, pevskemu zboru Rdeča zvezda, sorodnikom, prijateljem, znancem in vsem, ki so sočustvovali z nami ob tej žalostni priložnosti. Otroci z družinami Salež, Zgonik, Trst, Sydney, 12. decembra 1976 ZAHVALA Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi našega predragega ŠTEFANA PIRIHA Posebna zahvala č.g. župniku, sorodnikom, vsem darovalcem cvetja in tistim, ki so ga spremili na zadnji poti. Družine Pirih in Misseroni Sesljan, 12. decembra 1976 JANKO PERTOT OSEMDESETLETNIK V torek. 14. t.m., bo Janko Pertot dopolnil osemdeseto leto svojega razgibanega življenja, če bi mu bar-kovljanski rojak ali kak drug tržaški znanec tega dne hotel osebno čestitati, ga v Sežani najde prav gotovo v — telovadnici. Kajti Janko Pertot ni le načelnik sežanskega te-lesnovzgojnega društva Partizan, temveč je tudi še vedno aktiven vaditelj. Ima svojo vrsto najmlajših pionirjev od sedmega do desetega leta. ki jih vadi redno vsak teden dvakrat. Četudi mu je usoda namenila, le kratko bivanje v rodnem Trstu, pozna Janka Pertota precej ljudi in generacija med 40 in 50 leti in še čez povezuje njegovo ime z lepimi spomini izpred tridesetih let, ko so tisoči telovadcev na prvomajski proslavi korakali po mestu in popoldne v strnjenih kolonah nastopali na stadionu pri Sv. Ani. V pripravah na te množične telovadne manifestacije je Janko Pertot zavzemal vidno in učinkovito mesto. In še se ga bodo spominjali nekdanji telovadci, ki jih je vodil na druge nastope, zlasti na nepozabne izlete v Ljubljano. Zagreb, Beograd in leta 1948 v Prago. Pertot je v Trstu izpričal, da je temeljit telovadni teoretik in praktik. Za prvomajski nastop 1946 je sestavil proste vaje za pionirke, leta 1948 pa so starejši pionirji in pionirke nastopali tudi po Pertotovi telovadni sestavi. Bil je urednik «Telesne vzgoje», priloge Vestnika Slovenske Prosvetne zveze in tajnik odseka za splošno telesno vzgojo pri takratni Zvezi društev za telesno vzgojo (ZD IV). Ob množičnem razvoju telovadbe je bilo pomanjkanje vaditeljske ga kadra zelo občutno, zato je Pertot skupaj z nekaterimi tovariši organiziral tudi vaditeljske tečaje. Poklicno delo profesorja matematike in telovadbe je Pertot opravljal na srednji šoli v Trstu in strokovni šoli v Sežani a po letu 1947 ga je ariglo-ameriška šolska uprava odpustila. Ko so mu odrekli še državljanstvo in odklonili dovoljenje za stalno bivanje, se je moral končno leta 1949 izseliti iz rodnega kraja4 v Jugoslavijo. Prav je. da ob Jankovem visokem jubileju preletimo vso njegovo dosedanjo življenjsko pot. Rojen v Barkov-ljah decembra 1896 v družini očeta delavca in malega posestnika in matere perice in gospodinje je dopolnil Pel razredov domače slovenske osnovne šole. Odločilno je nato posegel v njegovo nadaljnjo pot učitelj Ferdo Starec. Id je zbiral med rojaki prispevke, da je omogočil Janku, da Je odšel najprej na pripravnico v Tolmin in nato na goriško učiteljišče Tu se je kmalu vključil v napredno srednješolsko gibanje in je bil poverjenik poznane mladinske crgani-zacije Preporod na učiteljišču. Tudi v telovadno društvo Sokol je pristopil takoj, ko je prišel iz Tolmina v Gorico (1911). Leta 1913 je bil že v tekmovalni vrsti za sokolski zlet v Ljubljani, ki pa so ga avstrijske o-biasti prepovedale. Marca 1915 je položil zrelostni iz-P’t in takoj nato oblekel 'vojaško suknjo. Po končani vojni je ostal v jugoslovanski vojski še do novembra tki9, ko je nastopil prvo učiteljsko službo na Ptujski gori. Po dobrem letu je bil premeščen v Ptuj, kjer Je z osnovne šole prešel na meščansko šolo za katero je položil tudi strokovni izpit Izven šole je Janko Posvetil svojo glavno dejavnost fiz-kulturi. Petnajst let je bil načelnik Ptujskega Sokola. V tem času se je društvo tako razvilo, da je med sto timi društvi, ki so pripadala mari-boi ski sokolski župi vštric društvu Matica v Mariboru na prvem mestu. Zato je župa več let zapovrstjo po-verila prav Ptuju organiziranje žup nil' vaditeljskih tečajev. Janka je Posebno zanimala vzgoja naraščaja Pn katerem je po češkem vzorcu ti vedel samoupravo. Zaradi svojih u-spehov s to kategorijo je bil izvoljen udi 2a župnega prednjaka za na-raščaj. Svoje znanje je spopolnjeval Pa mnogih tečajih (Maribor, Ljub Jana, tečaj za narodna kola v Beo-gladu). Posebno pomemben je bil zanj šesttedenski tečaj v Pragi. Sploh se je Pertot v svojem telovadnem c.istvovanju zgledoval po češkem vzorcu. Na vsesokolskih zletih v Pra f Je bil kar štirikrat (1926, 1932, JP 1948). Iz češčine je prevedel Pied drugim tudi Karla čapka «Mol-eanje z Masarykom». Ob napadu nacistične Nemčije na ugoslavijo je bil mobiliziran, a kma-u nato je ob jugoslovanski predaji Padel v nemško ujetništvo. Premeščen je bil iz ujetniškega taborišča v Nemčiji v taborišče v Italijo, toda uspelo mu je ob kapitulaciji Italije Prebiti se do Barkovelj. Tu se je vključil v osvobodilno gibanje, postal prosvetni referent krajevnega narodnoosvobodilnega odbora ter organizator tajnih tečajev slovenskega jezika, v katerih je tudi sam učil. V Barkov-;,e Je dospela tudi njegova c Zlna' ki ji je uspelo leta 1941, da Je umaknila pravočasno iz Ptuja, toda vsi trije otroci, hči in sinova, so odšli v partizane. Po osvoboditvi ga je mestni osvobodilni svet imenoval za upravitelja barkovljanske šole. V tem svojstvu J# Pripravljal obnovitev slovenske šo- dru- le ter vodil počitniške jezikovne tečaje za učence in za dijake, ki so se pripravljali za vstop v slovenske srednje šole. Ko je bil prisiljen zapustiti domače kraje, se je ustavil' v Sežani. Tu je postal ravnatelj nastajajoče nižje gimnazije, istočasno pa je organiziral in nekaj let tudi vodil vajeniško šolo. Razumljivo je, da se tudi v Sežani ni Janko izneveril svojemu življenjskemu poslanstvu: takoj se je vključil v telovadno društvo, sodeloval tudi s športnim društvom Železničar in od ustanovitve DTV Partizan naprej postal tudi njegov načelnik, da ne naštevam še drugih strokovnih funkcij v višjih organizacijskih organih. Ob svojem življenjskem jubileju ima še drug jubilej: pred 50 leti (1926) je postal prvič društveni načelnik, kakor je načelnik tudi danes. Sploh je Janko trdoživ. Leta 1919 je nastopil svoje prvo učiteljsko mesto in je bil po 53 letih upokojen šele leta 1972, pa še potem je honorarno učil na sežanski osemletki. Skromen in redkobeseden, se Janko ni nikoli rinil v ospredje. Njegovo stalno in vztrajno delo in njegovi u-spehi so mu prislužili nekaj državnih odlikovanj in kup priznanj, od katerih naj omenim le naziv «prednjak prvega razreda», ki ga je prejel od vsedržavne zveze DTV Partizan ter Bloudkovo plaketo, ki so mu jo podelili pred tremi leti za življenjsko delo na področju telesne kulture. Vsem tem priznanjem dodajamo ob njegovem jubileju Jankovi rojaki vse svoje priznanje s čestitkami. Ob taki priložnosti bi mu morali voščiti še mnogo mirnih let. a pri Janku Pertotu to ne bo držalo: zato mu voščimo še mnogo plodnih let! D. P. SPD TABOR z Opčin prireja danes, 12. t.m., ob 16. uri v Prosvetnem domu na Opčinah KONCERT MOŠKEGA ZBORA «VRES» DPD Svobode iz Prevalj (dobitnika srebrne plakete na letošnjem zborovskem tekmovanju v Mariboru). VABLJENI! Uredništvo MLADINSKE REVIJE GALEB obvešča vse svoje zveste naročnike, da bo NAGRADNO ŽREBANJE v torek, 21. decembra, popoldne v Kulturnem domu po PRODUKCIJI BALETNE ŠOLE SSG PRIDITE V CIM VEČJEM ŠTEVILU! OBČINSKA KMETIJSKA KOMISIJA — DOLINA vabi na predavanje: KLETARSTVO ki bo v sredo. 15. t.m., ob 18. uri v Srenjski dvorani v Borštu. Predaval bo inž. ZVONIMIR SIMČIČ UDELEŽITE SE! S SEJE POKRAJINSKEGA ODBORA ANPl-VIPh Akcija za ustanovitev novih sekcij v podjetjih in mestnem središču letos tradi- SPD IGO GRUDEN ŠD SOKOL Nabrežina organizirata tudi cionalno SILVESTROVANJE Člani, ki se ga mislijo udeležiti, naj dvignejo vabila na sedežu društva v tednu od 13. do 18, decembra med 18. in 20. uro. Prejemniki raznih pisem in obvestil zavarovalnice RAS v dolinski občini naj se za informacije zglasijo pri zastopnici zava-rovalnice Vidi Zulian Giulini Delak RICMANJE 55 Telefon 741670 in od 7. do 7.30 in po 20. uri 823287 OS M 1 C A Rapotec, Prebeneg 18 toči črno in belo domače vino. Ob udeležbi generalnega tajnika Vsedržavnega združenja partizanov Italije (ANPI - VZPI) prof. Giulia Mazzona se je pred kratkim sestal tržaški pokrajinski odbor, ki je bil izvoljen na nedavnem kongresu. Pokrajinski odbor je obravnaval položaj po vsedržavnem kongresu v Firencah ter je posvetil svojo pozornost velikemu odmevu in odobravanju, ki ga je ta žel, da bi tako izoblikoval smernice politične in društvene dejavnosti, tudi v luči smernic, ki jih je nakazal pokrajinski kongres. Pokrajinski kongres ANPI - VZPI je ponovno izrazil svoje pozitivno stališče do ratifikacije osimskega sporazuma med Italijo in Jugoslavijo, kar je prišlo do izraza že na pokrajinskem in vsedržavnem kongresu ter je poudaril neločljivo povezavo med političnim in gospodarskim delom, ki ga sestavljata. Po mnenju tržaškega ANPI-VZPI, kdorkoli zahteva, da se ratifikacija odloži, čeprav motivira to svojo zahtevo s potrebo po poglobljeni raziskavi v zvezi s predvideno ustanovitvijo industrijske proste cone na Krasu, stopa vštric s tistimi, ki bi hoteli preprečiti pravno rešitev problema, ki so ga zgodovinska dejstva rešila že pred tridesetimi leti in ki je že preveč desetletij pogojeval življenje v Trstu ter zastruplje-val politično življenje in odnose med sosednima državama. Pokrajinski odbor ANPI - VZPI tržaške pokrajine poudarja, nasprotno, potrebo, da se okrepijo prijateljski odnosi sodelovanja, ki so bili izoblikovani v teh letih na vzhodnih mejah države, v korist italijanskega m jugoslovanskih narodov. Poudarja nadalje potrebo po nadaljnjem razvoju politike sožitja, po popuščanju napetosti, po mednarodnem sodelovanju v duhu sporazumov konference v Helsinkih. Kot izraz bratstva med Slovenci in Italijani, ki se je skalilo v dolgem boju proti fašizmu ter se okrepilo v osvobodilnem boju proti nacifašiz-mu in v bojih za okrepitev demokracije v državi, za politične, državljanske in socialne pravice vsega ljudstva ter za globalno zaščito pravic slovenske narodne manjšine, tržaški pokrajinski odbor ponovno poudarja potrebo po skorajšnji ratifikaciji osimskega sporazuma. Odbor je nato porazdelil društvene funkcije ter je ponovno izvolil za predsednika Artura Calabria ter za podpredsednika Dušana Lovriho, Agostina Zerillija in Andreja Renar-ja. Za člane tajništva so bili imenovani Dušan Košuta, Fiorenzo Bo-digoi in Vladimir Kenda. Za administrativne posle je bil imenovan Bruno Cernogoi. Predsedniški biro se je prvič sestal že v petek zvečer, da bi izdelal osnutek programske dejavnosti, ki predvideva predvsem okrepitev že obstoječih sekcij ter ustanovitev novih, posebno v podjetjih ter v rajonih mestnega središča. ANPI - VZPI namerava okrepiti članstvo v teku kampanje za razdeljevanje članskih izkaznic za ieto 1977. Pri tem odbor meni, da je mesto vsakega borca osvobodilne vojne, partizana ali aktivista, svojca padlega v ANPI-VZPI in ne izven njega. Danes volitve v šolske organe Nekateri starši, šolniki in dijaki bodo danes stopili na volišča. Med slovenskimi šolami sta tokrat na vrsti državni licej «France Prešeren» ter slovenska strokovna šola, ki je, kot znano, odvisna od strokovnega zavoda «Galvani». Obnavljali bodo razredne in disciplinske svete, ki imajo enoletni mandat, v nekaterih primerih pa bodo volili tudi nove predstavnike v zavodske svete, oziroma bodo zamenjali tiste, ki so iz enega ali drugega razloga odstopili. Volitve na obeh slovenskih šolah bodo od 8. do 20. ure. Na predhodnih sestankih so že določili svoje kandidate za razredne in disciplinske svete. Danes posvet o lonjerskem vrtcu Danes, ob 11. uri, bo na sedežu prosvetnega društva Lo-njer - Katinara posvet o vprašanjih otroškega vrtca pred u-vedbo posebne avtobusne proge za prevoz otrok v začasni sedež lonjerskega otroškega vrtca pri Sv. Ivanu. Smrtna kosa v zgoniški občini BRIŠČIKI Štefanija Zeni vdova Milič Prejšnjo nedeljo sc- na proseškem pokopališču položili v zadnji dom Štefanijo Zeni vd. Milič od Brišči-kov, ki je maja letos dopolnila 80 let. iiniiiiiiiiuiiiiuimmimiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiniiilMiiiimmiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiimiiiiiiuiuiiiiiiimiiiimi V TOREK DOPOLDNE V DEŽELNI SKUPŠČINI Razprava o srednjeročnem načrtu in o položaju na potresnih območjih Socialisti in komunisti bodo glasovali proti proračunu 1977 in načrtu 1977-1980, ker ne upoštevata izrednega stanja po potresu in nove stvarnosti po podpisu osimskih sporazumov V deželnem svetu se bo v torek začela razprava o proračunu 1977 in o razvojnem načrtu 1977/1980. Razprava bo hkrati zajela tudi problematiko, ki se nanaša na obnovo področij, ki jih je opustošil majski potres in ki jih je sredi septembra ponovno prizadel močnejši sunek. Seja deželne skupščine se bo namreč začela s poročilom predsednika deželne vlade Comellija o položaju na potresnem območju, nakar bo skupščina, kakor rečeno, obravnavala skupaj vsa tri vprašanja. Kakor smo že poročali v naši včerajšnji številki, je prva stalna komisija deželne skupščine na zadnji seji odobrila oba dokumenta, proračun in načrt za razdobje 1977/1980. Zanju so se izrekli svetovalci večine (KD. PRI in PSDI), pripadniki PSI in KPI pa so glasovali proti. Socialisti so med razpravo očitali deželni vladi, da je ostala kljub naravni katastrofi, ki je prizadela tolikšen del deželnega ozemlja, gospodarskega in socialnega življenja, pri starih programskih smernicah, tako da niti proračun za leto 1977, niti razvojni program za obdobje do leta 1980 ne upošteva novega momenta, ki je v Furlaniji - Julijski krajini nastal po 6. maju oziroma po 15. septembru. Programi, ki jih zagovarja deželni odbor, so ostali praktično isti, kakršni so v njegovih očeh veljali že pred potresom. Prav zaradi neustreznosti teh programov so socialisti svoj čas stopili iz deželne vlade in bodo zato svetovalci PSI v deželnem svetu glasovali proti obema dokumentoma in zakonoma (De Carli). Socialisti nadalje o-čitajo deželni vladi, da ni v ničemer upoštevala predlogov o popravkih in dopolnilih, ki so jih pristojne komisije vložile po vrsti posvetovanj s političnimi, socialnimi in sindikalnimi organizacijami iz Furlanije - Julijske krajine. Jasno je, da takšna politika deželnega odbora ne more pričakovati, da bi jo socialisti podpirali s svojimi glasovi (Zanfa--gni). Komunisti pa so med razpravo poudarili.. da so dohodki, predvideni v deželnem proračunu za leto 1977, daleč neustrezni, zlasti če upoštevamo nezadržno napredovanje inflacije. Isto velja tudi za razvojni načrt do leta 1980. Tudi v tem primeru je deželni odbor pokazal, da ni znal vzpostaviti pravega in predvsem učinkovitega dialoga z osred- tiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiMmiiiiniiiitiiiiimiiiiiiiiiiiiiimniiiiimiMiiiiiiitimiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiimi n m iiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiimiiiniiiiiiiiii min m# Darovi in prispevki ZA ŽRTVE POTRESA V BENEŠKI SLOVENIJI Nameščenci Primorskega dnevnika in ZTT 1.390.706, Pavla Primožič 10.000, Karlo Petrič 5.000, Mira Hreščak 30.000, uslužbenci Central-speda 80.000, Rosa Počkar 5.000 lir. V spomin na dragega svaka Frana Kakša darujejo Mira, Rudi in Milan 25.000 lir. Ob 7. obletnici smrti Antona De-marka se ga spominja družina Auer in daruje 10.000 lir. Ob priliki praznikov daruje Jakob Renko 5.000 lir. Namesto voščil za praznike daruje družina Tomšič 5.000 lir. Ob priliki rojstnega dne daruje Janko Obad 10.000 lir. V počastitev spomina tete Ane Budin daruje družina Bak (Padriče) 10.000 lir. Namesto cvetja na grob dragega Gina Sosiča darujejo svakinja Zdenka in nečaka Žarko in Nadja z družinama 30.000 lir. ZA ŽRTVE POTRESA NA TOLMINSKEM Angela Čok (Lonjerska cesta 207) 10.000 lir. * * # V spomin na Frana Kakša darujejo Mira, Rudi in Milan 25.000 lir za Dijaško matico. Ob obletnici smrti Milana in Jadrana Dolenca darujeta Pepka in Mario Dolenc 10.000 lir za opensko cerkev sv. Jerneja, 10.000 lir za vzdrževanje partizanskéga spomenika in 10.000 lir za skupnost handika-piranih na Opčinah. Za vzdrževanje spomenika padlim Naročnina za PRIMORSKI DNEVNIK za leto 1977 Celoletna Mesečna . 25.000 lir 2.500 lir VSAKDO, KI SE NA NOVO NAROČI B0 DECEMBRA PREJEMAL DNEVNIK BREZPLAČNO Naročnine sprejemajo: Uprava: Trst, Ul Moriteceli' 6 Tel 795-823 Raznašalci Pošta: Tekoči račun ZTT 11/5374 Tržaška kreditna banka: Tek, račun št. 1192 v NOB na Proseku daruje Srečko Orel 28.000 lir. Za TPPZ darujeta podporna člana Karel šiškovič 10.000 in gostilna pri Pepci (Log 4) 5.000 lir. V počastitev spomina Marja Tavčarja daruje družina Škabar (Veliki Repen 45) 5.000 lir za PD Kraški dom. Ob 40-letnici poroke se spominjam Blix prijatelja iz Socerba, poštenjaka, da boljšega nisem več srečal in darujem 3.000 lir za poimenovanje šole v Trebčah po Pinku Tomažiču. Emigrant Karlo Veršič. Namesto cvetja na grob Emila Hu. suja daruje Edi Kemperle 5.000 lir za pevski zbor Vasilij Mirk. Ob 10. obletnici smrti očeta Mati- Učenci V. razreda osnovne šole 1. Trinko Zamejski s celodnevne šole Ricmanje - Do-mjo, ki so prejeli nagrado za dobroto «Livio Tempesta» 27. novembra 1976. darujejo celotni znesek v dobrodelne namene in sicer 35.000 tir za skupnost handikapiranih na Opčinah in 35.000 lir za žrtve potresa v Beneški Sloveniji. je Sosiča daruje hči Antonija 10.000 lir za skupnost handikapiranih na Opčinah. Tončka Kalc (Gropada 66) daruje 5.000 lir za skupnost handikapiranih na Opčinah. Milka Kalc (Padriče 51) daruje 3.000 lir za skupnost handikapiranih na Opčinah. Ob 25. obletnici smrti Francke Kalc darujejo mož, sin in hči z družinama 10.000 lir za Dijaško matico. V spomin na Karla Pegana daruje družina Purič (Salež 64) 5.000 lir za ŠK Kras. V spomin na Štefanijo Pirc darujejo družina Purič (Salež 64) 5.000 lir za ŠK Kras ter Josip in Bruna Milič 5.000 lir za ŠK Kras. Namesto cvetja na grob Josipa Tavčarja darujejo za ŠK Kras: Josip in Bruno Milič 5.000, Viktor Milič 3.000, Janko Simoneta 2.500 in Zvonko Simoneta 2.500 lir. Namesto cvetja na grob Nete Budin darujejo za ŠK Kras: Zvonko in Tamara Simoneta 5.000, Maks in Lidija Kralj 5.000, Edo in Magda Crociani 3.000 ter Janko in Ivanka Simoneta 2.500 lir. Namesto cvetja na grob Nete Budin daruje družina Furlan iz Saleža 5.000 lir za PD Rdeča zvezda. Namesto cvetja na grob Nete Budin darujeta Maks in Lidija Kralj 5.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Nabrežini. Ob 2. obletnici smrti Silvestra Rauberja (Veta) daruje žena Pija v spomin 10.000 lir za ŠD Polet, 10.000 lir za SPD Tabor in 10.000 lir za dom handikapiranih na Opčinah. Ob 8. obletnici ustanovitve zbora darujeta Darko Žerjal 20.000 lir za PD Fran Venturini in Danilo Žerjal 10.000 lir za PD Fran Venturini. Ob 13. obletnici smrti nepozabljenega sina Jadrana Dolenca daruje mama 5.000 lir za ŠD Polet, 5.0i,,> lir za SPD Tabor in 5.000 lir za dom handikapiranih na Opčinah. Miran Kuret daruje 15.000 lir za PD Slavec. Namesto cvetja na grob Emila Husuja daruje družina Ivan Sardoč 5.000 lir za Kulturni dom Prosek -Konto vel. Namesto cvetja na grob Milkota darujeta Dragica Husu in Zvonko 25.000 lir za Kulturni dom Prosek -Konto vel. njimi oblastmi v Rimu (Bettoli). Svetovalci KPI so nadalje opozorili na pretirano ohlapne pristojnosti, ki jih uživajo deželni finančni družbi (Friulia in Friulia - Lis) ter nekatere druge deželne ustanove, ki so se zlasti v zadnjem času spremenile v prave «dežele v deželi» (Zorze-non). Iz obeh predloženih dokumentov je nadalje razvidno, da deželna vlada ni upoštevala izrednega stanja, ki je v dobršnem delu Furlanije - Julijske krajine nastalo po potresu, kakor tudi ni upoštevala novih prijemov, ki jih v deželno stvarnost vnaša osimski sporazum med Italijo in Jugoslavijo. Končno je treba deželno vlado opozoriti, da so ostala še vedno na široko odprta tri osnovna politična vprašanja, ki jih je treba nasprotno rešiti pred uvedbo kakršnega koli novega razvojnega načrta, in sicer so to vprašanje osnovne vloge, ki naj jo izvaja Furlanija - Julijska krajina v tem trenutku, vprašanje odnosov med deželo in državo in pa vprašanje odnosov med deželo in krajevnimi upravami (Colli). Nekatere kritične pripombe v zvezi s proračunom in razvojnim načrtom je med razpravo izrekel tudi liberalec Trauner, dokumenta pa so brez pomembnejših zadržkov podprli demokristjani (poročevalec Ginal-di, svetovalec Micolini, načelnik skupine KD Biasutti in odbornik za finance Tripani) ter socialdemokrati (Lonza). Seji je prisostvoval tudi predsednik deželnega odbora Comelli, ki je zagovarjal prizadevanje deželne u-prave v zvezi z obnovo po potresu in naglasil, da se bo dežela zavzela pri osrednji vladi v Rimu za čim prejšnje izglasovanje posebnega zakona za vsestranski preporod opu-stošene Furlanije. Nova restavracija VOLNIK prireja veselo silvestrovanje z narodno — zabavnim ansamblom IGA RADOVIČA Pohitite z rezervacijami. Veliki Repen, tel. 227349 Pokojnica se je rodila v Cerknici pri Logatcu, kjer je bil oče trenutno nameščen kot železničar. Že kot doraščajoča mladenka se je na domači kmetiji posvetila obdelovanju zemlje in predvsem mlekarje-r.ju, saj je tudi ona, da bi v takratni stiski zagotovila družini košček kruha, polnih 20 let nosila mleko v mesto. Leta 1920 se je o-možila z Mariom Miličem in mu je povila troje otrok, od katerih je živa le še hči Marica. Eden izmeri sinov (Milan) je postal žrtev srhlji ve nesreče leta 1948, pred desetimi leti pa jc nepričakovano preminil tudi Karleto. Vsem tem življenjskim težavam je hrabro in vztrajno kljubovala do zadnjega, saj je v teh zadnjih letih. potem ko je po hudi kostni poškodbi ostala delno paralizirana, stalno pletla in šivala. Dokler pa je bila še povsem zdrava, je vedno zadnja legla k počitku in je bi-ia na delu v hlevu že pred zoro S svojo veselo naravo in prijaznostjo je osvojila spoštovanje vseh, ki jo bodo ohranili v trajnem spominu kot pošteno in zavedno družinsko mater. Hudo prizadetim svojcem izrekamo iskreno sožalje, pokojna Štefanija pa naj mirno počiva v domači zemlji. BAJTA Jo/e Tavčar hudo prizadele pokojnika in ženo. vendar sta znala vselej mirno in dostojanstveno vse prenesti. Ob težki izgubi izrekamo hudo prizadeti vdovi in svojcem naše iskreno sožalje, pokojni Jože pa naj počiva v miru v kraški grudi. SALEŽ Ana Lavrenčič vdova Budin V petek so številni svojci, prijatelji in znanci pospremili na zadnji poti na zgoniško pokopališče Ano Lavrenčič vd. Budin iz Saleža, ki je zapustila krog svojih dragih v starosti 85 let. Luč sveta je zagledala v šaleški Kmečki družini (Bitenski) in se j« tudi ona že od mladih nog posvetila mlekarjenju, edmemu takratnemu viru dohodkov. Leta 1914 j« obljubila večno zvestobo Josipu Budinu, kateremu je povila osem o-trok (7 fantov in 1 dekle), od katerih pa sva dva umrla že v mia dit. letih. Takoj na začetku fašistične strahovlade so za 5 let premestili moža-železnicarja v Ligurijo, kamor mu je sledila tudi družina. Med odporniškim gibanjem je Bučanova družina veTko prispevala, saj so se trije starejši sinovi vključili v partizanske "cimice in eden je bil tudi interniran v Nemčijo. Pred petnajstimi leti jo je hudo prizadela moževa smrt. vendar je kot mirna, ljubeča in delavna mati našla uteho pri svojih otrocih, desetih vnukih in dveh pravnukih. Bila 'e zdrava in agilna skoraj vse do zadnjega, ko je za vedno zatisnila svoje trudne oči. Naj v miru počiva v ljubljeni domači grudi, potrtim svojcem pa izrekamo iskreno sožalje. — bs — V četrtek smo pospremili k večnemu počitku Jožeta Tavčarja iz Bajte pri Saležu, Ki je bil najsta rejši občan v zgoniški občini in bi prihodnje leto dopolnil častitljivo starost 90 let, če se ne bi pretrgala nit njegovega življenja. Pokojnik je bil doma iz Dutovelj in se je najprej posvetil kamnoseštvu, nakar se je zaposlil vse dr. upokojitve kot železničar in se je moral službeno izseliti v kraj Cassino. kjer je živel polnih 17 let s svojo življenjsko družico Albino. Ob bombardiranju so izgubili hišo in vse imetje, tako da so se morali za 12 let zateči v Rim kot begunci. Na Tržaško se je vrnil leta 1954 in se je naselil najprej v Zgoniku, zadnjih 12 let pa je živel v Bajti. Domačini so Tavčarjevo družino sprejeli kot za svojo, saj sta pokcijni Jože in Albina s svojo prijaznostjo in dobroto omehčala in osvojila srca vseh. Žena Albina mu je povila tri o-troke in sta si večkrat odtrgovala od ust, da sta jih lahko šoiala. Kruta usoda je hotela, da je starejši sin, ki je že doštudiral za profesorja, padel v vojski, drugi sin je postal žrtev nesreče, hčerka pa je še kot 6-letna umrla zaradi bolezni. Vse te izgube in žrtve so iiiiiiiiniiiiii rii im min iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii(iiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiii||f|| im ||||||H||||«|M,um Prosvetno društvo SLAVKO ŠKAMPERLE Sv. Ivan — Trst vabi člane in prijatelje na predvajanje filma v r (. ir VRNITEV ki bo v sredo. 15. decembra, ob 20.30 v društvenih prostorih. Film je vreden ogleda, ker o-bravnava tematiko o življenju Slovencev na Koroškem. Pismo uredništvu Spoštovani urednik S prijateljico sva kramljali ob skodelici kave in listali po revijah, kar mi je svetovalo naslednje misli: Zamejski Slovenci imamo malo revialnega čtiva, ki bi te prevzelo S tem ne mislim, da je za v koš, a je vsaj za ženske na žalost dolgočasno. Politika, šport, sindikati pa spet politika in razni škandali v Ameriki, na Danskem, v Italiji. V sega tega smo že siti. Kaj ne bi v našem dnevniku našli kak primeren kotiček, ki bi u-strezal bralkam. Saj bi ga lahko same oskrbovale z nasveti, recepti, raznimi problemi in spisi. Lahko bi se uveljavila kakšna nova pesnica ali pisateljica. Mislim, da bi Primorski dnevnik postal tako bolj privlačen, morda tudi za moške. Pridobili bi si nove naročni k?. Kaj menite? Pozdravlja Vas R. Z. I ENEL ENTE NAZIONALE PEK L’ ENERGIA ELETTRICA DRŽAVNA USTANOVA ZA ELEKTRIČNO ENERGIJO Roma • Via G. B. Martini, 3 POSOJILO V OBVEZNICAH 7% 1971 - 1986 ZA 200 MILIJARD LIR OBVESTILO LASTNIKOM OBVEZNIC Po izžrebanju, ki je bilo 6. decembra 1976, ter v smislu zakonskih predpisov in pravilnika bodo s 1. marcem 1977 vnovčljive v višini 103% nominalne vrednosti pri običajnih poverjenih bančnih zavodih vse obveznice, ki sestavljajo naslednjih enajst oštevilčenih «serij» 8 - 38 - 44 -72 89 - 106 - 116 - 118 - 119 - 120 - 177, ki so bile izžrebane in bodo izplačljive v smislu amortizacijskega načrta. Zamejskih slovenskih revij, ki hi se ukvarjale samo z ženskimi vprašanji, res nimamo, toda skoraj vsaka ima tudi kaj prav specifičnega za bralke Revija Dan ima na primer redno modno stran. V ostalem pa tudi pri nas. čeprav smo dnevnik. ki mora obravnavati toliko stvari prav radi sprejemamo prispevke od bralk in naročnic, pa naj že pišejo o izključno ženskih ali pa splošnih družbenih vprašalnih. Ko bomo imeli več strani na razpolago, bomo gotovo upoštevali Vaš predlog. « * • Spoštovani ! Upam, da mi teh vrstic ne boste zamerili, ker so napisane z dobrim namenom. Nimam slovenskih šol. ker jih takrat ni bilo, nisem izobra-ženka, sem Vipavka in govorim vipavsko narečje. Sem naročena na Primorski dnevnik m ni mi prav, če kdo govori kaj proti našemu dnevniku. Prehajam k zadevi. Taki Slovenci, kakršna sem jaz. hrepenimo po lepi slovenščini, ker bi se sami ob branju radi naučili lepega jezika. Ko pa prebiramo časopise (ne samo naš dnevnik) in poslušamo radio, citarne ali slišimo besede kot distanca, abonma, šifre, ambiciozen, individualen, penetracija. inštrukcija, domicil, afirmacija itd. Kaj je to prava slovenščina? Kaj moramo res uporabljati tujke, ko pa imamo svoje besede. Nisem hotela učiti ali kaj očitati. Spoštujem Vas in od Vas veetne kaj dobrega pričakujem. Vipavka. Spoštovana naročnica! Vaše piJ-pombe so utemeljene V naglici se človeku, posebno še kadar ima o-pravka z italijanskimi besedili in njih prevajanjem, kaj rada pr ikra de kakšna tujka, ker trenutno ne najde ustreznega slovenskega izraza. Te pomanjkljivosti se zavedamo in jo tudi skušamo odpraviti Od Vas pa je zelo lepo. da si želite lepe slovenščine, saj je laka zelja ne glede na raven izobrazbe, znak kulture. Obvestilo uprave PD Leto se je obrnilo in na straneh našega lista ste prebrali nove cene naročnine, žal so tudi letos višje ko* prejšnje leto. Pogojujejo jo zvišanje splošnih proizvodnih stroškov. zvišane cene storitev, poštnih in drugih prevozov. Kljub povišanju naročnina doseže letno le polovico prodajne cene časopisa Zato smo prepričani, da boste naš sklep sprejeli z razumevanjem. SESTANEK NA OBČINSKI UPRAVI OBČINSKA UPRAVA NAJ ZAGOTOVI PREVAJALCE ZA SLOVENSKI JEZIK V tem smislu so predsedniki rajonskih skupščin predlagali županu rešitev vprašanja, ki izhaja iz rabe slovenščine v javnosti V petek popoldne so se v belem salonu na županstvu v Gorici sestali predsedniki rajonskih skupščin. župan Pasquale De Simone, ki je sestanek sklical, je želel od njih izvedeti, če so na njihovem področju prosta stanovanja, v katere bi izselili osem družin, ki prebivajo v neprimernih hišah. Ta poslopja je načel zob časa. svoj milostni udarec pa jim je zadal tudi potres. Na sestanku, ki mu je prisostvoval tudi odbornik Marjan Ce-farin, so ugotovili, da v okoliških četrtih nimajo na voljo prostih stanovanj in da bo potrebno za vprašanje zainteresirati ustanovo za ljudske hiše (IACP). Predsedniki rajonskih skupščin so se obvezali, da bodo sodelovali z občinsko upravo ter ji posredovali svoje izsledke. Ob tej priložnosti sta predsednika rajonskih skupščin David Sošol (Pevma, Oslavje, štmaver) ter Walter Reščič odprla vprašanje zapisnikarja in prevajalca za potrebe rajonskih skupščin, glede katerega so predstavniki občinske uprave zagovarjali stališče, da si morajo rajonske skupščine poiskati človeka, ki bo prevajal in pisal zapisnike, Občinska uprava pa mu bo zagotovila honorar. Tako je občinska uprava žogo podala rajonskim skupščinam, toda problem, o katerem je beseda, ni tako nepomemben, da ne bi o njem odločala uprava sama. Gre za načelno - politično vprašanje, ki zadeva rabo slovenskega jezika. Raba slovenskega jezika pa ni samo zadeva rajonskih skupščin, ampak tudi drugih občinskih teles in ne nazadnje se pojavlja tudi v stikih z novogoriškimi dejavniki. Vse to nas sili k prepričanju, da bo morala občinska uprava zagotoviti prevajalsko službo. Prej ko se bo te stvari lotila, prej bodo težave odpravljene. In ker ne bo lahko poiskati primerne osebe, je še celo priporočljivo, da se z njo spoprime čimprej. Pri tem pa razmišlja tudi o nabavi primerne aparature. Javni uslužbenci CGIl na posvetu Pri goriški delavski zbornici je bil prejšnjo sredo pokrajinski posvet javnih uslužbencev, članov CGIL, ki ga je vodil Aldo Colleoni. Uvodoma so ocenili “uspeh dosedanjih stavk v pokrajinskem okviru ter se zadržali pri načrtih, ki jih bo treba še uresničiti v prihodnjih tednih. Podrobno analizo osnutka, ki so ga sindikati predložili vladi, je podal član osrednjega tajništva Federstatali Fri-šini. Na podlagi tega načrta naj bi prišlo v določenem časovnem razdobju do izenačitve ekonomskih in normativnih pogojev posameznih kategorij javnih uslužbencev. Vsekakor pa je učinkovito poslovanje javne uprave, za kar se že vrsto let zavzemajo sindikati. zelo težko vprašanje, ki ga bo mogoče rešiti le z usklajeno akcijo vseh kategorij. Vmes so še tudi številne ovire zakonskega značaja, kajti pred uveljavitvijo novih triletnih delovnih pogodb bo treba spremeniti nekaj zastarelih predpisov. Prav v zvezi s tem pa bo treba izmenjati mišljenje s predstavniki strank in obeh zbornic parlamenta. V nadaljevanju svojega izvajanja se je Frisisi zaustavil tudi pri pojasnjevanju vzrokov, ki so privedli do takega stanja v javni upravi in orisal predloge, ki so jih postavili sindikati, na podlagi katerih bi bilo mogoče zagotovili boljše poslovanje v javni upravi ter istočasno prihraniti precej sredstev. Ob koncu je bilo še govora o nalogah sindikata v vsedržavnem merilu. polnjenih obljub s strani vodstva obrata in same dežele, ki je pred letom in pol dni sprejela obveze, ki jih ni izpolnila. Tako so namreč sklenili na srečanju predstavnikov delavskega sveta Nuova Lacego in sindikata papimičarjev CGIL. Uslužbenci tovarne Nuova Lacego bodo jutri stavkali v znak protesta, zaradi zavlačevanj in neiz-1 rico. Jufri v Gorici srečanje PSI - SZDL na krajevni ravni Jutri popoldne se v Gorici sestaneta delegaciji mestne sekcije PSI v Gorici ter občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva v Novi Gorici. Na srečanju bodo govorili o izvajanju osimskega sporazuma ter o dvostranskem sodelovanju med Gorico in Novo Go- VESTI Z ONKRAJ MEJE Temelji za šolski center lesne stroke v Novi Gorici Skrb za izobraževanje listih delavcev, ki jih potrebuje sodobna tehnologija V Novi Gorici so pred dnevi položili temeljni ' kamen za lesarski šolski center «Jožeta Srebrniča». To obmejno mesto je namreč poleg Ljubljane in Maribora tisto središče, kjer izobražujejo nove delavce za lesno industrijo, ki je na Primorskem oziroma v celotni Sloveniji razvita. V sedanji stavbi s premajhnimi prostdri in drugimi omejitvami šolski center, ki se je razvil na osnovi dolge in bogate tradicije solkanskih mizarjev in v katerem izobražujejo okrog 300 učencev, svoje vloge ne more povsem uveljaviti. V novem poslopju, ki pa predstavlja šele prvo fazo gradnje, bodo pridobili štiri predavalnice za 240 učencev, 6 posebnih učilnic, prostor za veliko centralno knjižnico, potem učilnico za didaktični pouk ter prostore za laboratorij, praktične laboratorijske poskuse in za razne druge namene. Po zgraditvi novega centra bodo lahko uvedli kabinetni pouk, šola pa bo delovala v eni izmeni. Dobili bodo tudi pogoje za ustanovitev ločenih oddelkov višjih ■iiiiiiiiiiiiiuiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiitiiiiiiii«iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiriiiiitiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiii[|iiiiiiiii|l||||l|||||,| V PETEK JE ZASEDAL SOVODENJSKI OBČINSKI SVET Odobren predlog o popravilu županstva Razdelitev podpor prosvetnim društvom v Zupan poročal o težavah v zvezi z uresničevanjem načrta za občinsko telovadnico ■ Izstop iz živinozdravniškega konzorcija in visokih šol, ki imajo svoj sedež drugod, denimo v Ljubljani in Mariboru. Gradbeni projekt je tako zasnovan, da omogoča tudi uresničitev zamisli o dolgo načrtovanem splošnem šolskem centru v Novi Gorici. Za razvoj prve faze lesarskega šolskega centra «Jožeta Srebrniča» bodo vložili skupaj 2 milijardi 400 milijonov starih dinarjev. Denar so zbrali podjetja lesne industrije iz Nove Gorice in drugih središč na Primorskem, nadalje novogoriška podružnica Ljubljanske banke, Izobraževalna skupnost občine Nova Gorica ter Izobraževalna skupnost Slovenije. Naj poudarimo, da pri svoji pedagoški usmeritvi šolski center «Jožeta Srebrniča» upošteva potrebe in težnje lesno - predelovalne industrije. Zaradi tega bodo v prihodnje namenili veliko skrb izobraževanju delavcev, ki jih potrebuje sodobna tehnologija v tej industriji. Gre za u-smeritev, ko les čedalje bolj nadomeščajo z drugimi materiali, zlasti s plastičnimi snovmi. V petek zvečer se je po skoraj enomesečnem premoru (zadnja seja je bila 18. novembra) spet zbral sovo-denjski občinski svet. Svetovalci so se morali izjasniti kar o trinajstih točkah, vendar je šlo v glavnem za vprašanja upravnega ali finančnega značaja, zato je bila seja sorazmerno kratka. Po odobritvi zapisnika zadnje seje je župan Jožef češčut poročal o poteku proslave 25-letnice občinske u-prave, o stikih s predstavniki občine Škofja Loka ter še posebej o težavah, ki so še pojavile v zvezi z uresničevanjem načrta za gradnjo občinske telovadnice. Nedavno tega je bila občinska delegacija v Vidmu, pri deželnem odbomištvu, da se vprašanje gradnje za celotno skupnost tako pomembnega objekta spravi z mrtve točke. Pri deželni upravi sicer še niso razpravljali o prošnji in načrtu, ki ga je občina Sovodnje predložila že januarja letos, saj bo zadevna komisija zasedala šele marca prihodnjega leta. vendar je mogoče sklepati, da načrta ne bodo odobrili, ker bi bila njegova uresničitev predraga. Pri deželni upravi se ogrevajo za postavitev montažnih objektov, ki so bolj poceni. Vprašanje zase pa je, če tovrstne gradnje ustrezajo potrebam sovodenjske skupnosti. Ob koncu svojega posega je župan odgovoril še na številna pismena Naročnina za PRIMORSKI DNEVNIK za leto 1977 Celoletna Mesečna . 25.000 lir 2.500 lir VSAKDO, KI SE NA NOVO NAROČI B0 DECEMBRA PREJEMAL DNEVNIK BREZPLAČNO Naročnine sprejemajo: Uprava: Gorica, Ul. XXIV Maggio žt. 1/1 Tel. 83-382 Raznašala Pošta: Tekoči račun ZTT 11/5374 vprašanja, ki so jih na zadnji seji predložili predstavniki manjšine. Osrednji točki dnevnega reda pa sta zadevali popravilo županstva ter porazdelitev podpor prosvetnim društvom. že na zadnjih sejah je župan poročal o precejšnjih nevšečnostih, ki jih povzroča slabo vreme na občinski stavbi. Streha poslopja, kjer so občinski uradi je namreč dotrajala, tako da ob dežju pušča. Arhitekt Jože Cej je po nalogu občinske uprave izdelal načrt za postavitev nove strehe (sedanja je lesena) kar bi veljalo približno 16 milijonov lir. Obenem pa bi tako pridobili na podstrešju dovolj prostora za občinski arhiv. Sredstva za vsa dela bi črpali iz pribitka lanskega in letošnjega obračuna. Občinski svet je predlog o popravilu občinskega poslopja potrdil, vendar niso rešili vprašanja poslovanja uradov med izvajanjem' del. Župan je omenil možnost, da bi takrat občinske urade preselili začasno v kulturni dom. 800 tisoč lir iz sklada namenjenega v letošnjem proračunu za podpore prosvetnim društvom so porazdelili med društva, ki so vložila prošnjo in ob upoštevanju njihove dejavnosti. Prosvetno društvo Sovodnje bo prejelo 260 tisoč lir, Danica 150, Vipava 200, pevski zbor Rupa Peč 60. Fotoklub Sovodnje 30 in jamarski klub «Kraški krti» 100 tisoč. Na dnevnem redu je bilo še nekaj točk v glavnem upravnega značaja. Tako so svetovalci odobrili sklep o izstopu iz dosedanjega živinozdravni-škega in zdravstvenega konzorcija v zvezi z novo ureditvijo zdravstvene službe, ki bo začela veljati že v januarju. Izrekli so se tudi za obno vitev pogodbe s tvrdko GE.AP iz Vi-cenze za lepljenje lepakov. Ob koncu so tudi sprejeli sklep o višini nagrade županu za opravljanje funkcije v prihodnjem letu ter sejnine svetovalcem. Nagrade se ne bodo povišale! Zaskrbljenost uslužbencev Stande Goriški podžupan Zucalli in od bornik Leardi sta v petek sprejela delegacijo, ki so jo sestavljali predstavniki delavskega sveta Stande ter sindikata Fulcta. Namen sreča- lllllllllimiirillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllUtllUllllllllllllllllllllllllUMIIllMIIMMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlUilllllliiiiiiiiiiiiin POMEMBNA PRIDOBITEV ZA NAŠO MLADINSKO DEJAVNOST Mladinski center naj postane središče mladinskega udejstvovanja na Goriškem Igor Komel, član glavnega odbora MC, orisal smernice novoustanovljene organizacije O Mladinskem centru, organizaciji, ki se je uradno ustanovila pred dobrim mesecem, srr.o v zadnjih časih večkrat pisali. Poročali smo o njegovem ustanovitvenem občnem zboru, o proslavi 29. novembra, ki jo je pripravil center, o srečanju predstavnikov Mladinskega centra s člani novogoriške Zveze socialistične mladine Slovenije, na katerem so razpravljali o bodočem delu. Pri tem pa nismo zapisali, zakaj je center nastal in katere so njegove smernice. V zvezi s tem smo zaprosili za pogovor Igorja Komela, enega od pobudnikov za u-resničitev te zamisli ter člana glavnega odbora Mladinskega centra. «Znano je, da Mladinski center združuje štiri mladinske organizacije, ki delujejo na Goriškem, in sicer Mia dinski krožek, tabornike rodu Modrega vala, športno združenje Dom ter Domsko skupnost gojencev Slovenskega dijaškega doma. Kako je prišlo do te izbire?» «Odločili smo se namreč za te štiri organizacije, saj vsaka na svojem določenem področju skrbi za mladinsko dejavnost na Goriškem. To dejavnost pa smo hoteli strniti v organizacijo. ki naj bi povezovala delo članic ter soočala našo mladino s vprašanji, ki jih neposredno zanimajo. Naloga Mladinskega centra pa je organizacija večjih, množičnih mladinskih manifestacij, ki gredo preko tradicionalnega društvenega ali klubskega delovanja. Za to delo skrbi odbor, ki ga sestavljajo člani vseh štirih organizacij, ki so v center vključene. Mesto predsednika pripada izmenično za eno mandatno dobo članu ene od štirih včlanjenih skupin. Za letošnjo sezono smo za predsednika izvolili Maura Dornika, ki v centru predstavlja ŠZ Dom. Beseda Mladinski center ima še drugi, važnejši pomen. Ko govorimo o tej organizaciji mislimo predvsem na Dijaški dom, kot športno, kulturno in rekreacijsko središče. Ne smemo pa misliti, da center pomeni zavod Dijaški dom. Le-tega v centru predstavlja Domska skupnost gojencev.» «Ko govorimo o centru, mislimo torej na štiri mladinske organizacije. Misliš, da bodo te skupine še v bodoče sestavni del centra?» «Center nima namena ostati zaprt sam vase v svojem ozkem krogu. Pripravljen je sprejeti tudi druge organizacije, ki se hočejo vključiti v to središče. Za to pa je potrebno, da nove članice posvečajo največjo paž-njo mladinski dejavnosti ter morajo sprejeti obveze, ki jih vsebuje naš statut. Le z največjo mladinsko udeležbo bomo uresničili našo željo po krovni mladinski organizaciji, katere smo že več let občutili pomanjkanje. Mladinski center naj bi služil tudi za zbliževanje naše mladine. Naša misel je. da bi MC postal središče, kjer naša mladina dobi nova teorijska spoznavanja, kjer se lahko kulturno in politično udejstvuje ter najde nova prijateljstva. Vse to je v današnjem času zelo važno». nja je bil v tem, da bi uslužbenci Stande izvedeli, kako občinska uprava ocenjuje zadnji razvoj dogodkov v goriški veleblagovnici. Kot je znano, vodstvo Stande je opustilo začetno misel, da bi preuredilo veleblagovnice na Korzu ter se sedaj ogreva za zgraditev veleblagovnice, ki bi zrasla na prostoru blizu Palače hotela. Predstavniki sindikatov so podžupanu izrazili zaskrbljenost zaradi zadnjih dogodkov. O tem so razpravljali tudi na včerajšnji skupščini vseh uslužbencev goriške veleblagovnice ter sklenili, da bodo do prihodnje sobote počakali, da se vodstvo Stande enkrat za vselej izreče, o tem vprašanju, če do tega datuma ne bodo dobili odgovora, bodo oklicali 40-urno stavko. ..Snej samo v višjih legah Kljub obilici padavin v zadnjih dneh, bodo morali smučarji še nekoliko potrpeti. Na najbližjih smučiščih, na Lokvah, je samo okrog 10 cm novega snega. Nekaj več ga j: na črnem vrhu, kjer bo predvidoma danes obratovala žičnica. Na županstvu seja občinskega odbora Na zadnji seji občinskega odbora je goriški župan De Simone seznanil odbornike o srečanjih, ki jih je imel z novogoriškim županom šuš-meljem, da bi preučili nekatera pomembna vprašanja, ki zanimajo obmejni mesti. Na teh srečanjih, je dejal De Simone, so bili storjeni stvarni koraki za uresničitev mednarodnega prehoda ter okrepitev železniškega prometa na progi Gorica — Nova Gorica. V nadaljevanju seje so odborniki sprejeli številne sklepe upravnega značaja. Sklenili so, da bo organ.ik novoustanovljenega zdravstvenega konzorcija sestavljalo osebje, ki je bilo doslej zaposleno na občini. Občinski odbor bo priskočil na pomoč učencem in dijakom iz Podgore, katerim bo nudil prevoz v telovadnico v Stražicah. Ob zaključku sestanka so sklenili, da bodo tudi letos ponovili že tradicionalno srečanje o-trok uslužbencev občinske uprave. Zadnja pot časnikarja Ruggera Bartoluccija Na Peči so včeraj pokopali časni-karja, 49-letnega Ruggera Bartoluccija. Zapustil je soprogo Darinko Bobič ter hčerki Marino in Nadjo. Na zadnji poti so ga poleg svojcev spremili tudi časnikarji iz Trsta in Gorice. Bartolucci se je že zelo mlad zapisal časnikarstvu. Politični boji takoj po drugi svetovni vojni v Trstu so ga pripeljali v vrste naprednega in delavskega gibanja ter se je s peresom angažiral najprej pri tedniku H Progresso, ki ga je izdajala napredna množična organizacija, Slovenska - italijanska protifašistična unija, kasneje je prešel v uredništvo dnevnika II Corriere di Trieste, kjer je vse do njegove ukinitve odgovarjal za kroniko. V Milanu se je zaposlil pri II Corriere Lombardo, v zadnjem času pa je bil časnikar lista 24 Ore. Užaloščenim svojcem naše najgloblje sožalje. Trčenje v Ul. Trento Zaradi trčenja dveh avtomobilov v Ul. Trento so v goriško bolnišnico sprejeli dve osebi. Gre za 36 letno gospodinjo Erno Janni, Ulica Margotti 9, ki se bo zaradi možganskega pretresa in udarca na levi nogi zdravila 10 dni ter za 55-letne-ga Ladislava Lestana iz Šempetra, ki so mu zaradi lažjih poškodb nudili prvo pomoč. Uvoz po maloobmejnem sporazumu brez davka Uvoz blaga iz Jugoslavije po maloobmejnem sporazumu ni podvržen plačilu posebnega 7-odstotnega davka v smislu zakonskega dekreta št. 711 z dne 23. oktobra letos. Tako je sporočilo pred dnevi ministrstvo za zunanjo trgovino : o večkratnem posredovanju gori:' . go vinske zbornice. Ob svežem grobu Oskarja Mizerita V tem tednu smo v šteVerjanu pokopali Oskarja Mizerita, zavednega vaščana, člana domačega prosvetnega društva, ki ga je zahrbtna bolezen iztrgala svojcem že v 54. letu. Oskar je bil kmet. Skoraj celo življenje je pregaral na tuji zemlji. Šele nedavno mu je uspelo odkupiti majhno posestvo in preurediti hišo. Oskarjevi starši so nekaj časa živeli v Šempetru pri Gorici, v števerjan so se preselili pred dobrimi petdesetimi leti. Druga svetovna vojna je kruto posegla tudi v Oskarjevo življenje. Z italijansko vojsko so ga poslali v Grčijo, po razpadu pa so ga ujeli Nemci in odpeljali v taborišče, ki r..u je načelo zdravje. Ob povratku — junija 1945 — se je takoj vključil v napredno mladinsko organizacijo in bil nekaj časa predsednik v o-kraju Kojsko. Lta 1947 se je udeležil velike delovne akcije na progi Brčko - Banoviči. Tudi kasneje, ko si je ustvaril družino — letos je praznoval srebrno poroko — je vedno rad pomagal pri domačem prosvetnem društvu. Pred nekaj meseci so mu začele vidno pohajati moči. Napadla ga je zahrbtna bolezen, ki ga je spravila v prerani grob. Naj mu bo lahka domača zemlja, domačim pa naše iskreno sožalje. Cankarjev večer PD Jezero v Doberdobu : J -; •' f, •> ■ f Nastopajoči na Cankarjevi proslavi, ki jo je prosvetno društvo Jezero pripravilo v Doberdobu ločitev v prid revolucionarnega boja slovenskega naroda in vsega zatiranega človeštva. V lepljenki, tako bi lahko imenovali njihov način pristopa, so sodelovali Dario Frandolič, Viljem Ger- Stalno slovensko gledališče v Trstu, Slovenska prosvetna zveza v Gorici in Zveza slovenske katoliške prosvete v Gorici «' sodelovanju z Ustanovo za kulturne in umetniške prireditve EMAC iz Gorice FRANČEK RUDOLF KOŽA MEGLE Krstna uprizoritev «Boj za osvoboditev ljudstva je kulturni boj». Tako se je glasilo e-no izmed gesel, ki so jih prosvetni delavci in mladinci v Doberdobu napisali po zidovih svojega sedeža ob Cankarjevem večeru. Proslava 100-letnice Cankarjevega rojstva, ki jo je priredilo prosvetno društvo Jezero, sodi v okvir prizadevanj, da se prosvetna društva ustvarjalno vključijo v proslavljanje največjega slovenskega pisatelja. Doslej so se za takšno obliko odločili v prosvetnem društvu Oton Župančič v Štandrežu ter v prosvetnem društvu Sovodnje, kjer so najprej nastopili v domačem kraju, potem pa odšli na gostovanja, ki so bila prav te dni tudi v Pevmi in Gorici. V Doberdobu so se odločili, da bodo Cankarja prikazali predvsem kot družbeno - političnega delavca. Profesor Karel Černič, ki je o Cankarju — politiku poglobljeno razmišljal, je izhajal iz umetnikove razredne opredelitve, ki ga je postavila na stran takrat se prebujajočega proletariata. «Cankar se je tako usmeril zaradi svoje proletarske nature, v takratno socialdemokratski stranki pa se je tudi ideološko u-trdil,» je dejal Černič. Cankarjev večer v Doberdobu je delo skupine mladih, ki so hoteli dati svoj pi’ispevek k vseslovenskemu praznovanju tega največjega slovenskemu praznovanju tega največjega slovenskega pisatelja. Njihovi vložki so lepo ponazarjali osnovno misel, ki jo je razvijal Černič, da bi dokazal Cankarjevo zavestno od- iiiiiiiliiiiimimiiiiiiiiuipiiiiiiiimiiimiiiiiimiiiiiiiiuiiimiiitiiiiimriimiiiiiiimiiiiiniiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiii NA SEJT ODBORA V SOVODNJAH Scena Kostumi Pantomima kurentov Glasba Režija Drago Turina Anja Dolenčeva Jože štrafela Mojmir Sepe JOŽE BABIČ V torek, 14. t.m., ob 20.30 v gledališču «G. Verdi» v GORICI (goriški abonma). Odhod avtobusa za okoliški abonma: Vrh ob 19.30 gostilni -Devetak - Grilj — Poljane ob 19.30 gostilna Peric — Doberdob ob 19.35 pred občino — Jarnlje ob 19.40 gostilna Pahor — Dol ob 20. uri - Rupa - Peč. SLOVENSKI LOVCI NAMERAVAJO ZGRADITI LOVSKO KOČO NA VRHU? Zadovoljstvo zaradi sodelovanja z lovci v Sloveniji DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Go rici dežurna lekarna Alesani, Ulica Carducci 38, tel. 22-68. Na seji odbora Društva slovenskih lovcev Julijske krajine «Doberdob», ki so jo imeli pod vodstvom predsednika Evgena Pahorja in podpredsednika Janka Cotiča, so ugodno ocenili stike, ki jih je društvo vzpostavilo s slovenskimi lovci in ki so že tudi rodili stvarne sadove. Kakor smo poročali, je večja skupina naših lovcev sodelovala pri pregonu na štajerskem ter se sedaj vodijo pogovori, da bi se stiki vzpostavili tudi z lovskimi družinami na Primorskem. S tem v zvezi obstaja možnost skupnega lova na divje prašiče. Na seji, ki so jo imeli v Sovodnjah. so lovci sklenili vložiti prošnjo za vključitev njihovega društva v Zvezo slovenskih športnih društev v Italiji (ZSŠDI). Za takšen korak so se odločili zato, ker hočejo biti živi del naše narodnostne skupnosti in ker njihovo društvo po svojem značaju spada prav v takšno šport no organizacijo. Beseda je na sestanku odbora tekla tudi o gradnji lovske koče ter Nadaljuje se Z IZREDNIM USPEHOM RAZPRODAJA po cenah stečajnega inventarja za moška, ženska in otroška oblačila TRŽIČ - UL. DUCA D’AOSTA 91-93 (nasproti UPIM) (Blago izhaja iz stečaja, ki ga je določilo goriško sodišče z odlokom štev, 499 ter s sklepom 418/23 goriške trgovinske zbornice - CCIAA) je bilo v načelu za lokacijo izbrano področje okoli Vrha. V tej koči bi imeli lovci svoj sedež ter občasna srečanja. Cankarjev večer v PD Naš prapor V okviru prireditev ob 100-letnici rojstva Ivana Cankarja je prosvetno društvo Naš vrapor pripravilo prejšnji večer v permski prosvetni dvorani Cankarjevo proslavo, na kateri so z lepljenko o življenju in delu našega največjega pisatelja nastopili člani recitatorske skupine prosvetnega društvo. Oton Župančič. Številno občinstvo je v imenu društva pozdravil odbornik Aleš Figelj, ki je poudaril pomembnost Cankar levega ustvarjanja. «Cankar in Prešeren», je dejal, «sta našo literaturo povzdignila na raven drugih oajvečjih evropskih, narodov». Go vornik je nato podčrtal pomembnost Cankarjevega ustvarjanja tudi zaradi socialne miselnosti, ki je napovedovala nove čase in bila na-znaniteljica pravičnejše družoene ureditve. Svoj govor je sklenil z ugotovitvijo, da kot se je Ivan Cankar z vso silo bojeval za pravico slovenskega naroda, tako se naša slovenska narodnostno, skupnost bori danes za dosego tistih pravic, ki jih predvideva sama italijanska u stava. Po tridesetih letih so še ljudje. ki bi nam hoteli putiti usodo po njihovi volji, temu pa so se uprli ne samo Slovenci, marveč vsa demokratična in protifašistična javnost. Sporazum v Osimu je, zaklju td član prosvetnega društva, nam v tem pogledu odpira nove poti in daje moči. da bomo naš boi izpeljali do konca. Osrednji del sporeda je bil posvečen uprizoritvi Cankarjevega življenja, ki ga je štandreška skupina podala na nov način, z vložki sodobne glasbe ter s posebnimi svetlobnimi efekti Občinstvo je priza devnost štandreške skupine in nje ne režiserke, prof. Nataše Peterin nagradilo s toplim aplavzom. golet, Fabio Gergolet in Magda Fer-folja ter Marko Jarc, ki je skrbel za osvetlitev. Režiserski del je prevzel Frandolič, študent na akademiji za film in gledališče v Ljubljani. Prireditelji so v svoje podajanje vnesli tudi sodobno noto. Potegnili so vzporednico med gnilobo, ki jo je Cankar razglabljal v svojih delih, ter krivicami, nasiljem in pokvarjenostjo vodilnega razreda v sedanji družbi. «Cankarjevo delo je enciklopedija življenja Slovencev — je še dejal v svojem govoru Karel Černič. Danes smo pokazali tisto poglavje iz te enciklopedije, ki pove delavcu, kar mu je bilo od nemile usode prikrajšano.» Toda Černič je bil tudi kritičen, ko je dejal, da smo Cankarja veliko proslavljali in malo brali. Večer so v Doberdobu povzdignili s knjižno razstavo Cankarjevih del. Poleg zbranega dela je bilo še dosti drugih izdaj, tako da je bila miza s temi knjigami doccia prekrita. Proslava, o kateri teče beseda, je bila druga, ki so jo v razmeroma kratkem času priredili v Doberdobu: prejšnji teden so nastopili v vasi Sovodenjci. PSDI opredelil svoj odnos do KPI Na srečanju goriške federacije PSDI v Ronkah je vsedržavni organizacijski tajnik posl. Giuseppe A-verardi opredelil zadržanje stranke v sedanjem- političnem trenutku. Na sestanku je bil navzoč tudi deželni tajnik dr. William Bianchi. Tajnik Averardi je zagovarjal okrepitev socialističnega območja in ga postavljal kot protiutež dvema «hegemoni-stičnima blokoma», ki naj bi ju predstavljala stranki KD in KPI. Zavzel se je za sodelovanje s PSI in za samostojno politiko soočanja s KD in KPI. V tem smislu je sodelovanje s tema dvema strankama mogoče samo pod pogojem, da se spoštujejo stališča PSDI. če pa bi med PSDI in KPI prišlo do sodelovanja na krajevni ravni, potem bi bilo takšno sodelovanje opravičljivo samo z nujno potrebnostjo ter je treba z vsemi političnimi sredstvi preprečiti pretok glasov PSDI v KPI. Razstave V galeriji La Bottega v Ul. Nizza je od včeraj dalje pa vse do 24. decembra odprta razstava slikarke Arnibel Cuvoldi. Kino Gorica VERDI 16.30—22.00 «Il presagio». G. Pečk in L. Remick. Barvni film-Prepovedan mladini pod 18. letom- CORSO 15.15—22.00 «Taxi driver»- R-De Niro in J. Foster. Barvni film-Prepovedan mladini pod 14. letom- MODERNISSIMO 14.00—22.00 «Il deserto dei tartari». S. Connery in V. Gassman. Barvni film. CENTRALE 15.00-21.30 «Paolo Barca. maestro elementare praticante nudismo». R. Pozzetto in M. Noel-Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom. VITTORIA 15.00-22.00 «Quelli della calibro 38». M. Bozuffi in I. Rassi-mov. Barvni film. Mladini pod Izletom prepovedan. Irzic EXCELSIOR 14.00-22.00 «L'innocente» Barvni film. PRINCIPE 15.00—21.30 «Barry Lyn-don». Barvni film. Nova Gorica in okolica SOČA «Tarzan in Amazonke», amer'-ški barvni film ob 16.00, 18.00 ,n 20.00. SVOBODA «Klofuta», francoski barvni film ob 16.00, 18.00 in 20.0L- DESKLE «Cena oblasti», Italija«»» barvni film ob 17.00 in 19.30. ZAHVALA Ob nenadni izgubi našega dragega ANDREJA BELTRAMA se zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin. Žalujoči sorodniki Štandrež, 12. decembra 1976 KULTURA OPOZORILO KNJIŽNICAM, ŠOLAM IN POSAMEZNIKOM Velika važnost nekaterih določb novega zakona o knjižnicah, muzejih in arhivih Deželni zakon dejansko uzakonja Narodno in študijsko knjižnico, ki jo poimenuje s slov. imenom - Možnost rekonstrukcije po fašistih uničenih knjižnic s prispevkom dežele Prejšnjo nedeljo, 5. t.m., je začel veljati novi deželni zakon štev. 60/76, ki je bil objavljen 20. nov. t.l. v Uradnem listu Avtonomne dežele Furlanije - Julijske krajine, člen 32 Posebnega deželnega statuta določa namreč, da deželni zakoni začnejo veljati petnajsti dan po objavi v Ur. listu dežele. V našem dnevniku smo pred tem sproti obširno po-ločali o razpravi v deželnem svetu in c njenih rezultatih, kakor tudi o izidu glasovanja ter e vseh členih, ki zadevajo Slovence v Italiji. Že prej pa smo ponovno zapisali, da zakonski predlog deželnega odbora, žal, ni upošteval načela naše kulturne avtonomije. Zato tudi odobreno besedilo sprejetega zakona, ki nosi naslov POSEGI ZA RAZVOJ SLUŽB IN KNJIŽNIČARSKIH IN MUZEJSKIH USTANOV TER ZA ZAŠČITO NEPREMIČNIN UMETNIŠKE, ZGODOVINSKE ALI AMBIENTALNE VREDNOSTI, ZGODOVINSKIH ARHIVOV IN KULTURNIH PREMIČNIH DOBRIN FURLANIJE - JULIJSKE KRAJINE, tega načela ne upošteva, pač pa vsebuje kljub temu nekaj določb, ki jih moramo Slovenci v Italiji s pridom izkoristiti. In namen tega zapisa je opozoriti prav na te važne in koristne določbe. Najprej pa se nam po branju tega deželnega zakona vsiljujejo kar tri pomembne ugotovitve: L Poleg štirih ali petih deželnih zakonov FJK se je zakonodaja naše dežele obogatila s še enim zakonom, ki predstavlja še en argument več za pravilnost trditve tistih političnih sil in tistih pravnikov — strokovnjakov za ustavno pravo (med njim sta v prvi vrsti univ. prof. A. Pizzoruso v Italiji in univ. prof. G. Kušej v Jugoslaviji), da so avtonomne dežele pristojne tudi za manjšinsko zakonodajo. 2. Novi deželni zakon številka 60/76 je verjetno prvi deželni zakon naše dežele, ki «uzakonja» na poseben način eno izmed slovenskih kulturnih «zasebnih» javnih ustanov — NARODNO IN ŠTUDIJSKO KNJIŽNICO V TRSTU — s trditvijo, da opravlja «službo deželnega interesa v prid manjšini slovenskega jezika FJK» in ji določa «posebno letno podporei», in sicer v tretjem odstavku člena 11; pod točko 7 člena 26 pa je določeno, da mora biti eden izmed 23 članov Deželnega sveta za knjižnice in muzeje tudi predstavnik iste naše NŠK v Trstu. Novi zakon torej v kar dveh svojih členih izrecno s slovenskim poimenovanjem uveljavlja zasebno, «nepublicizirano» kulturno slovensko ustanovo NARODNO IN ŠTUDIJSKO KNJIŽNICO» in s tem upošteva njeno «javnokorist-no delovanje», kar lahko pomeni, da naš deželni parlament ne smatra več za oviro, da ne bi tudi z drugimi našimi javnoko-ristmmi ustanovami ravnal na podoben način. 3. člen 31 novega deželnega zakona pa vsebuje določbo o podpori «za nakup, obnavljanje, vzpostavljanje delovanja, za sredstva in opremo prostorov namenjenih za knjižnice ali muzeje», «tudi z namenom, da se rekonstruira v fašistični dobi uničena ali poškodovana imovina», ter se v ta namen «pooblašča deželna u-prava, da se dodeljujejo pokrajinam, občinam, občinskim konzorcijem in drugim ustanovam, institucijam, zadrugam in na tem sektorju delujočim združenjem prispevki na račun kapitala do 75 odst. stroškov, ki se priznajo kot dopustni». — Malo je določb v italijanski pofašistični državni in deželni zakonodaji, ki vsebujejo podobne možnosti za obnovo po fašistih u-ničenega ali oškodovanega kulturnega bogastva v deželi in državi. Znano pa je, da so fašisti uničili in oškodovali v naši deželi popolnoma vse slovenske knjižnice — ne le javne, temveč tudi zasebne, med njimi tudi izredno bogate knjižnice naših vodilnih, večinoma že pokojnih vodilnih politikov, kulturnikov in gospodarstvenikov. (Mednje spada tudi največja zasebna knjižnica pok. dr. Josipa Vilfana, ki je zgorela v tržaškem osrednjem Narodnem domu). Javne knjižnice pa so imele vse ukinjene slovenske šole, vsa naša številna slovenska prosvetna društva, mladinska društva in pa vsi številni popularni Ljudski odri, za katere je znano, da je med njih poglavitne dejavnosti spadalo prav izposojanje knjig. O vsem obstaja obilna povojna dokumentarna literatura. Med uničeno knjižničarsko bogastvo spadajo seveda knjižnice vseh pod fašizmom aretiranih antifašistov, neglede na n3r(Xtnost, in njih organizacij. (NŠK je pred razpravo o novem zakonu predlagala — kar žal ni bilo sprejeto — da vse kvesture v Arcavi preiščejo svoje arhive in knjižnice aretiranih antifašistov vrnejo njim samim ali pa njih potomcem, saj od časa do časa v demokratičnem tisku lahko zasledimo podobne zahteve). Vse demokratične člane vseh svetov in odborov pokrajine naše dežele in vseh občin, zlasti Pa tiste slovenske narodnosti v vseh 34 narodnostno mešanih občinah, vodstva vseh slovenskih obnovljenih šol, odbore slovenskih društev in drugih ustanov opozarjamo na možnost obnove u-ničenih ali poškodovanih knjižnic in prostorov, v katerih so delovale, z možnostjo opreme vred; opozarjamo jih ne samo na določbo člena 31 novega deželnega zakona, temveč tudi še na naslednje člene tega zakona, ki se tičejo knjižnic in muzejev ter važnih arhivov naše narodnostne skupnosti: Že v prvem odstavku člena 1 novega zakona je poudarjen njegov namen, da se «ohranijo etnične, zgodovinske in kulturne značilnosti vseh državljanov». V členu 3 se poudarja nujnost «upoštevanja potreb slovenske manjšine» «pri imovini in delovanju javne knjižnice» «v občinah, kjer prisotnost slovenske manjšine zahteva». Člen 4, ki vsebuje določbo o knjižničarskih občinskih komisi- jah, predpisuje tako sestavo komisij, da «jamči predstavništvo... tudi jezikovnih manjšin, kjer prisotnost manjšin to zahteva». Člen 13 omenja prav tako «potrebo operaterjev slovenskega jezika», ko navaja določbe o tečajih za knjižničarje, in bilo bi v skladu z duhom tega člena ter čl. 1 in ostalih, da bi deželna uprava krila stroške za obiskovanje tečajev v matični domovini, ker zakonodajalec ni pristal na predlog NŠK, da se organizirajo v naši deželi posebni tečaji za knjižničarje slovenske narodnosti. Isto velja tudi glede člena 2, ki govori o tečajih za muzejsko osebje in prav tako omenja zgolj na splošno «potrebe operaterjev slovenskega jezika». Končno opozarjamo vse zgolj naštete, z novim zakonom prizadete ustanove in organizacije, zlasti pa izvoljene predstavnike o-menjenih krajevnih ustanov, da pravočasno poskrbijo, da se v proračune vnesejo ustrezne vsote za pravočasni začetek ustanavljanja in poslovanja knjižnic, muzejev in arhivov. Opozarjamo tudi na čl. 29, ki predpisuje, da morajo biti nekatere prošnje za deželne podpore vložene že najpozneje do 4. januarja 1977, nekatere pa do 31. januarja 1977. Vsi slovenski javni delavci pa bi se morali zavedati, da novi zakon ne obravnava samo vprašanja knjižnic, temveč tudi muzejev in zgodovinskih arhivov. Vse tiste raziskovalce zgodovine NOB, ki so že doslej ali pa ki bodo v prihodnosti z raziskavami nadaljevali, pa opozarjamo na člen 28 novega zakona, ki določa, da deželna uprava financira «raziskovalce in preučevalce za preučevanje in raziskovanje odpor- S. R. (Nadaljevanje na 6. strani) Slikovit prizor iz nove slovenske drame «Koža megle» v Stalnem slovenskem gledališču fiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiii*iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiii«iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii(iiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiii^iiiiiiiiiiiii*iiiiiiiiii i iiiiiii iim iininiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiniiiJiiii i iiimiui n imi iMiiiiiiiiimiiiiii imi iiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiii m iiiiiiiiiiininifniiiiiiiiiiiiiiiiiim RAZGOVOR Z DIREKTORJEM SLG IGORJEM LAMPRETOM OB GOSTOVANJU V IRSI» IN GORICI Gledališki stiki med Trstom in Celjem bogatije izkušnje in poznavanje stvari Kje so vzroki in razlogi za ljudskost celjskega gledališča in ža njegove izjemne dosežke Prejšnji teden je v Gorici in Trstu gostovalo Slovensko ljudsko gledališče iz Celja s Cankarjevo farso «Pohujšanje v dolini šentflorjanski». Delo je izvirno u-činkovito režiral Mile Korun. Mladi direktor celjskega gledališča Igor Lampret je to gostovanje o-cenii takole: Zelo smo zadovoljni z gostovanjem, ki ga opravljamo v okviru tradicionalnih stikov, ki jih imamo s Slovenskim stalnim gledališčem v Trstu. Tržaško gledališče bo v drugi polovici sezone odigralo abonma v Celju. Prispevek vašega gledališča imamo za bistveno obogatitev repertoarne ponudbe našemu gledalcu. Tovrstni stiki zaradi svoje selektivnosti verjetno uvajajo večjo kvaliteto od povprečja in nudijo možnost za poglabljanje medsebojnih odnosov. V okviru gostovanja smo imeli poleg ogleda «Idealista» v Rosset-tiju še vrsto pogovorov, skupnih in individualnih, ob ugotavljanju problemov, ki nas vežejo. Posredovali smo si informacije o stanju, v katerem se nahaja slovensko gledališče; njegova usoda je slej ko prej v naših rokah in seveda v rokah publike, ki dosežke ocenjuje in s svojim doživljanjem oblikuje pomembem del sociologije in kulturne politike sedanjosti. Gledališča so v relativno težkih finančnih pogojih delovanja in je PREVODI IZ SLOVENSKE KNJIŽEVNOSTI NA MADŽARSKEM V okviru vse širšega kulturnega sodelovanja med Jugoslavijo in Madžarsko budimpeštanske založbe vsako leto izdajo vedno več prevodov iz slovenske književnosti. Po programski napovedi za prihodnje leto bo velika založniška hiša «Europa» v Budimpešti izdala tri nova dela iz sodobne slovenske književnosti. To so: Bolečina Karla Grabelj-ška, roman Moj brat svetnik izpod peresa Cirila Zlobca ter Zidarjevo delo Romeo in Julija. Vse tri prevode bosta oskrbela Orsolya Gallos in Ferenc Toth, ki sta že doslej prevedla več slovenskih knjižnih del. Ob tem je zanimivo omeniti tudi pobudo Demokratične zveze južnih Slovanov, da bi tudi ta organizacija s prihodnjim letom začela z izdajateljsko dejavnostjo s področja lepe besede v jezikih južnoslovanskih narodnosti. Za prihodnje leto že načrtujejo natisk izbora iz sočasnega slovenskega pesniškega in proznega ustvarjanja. V ta namen so osnovali tudi poseben uredniški odbor, ki je pred kratkim začel z delom. fš. treba medsebojnim stikom, ki so mnogokrat plod odrekanja, posebno na strani SSG v Trstu, pripisati globlji pomen. V okviru našega gostovanja v Trstu smo povabili s seboj tudi predstavnika celjskega podjetja «Tehnomerca-tor». Podjetje je namreč z velikim posluhom za ustavne opredelitve o kulturi in politike SZDL podpisalo z nami sporazum in zastopa z nami kot pokrovitelj predstave (plačalo je kostume in sceno). Ob gostovanju je imel predstavnik podjetja trgovske stike s svojimi partnerji v Trstu; to najbrž pomeni oblikovanje novih odnosov, ki jih omogoča neposredna ' menjava dela med kulturo in gospodarstvom. Predstava «Pohujšanje v dolini šentflorjanski» pomeni dosežek, ki prerašča poprečno kvalitetno raven. Vaše gledališče je v slovenskem prostoru zaslovelo kot eno izmed najbolj kvalitetnih in vitalnih dramskih ustanov, čemu pripisujete te uspehe? Celje je mesto, ki nima visokošolskih središč, kljub temu se ni moglo izogniti usodi, da je tovarna kadrov za večje republiške centre. Tudi gledališče se ni moglo temu izogniti. To seveda pomeni zdravo pretakanje idej in pogledov. Poleg tega imamo razmeroma dolgo gledališko tradicijo; marca letos smo HiiiiiiiiiiiimniinMiiiiiiiiiiiiiniiiimiiniiiiiiiMiiminiiiHiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiniiiniiiiiiiiiiiiHiimiHiiiiHiiiiiiiiiimmiiimiiiiiiiiiiHiiiuimuiiinHiHmiM OBNOVITEV DEJAVNOSTI PO NEKAJMESEČNI PREKINITVI Atilij Kralj v dolinski Torkli Razstavil bo več risb zlasti rta kraško tematiko in za «štimungo» prebral nekaj svojih hudomušnih narečnih pesmi Dolinska «Torkla» je bila že nekaj mesecev zaprta. Prav ta čas pa je pokazal, kako nepogrešljiv dejavnik ali prostor je za vaško in tudi širšo kulturno skupnost. Odbor prosvetnega društva «Valentin Vodnik» je prav zato pripravil za naslednje razdobje zelo ambiciozen program razstavne dejavnosti, v katerem bodo našli svoje mesto tako domači ustvarjalci kot gostje tudi izven naših državnih meja. Prvi bo na vrsti domači avtor Atilij Kralj. Mnogi ga poznajo predvsem kot pisca hudomušnih narečnih pesmi, drugi zopet kot glasbenika in igralca, morda še najmanj kot slikarja, čeprav nikakor ne gre za kakšnega novega konjička v njegovi vsestranskosti. O svojem slikarstvu pripoveduje takole: Razstavljal sem že na Opčinah, v Velikem Repnu, v Ul. Doni-zetti in še kje. Zadnje čase se res nisem kaj prida udejstvoval, ker me je poklicno delo preveč zaposlilo. Rišem namreč zgolj za «hobby» po «uradnih» urah. Razen tega nisem noben sistematik. Vsako toliko me objame katera od mojih muz: pisateljska, glasbena, slikarska itd. Lahko bi rekel, da delam v nekakšnih cikličnih obdobjih, če pa delam več stvari istočasno, se med seboj ne mešajo. No tudi glede tega sem že napravil kakšno izjemo. Med opravljanjem poklica sem pisal za radio, povrhu pa sodeloval pri predstavi «Burkaški misterij» na odru SAG. In vmes . .. sem začel risati ali po domače «packat». Ne rišem, da bi s tem kaj zaslužil, rišem zase, da se razbremenim živčne napetosti od vsakdanjih skrbi. Ker delam v glavnem zvečer ati ponoči, običajno ne uporabljam barv. V «Torkli» bom razstavil tudi svoje «Kraševke». Ne bodo preveč o-blečene, pa najbrž zaradi tega ne praznovali 25-letnico profesionalnega delovanja. V tem času so delale pri nas mnoge znane gledališke osebnosti od režiserjev pa do umetniških vodij in igralcev. Ti ljudje so s svojo izrazito umetniško potenco in s svojim angažmajem pripeljali ansambel do vidnega umetniškega izraza. Kot kvaliteto moramo omeniti ansambelsko igro, ki jo razvija stalni režiser Franci Križaj, Mile Korun pa je dal gledališču vrsto izvrstnih režijskih zamisli povsem v zvezi s Cankarjem (Hlapci 67). Gledališču je uspelo vzgojiti resno in zahtevno občinstvo, lei seveda sooblikuje program. Poleg tega deluje v našem mestu vrsta kulturnih ustanov in imamo pomembne manifestacije. Naj navedem pevski festival mladinskih zborov in teden domačega filma. Naše gledališče živi brez festivalov. Vsa gledališča imajo kako manifestacijo, ki jim na ta ali oni način določa eksistenco. Nam je uspelo dati našemu delu kontinuiteto, čeprav ne delamo v najboljših pogojih (majhen ansambel, stara stavba itd.). 25 letom profesionalizma se pridružuje skoraj 100-letna tradicija amaterskega ustvarjanja, ki še danes daje pečaš naši gledališki dejavnosti. Imamo posebni abonma amaterskih igralcev, ki šteje nad 400 ljudi, če to pridružimo ostalim kulturnim dejavnikom v Celju, bomo razumeli naš umetniški razvoj. Celjsko gledališče se je udeležilo dveh pomembnih manifestacij, kot sta «Bitef» in «Gledališče narodov». Letos smo se udeležili prireditve «Gledališče narodov» z delom Dušana Jovanoviča «Igrajte tumor v glavi in onesnaženje zraka». Uvrstiti smo se na sedmo mesto, kar je seveda velik uspeh. Delamo brez prevelikega poveličevanja tujih vplivov in zgledovanja po tujih vzorcih in brez pretirane polemike do tradicije, seveda se tudi novosti ne bojimo. Tak način dela je dovolj trdna podlaga za dobro gledališče. ACE MERMOLJA VELIKA POLJUDNOZGODOVINSKA PRIDOBITEV «SVETOVNA ZGODOVINA» V CANKARJEVI ZALOŽBI Gre za ponašeno in dopolnjeno nemško svetovno zgodovino Herderjeve založbe, ki bo koristen pripomoček za vsakogar Leta 1863 je izšla Obča povestnica za slovensko ljudstvo, leta 1876 pa je začela izhajati Obča povestnica Josipa Stareta. To sta bili prvi slovenski knjigi, ki sta slovenskemu bralcu posredovali pregled zgodovinskih dogajanj od začetkov človeškega rodu do današnjih dni. V času med obema vojnama smo v prevodu dobili znamenito Wellsovo svetovno zgodovino, to pa je tudi vse, s čemer se lahko postavimo. Toliko pomembnejši je torej podvig Cankarjeve založbe, ki se je o-dločila, da izda v eni sami knjigi pregled svetovne zgodovine. Knjigo smo te dni dobili na slovenski knjižni trg. Knjiga velikega formata, ki v dvokolonskem tisku obsega 688 strani, je bogato ilustrirana, opremljena z raznimi pregledi, zemljevidi, tabelami in sodobnimi vizuelnimi pomagali, je že po svoji zunanji podobi privlačno delo, ki zbuja spoštovanje. Toda če ugotovimo, da je to prvo tovrstno delo, ki v eni sami knjigi podaja pregled zgodovinskega dogajanja vsega sveta od začetkov do današnjih dni, ki je pisano v slovenščini in izhaja iz sodobnih znanstvenih stališč, je pomen take izdaje še toliko večji. In seveda tudi koristnost. Cankarjeva založba se je za tako delo odločila, da ustreže velikemu povpraševanju in velikim potrebam vzgojiteljev, študentov, publicistov in vseh tistih, ki jih poklicno ali Prejeli smo GALEB, št. 2. Mladinska revija. Izdaja Založništvo tržaškega tiska, ureja Lojze Abram. V barvni prilogi Henriquezov vojni muzej na Krasu in Petdesetletnica smrti Srečka Kosovela. PROTEUS, št. 3. časopis za poljudno naravoslovje. Izdaja Prirodoslovno društvo Slovenije, založnik ZGP Mladinska knjiga. iiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiuiiminiiniiiiuiiiiiiiiinumiiiHfiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiiiiimiitiiniiiiiiiimii MESEC KOLEDARJEV December je mesec koledarjev, ki zavzemajo v slovenski knjižni tradiciji zelo pomembno mesto in ki so zlasti v. preteklosti opravili tudi izjemno vlogo. Danes jo nadaljujejo v nekoliko drugačni obliki. Niso več toliko priročnik za kmečkega človeka in čtivo za večerno branje v zimskih mesecih, pač pa so se skoraj vsi usmerili v nekakšne almanahe življenja določenega okolja, določene skupnosti. Med te poslednje sodi tudi naš zamejski Jadranski koledar, ki je že izšel in ga v teh dneh prejemajo naročniki na Goriškem in na Tržaškem. O njem bo morda govor kdaj pozneje, tokrat naj zabeležimo le še dva druga koledarja, ki sta že nekaj dni na naši uredniški mizi in ki sta tudi sicer med tistimi, ki se pojavljajo redno vsako leto med prvimi. Prvega izdaja Slovenska izseljenska matica v Ljubljani. Imenuje se «Slovenski koledar 1977» in je namenjen Slovencem po svetu, tistim, ki živijo kot stalni izseljenci že desetletja v obeh Amerikah in Avstraliji, pa tudi v nekaterih evropskih državah, kjer so se v glavnem za določeno dobo zaposlili v povojnih letih. Posebnost tega koledarja je, da diha pristno domačnost tako v ilustracijah in slikah, kot vsebini, kar ima za ljudi, ki živijo daleč od domovine, poseben čar. Vsebina je razdeljena v grobem na dva dela: v prvem so članki, ki seznanjajo rojake po svetu z družbenimi, gospodarskimi, kulturnimi in drugimi dosežki njihove ožje in širše matične domovine, v drugem pa so prispevki, ki so jih poslali izseljenci sami in kj govorijo o njihovem življenju, o njihovih vtisih z obiskov v matični domovini, o njihovih pomembnih še živečih ali že umrlih ljudeh. Koledar je zelo okusno urejen in je nedvomno zanimiv tudi za našega bralca. Drugi je «Kalender Gradišče» ali kakor ga tudi imenujejo «Ljetopis Hrvatskog kulturnog društva v Gradišču». Gre torej za koledar gradiščanskih Hrvatov v Avstriji, katerega izdaja njihova osrednja narodna organizacija, tiska pa «Hrvatsko štamparsko društvo v željeznu», glavnem mestu Gradiščanske. Ta koledar je prav gotovo še najbolj ohranil navdih koledarske starožitnosti. kar je povsem razumljivo glede na dejstvo, da je med gradiščanskimi Hrvati še vedno največ kmetov in da je tudi življenje v njihovih vaseh ohranilo še precej starožitnosti v navadah, običajih in tudi v verskem in prosvetnem življenju. V nekaj člankih je dovolj nazorno prikazano in opisano prav to življenje in delovanje obstoječih narodnih organizacij, ker pa so izdajatelji po večini duhovniki, je razumljivo, da je koledar v znatni meri prežet tudi z versko vsebino. Prav tako je v koledarju precej preprostega branja za stare in mlade, kar ima tudi svojo povsem določeno vlogo in namen. Vsekakor je tudi ta koledar živa priča obstoja in ravni narodne zavednosti gradiščanskih Hrvatov, ki se vedno bolj navezujejo na matični narod v SFRJ in od njega prejemajo tudi podporo, katere zaman pričakujejo od države, katere državljani so. j. k. ljubiteljsko zanimajo vprašanja zgodovine. Obenem pa naj bi knjiga pomenila neko pripravo oz. predstopnjo za izvirno slovensko svetovno zgodovino. Treba je namreč poudariti nekaj. Svetovna zgodovina, ki jo je zdaj izdala Cankarjeva založba, ni domače delo. Gre za po-našitev nemške svetovne zgodovine, ki jo je izdala zahodnonemška založba Herder, ki se s svojo 175-letno tradicijo ponaša tudi s takimi poljudnoznanstvenimi izdajami. Vendar pa jc delež slovenskih avtorjev pri tej knjigi znaten. Gre torej za organsko vključitev naše zgodovine v tuje delo,. čeprav sev eda le glede tistih dogajanj, ki so pomembna . za svetovno zgodovino. Gre pa tudi za tehtno dopolnitev, ki pomeni pripravo za samostojno delo domačega zgodovinopisja. Težišče knjige je preneseno v sodobno dogajanje. Ni toliko poudarka na preteklih obdobjih, temveč je z enako tehtnostjo obdelan sodobni čas. Nadalje je pomembno da knjiga ni zgodovina evropskih ljudstev in dogajanj v tem delu sveta, temveč da je resnično svetovna zgodovina, ki obravnava dogajanja po vsem svetu, čeprav sorazmerno pomembnosti dogajanj. Tako je bila v knjigi razbita evropocentričnost. Poudarjena pa so tudi nekatera obdobja. ki v originami nemški izdaji niso bila tako temeljito obdelana. Naj na pr. omenimo obdobje bizantinske zgodovine, ki ga je obdelal Ignacij Voje z ljubljanske univerze, ki je bilo v originalni izdaji zanemarjeno. Poglavje o turškem obdobju je bilo adaptirano m dopolnjeno z obravnavo vplivov otomanskega imperija na jugoslovanske narode. Prvič je v taki obliki objavljeno poglavje o odporu evronskih narodov v drugi svetovni voini. ki ga je prispeval prof. Metod Mikuž. - Prav tako najdemo v knjigi prispevke večjih slovenskih zgodovinarjev, profesorjev ljubljanske univerze Jožeta Kastelica. Marka Keršcvana. Janeza Peršiča. Janka Prunka in Franca Rozmana 7.00. 8.00. 13.00, 15.00. 19.00 Po ročila: 9.00 in 10.35 Vi in jaz: 11.30 Glasbeno-govorni spored: 12.10 Ital. folklora: 13.30 Nove plošče; 14.05 Nenavadno potovanje: 14.30 Strnjena komedija; 15.35 in 17.30 Prvi NIP; 18.30 Glasbeno-govorni spored; 20.30 Literarna oddaja; 21.05 Jazz; 22.10 Operni koncert. SLOVENIJA 7.00. 8.00. 9.00. 13.00. 15.00. 19.00 Poročila: 6.20 Rekreacija: 6.50 Dobro jutro, otroci!: 7.30 Iz naših sporedov; 8.08 Glasbena matineja; 9.05 Pravljice in zgodbe: 9.20 Izberite pesmico; 9.40 Melodije: 11.03 Za vsakogar nekaj; 12.10 Veliki orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti: 12.40 Pihalne godbe: 13.30 Priporočajo vam ... : 14.05 Amaterski zbori: 15.45 Naši znanstveniki; 16.00 «Vrtiljak»; 17.00 Studio ob 17. uri; 18.05 Iz tuje folklore; 18.25 Zvočni signali; 19.35 Lahko noč. otroci!: 20.00 Kulturni globus; 20.10 Operne aktualnosti; 22.20 Popevke; 23.05 A. Škerl: Pesmi; 23.15 Jazz. JUG. TELEVIZIJA OD 14. DO 18. DECEMBRA 1976 TOREK, H. decembra 8 00, 10.00. 14.00 šola; 16.05 Ra- . žvoj neuvrščenosti: 17.10 Vrtec: 17.25 Debelinko, film; 17.55 Obzornik: 18.10 Nc prezrite: Drugačne galerije: 18.40 TV trim test: 19.30 Dnevnik; 20.00 Socialna demokracija: 21.30 H. de Balzac: Blišč in beda kurtizan; 22.30 Dnevnik. KOPRSKA BARVNA TV 18.00 Košarka: Bosna - Beko; 19.30 Odprta meja slov. oddaja; 20.00 Otroški kotiček; 20.15 Dnevnik; 20.35 Ekstaza zločina, film: 22.05 Aktualna tema: 22.35 Zbor «Sergio Bonato» iz Trsta. SREDA. 15. decembra 8.10. 9 00. 10.55. 14.10 TV šola; 16.40 E. Peroci: Nina in Ivo; 16.55 Hokej: Jesenice - Olimpija: 19.15 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.00 Ne dotikaj se denarja, film; 21.30 Skrivnosti velikih kuharskih mojstrov: 21.35 Miniature; 21.50 Dnevnik; 22.05 Z nagrajenci AVNOJ. KOPRSKA BARVNA TV 19.55 Otroški kotiček; 20.15 Dnevnik; 20.35 Hokej: Jesenice - Olimpija: 22.00 Simplicissimus - nadalje vanka; 22.50 Namizni tenis: Jugoslavija Madžarska. ČETRTEK. 16. decembra 8.00. 9.00. 14.00 TV šola: 15.00 šolska TV- 17.20 Mala čebelica: 17.35 Jole. Jole - nadaljevanka: 18.95 Obzornik; 18.25 V svetu razprtih pe- ruti: 19.30 Dnevnik: 20.00 B. lijev ski: Pot v prihodnost - nadaljevan ka: 21.00 Zakaj ni mesa: 21.30 Dir bravka Tomšič-Srebotnjakova : 22.25 Dnevnik. KOPRSKA BARVNA TV 19.55 Otroški kotiček: 20.15 Dnev nik: 20.35 Rdeča čarovnica, film: 22.05 Pobratena mesta dok. PETEK. 17. decembra 10.00 in 11.10 TV šala: Ibi. Smuk za moške: 17.10 Križem, kra žem; 17.25 Pisani svet: 18.00 Obzornik; 18.15 Jazz: 18.45 Kiparsko dela narave; 19.30 Dnevnik; 20.0? Že dobite? - nad.: 20.40 Mlada Afri ka sodobna pot: 21.15 Nevarni izlet, film: 22.25 Dnevnik. KOPRSKA BARVNA TV 19.00 Spust za moške: 19.55 Otro ški kotiček: 20.15 Dnevnik: 20.35 Podleži, film; 22.05 Likovni nokturno. SOBOTA, 18. decembra 9.25 in 12.25 Veleslalom za moške; 11.05 TV šola: 16.30 Rokomet: Crvena zvezda Borac; 17.55 Velike afriške mačke, film; 18.05 Obzor nik; 18.25 Disneyevi filmi; 19.30 Dnevnik. 20 00 Stoli in stolčki; 20.30 Milijonarka, film: 22.10 Dnevnik. KOPRSKA BARVNA TV 18.00 Veleslalom za moške: 19.30 Otroški kotiček; 20.15 Dnevnik: 20.35 Po poteh zahoda, film: 21.25 Veliki raziskovalci; 22.15 obala želja. film. ŠPORT SPORT SPORT Na šestem letnem občnem zboru Združenja slovenskih športnih društev v Italiji, ki je bil v sredo v Trstu «Vse sile smo usmerili v utrjevanje naše organizacije» Tako je dejal v svojem poročilu tajnik ZSŠDI Vili Prinčič - Nove pobude in tesnejši stiki s športnimi organizacijami iz matične domovine in s Koroškega - Na splošno dokaj zadovoljiv obračun opravljenega dela i Novi odbor Združenja slovenskih športnih društev v Italiji TAJNIŠKO POROČILO V tajniškem poročilu, ki ga podajamo na današnjem občnem zboru, želimo prikazati okvirno sliko delovanja Združenja slovenskih športnih društev v Italiji v zadnjem letu. Vse sile smo usmerili v utrjevanje našega Združenja, v iskanje novih pobud ter v razširjenje stikov naših članic z društvi iz matične domovine ter s športnimi delavci s Koroškega. Z letošnjim letom je Združenje poskrbelo za odprtje sedeža tudi v Gorici ter za namestitev stalnega športnega funkcionarja za Goriško. S tem smo želeli boljè uskladiti delovanje tamkajšnjih društev, kar se je predvsem poznalo pri organizaciji raznih športnih prireditev ter stikov posameznih društev z društvi s Tržaškega ter z društvi v matični domovini. ki so včlanjena v Združenje. Seminar je bil, kot prejšnje leto v Bohinju, v dneh 27., 28. in 29. junija. Seminarja se je udeležilo 35 odbornikov s Tržaškega in Goriškega, ki so z navdušenjem sledili celi vrsti izredno zanimivih predavanj. Razveseljivo je zlasti dejstvo, da so društva poslala na seminar v glavnem svoje mlajše odbornike, kajti prav se nam zdi, da v naša društva z mladimi silami vnesemo nove pobude. Poleg koristnih predavanj je seminar sam pripomogel k okrepitvi prijateljskih vezi med mladino različnih krajev, katero pa združuje isti ideal, to je vsestranska razširitev slovenskega športa v zamejstvu, ki pa ne sme biti zgolj tekmovalen, temveč v narodnoobrambnem duhu. Glede izpopolnjevalnih tečajev, moramo posebej omeniti tečaj odbojkarjev v Rovinju, katerega se je udeležilo kar 89 perspektivnih fantov in deklet s Tržaškega in Goriškega. Poleg rednih treningov smo poskrbeli, da so tečajnike obiskali tudi predavatelji, ki so zlasti mlajše seznanili o SDecifičnih manjšinskih vprašanjih in o perspektivah, ki se nam obetajo po sporazumu v Osimu. Poleg odbojkarskega je bil tudi namiznoteniški tečaj v Mozirju, katerega se je udeležilo 5 deklet. Prav te dni pa je bil v Izoli še en podoben tečaj, katerega sta se udeležila dva fanta z Goriškega. Združenje je letos tudi poslalo dve dekleti z Goriškega v Mozirje na te- bo naslednje leto in dekleti sta se obvezali, da se ga bosta udeležili. Peter Brumen Letos nismo organizirali tečaja v Seči za košarkarje, kajti ponudila se nam je izredna priložnost, da v našo sredo dobimo košarkarskega strokovnjaka Petra Brumna, ki se je obvezal, da bo sledil naši košarki za dobo dveh let. Vsa društva so bila mnenja, da je ta odločitev pametna, kajti namesto nekajdnevnih «počitnic» v Seči imamo na razpolago za vse leto trenerja 1. jugoslovanske zvezne lige. Ta trener skozi ves teden obiskuje vsa naša društva, ki gojijo košarko, poleg tega pa vodi združeno člansko ekipo, ki nastopa pod imenom JADRAN v promocijskem prvenstvu. S tem smo si edini, da z združenimi močmi lahko naš šport doseže vidnejše uspehe. Letos smo uvedli zdravniško službo za športnike naših društev. To službo je sprejel doktor Borut Spacal. Ta pobuda je pri članicah naletela na veliko odobravanje, kajti glede zdravniške službe imajo društva pred pričetkom prvenstev velike probleme. Igralci morajo hoditi k privatnemu zdravniku, kar je seveda povezano z visokimi denarnimi stroški. no imamo torej 20 društev, s katerimi ima Združenje redne stike. Razen stikov s članicami je Združenje imelo celo vrsto plodnih pogovorov z društvi nečlanicami, s katerimi si prizadevamo za boljše sodelovanje. Omembe vredno je tudi srečanje s koroškimi Slovenci. Združenje je skupno z Obalno telesnokulturno skupnostjo priredilo izlet na Koroško. S tem smo hoteli z našo prisotnostjo izkazati vso našo podporo našim koroškim rojakom, ki bijejo težki boj za svoj obstoj. Tečaj v lipid Na pobudo Združenja staršev o-snovnih šol vzhodnega Krasa je ZSŠDI organiziralo plavalni tečaj za otroke osnovnih šol in otroškega vrtca v bazenu v Lipici. Na tečaj se je prijavilo 120 otrok. Pomembno se nam zdi, da je tako prvič prišlo do sodelovanja med Združenjem in starši. Omeniti moramo tudi, da je naše Združenje prisotno na pogovorih z raznimi italijanskimi organizacijami, ki želijo uporabljati bazen v Gorici, katerega namerava goriška občina v kratkem odpreti. Skozi vse leto so se vrstila razna tekmovanja v vseh športnih panogah, ki jih naša društva gojijo. Kot je že v tradiciji, je bil tudi letos 10. odbojkarski turnir «Prijateljstva» za ženske in moške ekipe. Tega organizirajo Združenje slovenskih športnih društev v Italiji, Odbojkarski Sa-vez z Reke ter Odbojkarska zveza Slovenije. Finalne tekme so bile letos v Jugoslaviji, in sicer v Poreču za žensko odbojko in na Bledu za moško odbojko. Skupni nastopi na Goriškem) proti ameriški ekipi Mews Release iz Los Angelesa. Združevanje moči se je uveljavilo tudi v odbojki, kjer je reprezentanca (ženska in moška) odigrala več tekem. Omeniti moramo še športno srečanje mladink in mladincev, Obalne telesnokulturne skupnosti in ZSŠDI. NOGOMET V TRETJI ITALIJANSKI LICI Tržačani bodo danes v gosteh igrali s skromno Pro Patrio Nogometaši Triestine seveda računajo na osvojitev vsaj ene točke Vojko Kocman je bil potrjen za predsednika ZSŠDI Naša društva so se 9. maja udeležila 20. jubilejnega pohoda «Po poteh partizanske Ljubljane». Veličastne manifestacije se je udeležilo 39 športnikov iz zamejstva, ki so s svojo prisotnostjo počastili dan 0-svoboditve mesta Ljubljana. Seminar za odbornike Letos smo že drugič priredili seminar za odbornike vseh društev, Pokrajinska nogometna zveza je sporočila, da danes ne bo tekme 3. amaterske nogometne lige med Unionom in Dui-norn ter da so prekinjena tudi vsa srečanja prvenstva najmlajših. ŠD Mladina Število članic Združenja se je letos povečalo še za eno društvo, in sicer je v Združenje vstopilo športno društvo MLADINA iz Križa. Trenut- Zlasti so za nas pomembna srečanja, na katerih smo nastopali z združenimi močmi, to je reprezentančnimi ekipami. Udeležili smo se 2. nogometnega «Turnirja prijateljstva», ki je bil letos v Kopru. Nastopile so ekipe iz Kopra, Sežane, reprezentanca ZSŠDI in prvič letos, koroška reprezentanca. V nogometu smo še večkrat nastopali kot reprezentanca bodisi v zamejstvu, bodisi vi matični domovini. Naj naštejemo samo nekatera srečanja, ki jih je odigrala nogometna reprezentanca: 1. Srečanje med ZSŠDI in NK Ri-jeka, ki je bilo 14. aprila letos ob priliki 50-letnice enakega srečanja med takratnim Udružerijem in ta-tkratko ekipo z Reke. 2. Ob priložnosti ponovnega odprtja nogometnega igrišča v Sovod-,njah, ( se je ekipa ZSŠDI srečala z ljubljansko Olimpijo. Poleg nogometnih reprezentanc je Združenje poskrbelo tudi za košarkarsko, ki je odigrala več tekem, od katerih sta najvažnejši prijateljski srečanji (eno na Tržaškem in eno Zoran Naprudnik, sekretar ZTKOS Ti sta se srečali v košarki, ženski in moški odbojki ter v ženskem in .moškem namiznem tenisu. Taka sre-! Čanja, so izredno koristna, saj kre-jpijo prijateljske vezi med našimi ■ športniki in športniki iz matične domovine. Triestina gostuje danes v Busto Arsiziu, kjer se bo spoprijela z domačo ekipo Pro Patrio. Ta ekipa sodi gotovo med slabša moštva letošnjega prvenstva, saj je trenutno na zadnjem mestu lestvice. V trinajstih tekmah je zbrala le 7 točk: o-benem ima Pro Patria drugi najslabši napad in obrambo, v nedeljo pa je izgubila proti skromnemu Sere-gnu s čistim izidom 2:0. Današnji nasprotnik je torej slab in za Triestino ne bi smel predstavljati nepremostljive ovire. Toda Tržačani so na tujem že večkrat razočarali, zaradi tega je tudi ta tekma slaj ko prej izredno nevarna. Triestina, ki je v drugem polčasu proti Alessandrii pokazala svojo doslej najboljšo igro, nas je že navadila na dokaj čudne rezultate. Doma i-grajo Tagliavinijevi varovanci dober in učinkovit nogomet ter prekašajo vse nasprotnike, na tujem pa so kljub solidni igri že večkrat klonili. Vseeno je minimalen cilj v Busto Arsiziu neodločen izid, z večjo pazljivostjo pa bi lahko Tržačani dosegli pomembno zmago. Računati pa je treba tudi s porazom, saj Pro Patria nujno potrebuje točke. V nasprotnem primeru bi namreč domačini postali takoj najresnejši kandidat za izpad. Tekma bo zato prav iiimiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiMitiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii OBVESTILO Z dokončno odobrenim urnikom nabrežinske občinske telovadnice, javlja ŠD Sokol, da so se s petkom, 5. novembra začele naslednje dejavnosti: OTROŠKA TELOVADBA: ob torkih in petkih od 15. do 17. ure; MINIBASKET: ob ponedeljkih od 15. do 17. ure in ob četrtkih od 15. do 17.30; REKREACIJSKA TELOVADBA ZA ODRASLE: ob sredah od 21. do 22. ure. gotovo borbena in na igrišču bo verjetno zelo «vroče». ; Za Triestino bodo igrali isti igralci, ki so premagali Alessandrio. Postava, bo torej naslednja: Bartolini; Lucchetta, Zanini; Politti, De Luca, Monticolo; Andreis, Fontana, Peres-sin, Trainini, Dri.. A. K. NAMIZNI TENIS 1. ŽENSKA LIGA Krasovke v borbi za tretji par točk Danes zjutraj, ob 10. uri, bodo Krasova dekleta sprejela v goste v nabrežinski občinski telovadnici tr- doživo ekipo Esperia Como, ki spada med boljše nasprotnike ženskega namiznoteniškega prvenstva A lige. Predstavnice zgoniške občine bodo stopile za zeleno mizo s trdnim prepričanjem in voljo, da nadaljujejo svojo zmagovito pot in da torej o-svojijo tretji zaporedni prvenstveni par točk. Naloga «belo-rdečih» nikakor n« bo lahka, zmaga pa je mogoča in dosegljiva, pod pogojem seveda, da vse igralke zaigrajo na svojem o-bičajnem nivoju. —bs— Prispevajte sa DIJAŠKO MATICO Trener Sloge Peterlin s svojimi varovankami. «iiiiiiiktiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiuiiMiniiiUHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiHmiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiMimiiMnnitiiiiiiii čaj za vaditeljice otroške telovadbe. To je bil prvi del tečaja, drugi pa »iiiiimiMiiimiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiui'>iiiuii"i,|ii",|iirii","",iii"""i,,,""""i"",,""i'i|,,,,"i'i"""l"i,lll,"“,,"",,,""i|"""i'i"i""i|"."iinniiiiiiii NA NEDELJSKEM POSVETU V TRSTU MED ZTK0Sr ZSŠDI IN KOROŠCI Začrtan spored bodočega skupnega delovanja na športnem področju Govorili so tudi o seminarjih za odbornike in o tečajih za tekmovalce Po občnem zboru Združenja slovenskih športnih društev v Italiji, so se v popoldanskih urah sestale komisije Združenja, Zveze telesno-kultumih organizacij Slovenije ter Slovenska fizkultuma zveza iz Koroške, ki so obravnavale vsebino bodočega skupnega delovanja na športnem področju. Na začetku sestanka je Zoran Naprudnik, ki je tajnik ZTKOS, obljubil, da bo poskrbel, da se v drugi polovici februarja prihodnjega leta skliče v Ljubljani tiskovna konferenca, na katero bosta povabljena naše Združenje ter Koroška fizkulturna zveza. Na tej konferenci bo prisoten ves jugoslovanski tisk, tako da se bo vsa jugoslovanska javnost podrobneje seznanila s slovenskim zamejskim športom. „11, lini.limiti ■■■■■■ Na posvetu je bilo precej govora o seminarjih ter tečajih naših športnikov v matični domovini. Prisotni so si bili edini, da bi seminar za športne funkcionarje organizirali skupaj s Korošci, in sicer v prvi polovici aprila. Glede tečajev pa je padel predlog, da bi v prihodnjem letu opustili tečaje za igralce. Ti DOMAČI ŠPORT DANES NEDELJA, 12. decembra 1976 KOŠARKA MLADINCI 11.00 , na Opčinah Polet — Don Bosco * * * KADETI 11.00 na Kontovelu Kontovel — Inter 1904 * * * DEČKI 13.00 v Trstu, D. della Valle Inter 1904 — Polet 11.15 v Trstu, Istrska ulica Don Bosco — Breg NOGOMET 2. AMATERSKA LIGA 10.30 v Trstu, Sv. Sergij S. Sergio — Primorje * * * 10.30 na Opčinah Opicina — Vesna * * * 14.30 v Fari Pro Farra — Breg * * * 14.30 v Bazovici Zarja — Edile Adriatic« 14.30 v Štandrežu Juventina — Marter * * * 3. AMATERSKA LIGA 14.30 na Opčinah Roianese — Kras * * * 14.30 na Padričah Gaja — Rozzol * * # 14.30 v Trebčah Primorec — S. Anna * # « KADETI 12.30 v Dolini Rosandra — Zarja * * * NARAŠČAJNIKI 9.00 v Trebčah Primorec — S. Sergio # « « 12.30 na Proseku Primorje — Kras * * * 12.15 v Trstu, Sv. Sergij Costalunga — Union # H # NAMIZNI TENIS ŽENSKA A LIGA 10.00 v Nabrežini Kra* — Esperia (Como) Danilo Prusnik, predsednik Slovenske fizkulturne zveze Koroške tečaji namreč mnogo stanejo; poleg tega pa je vprašljivo, če igralci s takih tečajev sploh kaj koristnega odnesejo. Bolje bi vsekakor bilo, da bi ta sredstva drugače vnovčili. Splošno znano je, da našim 'ruštvom primanjkujejo zlasti strokovno podkovani trenerji, in to v vseh panogah, ki jih gojimo. ZTKOS bo zato skušala pripraviti tak tečaj, kjer bi naši trenerji dobili naziv «inštruktor». Kraj, kjer bi se ta tečaj odvijal, ni še znan. Glede datuma, pa bi moralo do tega priti sredi meseca julija prihodnjega leta. Na željo prisotnih bo tečaj v istem kraju za tri panoge, in sicer: nogomet, namizni ten;s in odbojka. Društva i-majo torej mnogo časa za premislek in za določitev kandidatov, ki bi se tečaja udeležili, kajti prav od zadostnega števila prijavljencev je odvisno, če do tečaja lahko pride ali ne (prijaviti se mora namreč najmanj 12 kandidatov za nogomet in odbojko ter najmanj 8 za namizni tenis). Prisotni so se dotaknili tudi gostovanj in raznih srečanj naših društev v matični domovini. ZTKOS bo poskrbela, da do takih srečanj pride čim pogosteje. V mislih pa i-majo neko večjo športno manifestacijo v Sloveniji, na katero bodo povabljeni Korošci, naše Združenje ter, če bo mogoče, tudi porabski Slovenci z Madžarskega. Na dvo ali tridnevnem gostovanju bi bila na sporedu razna športna srečanja v različnih panogah. S tem ZTKOS želi, da bi prišlo do tesnejših vezi med organizacijami iz in izven matične domovine. Poleg tega se je ZTKOS obvezala, da bo nudila vso potrebno pomoč našemu Združenju ob zaželenem gostovanju naših športnikov v Bosni. Ker pa nobena naša organizacija nima še nikakršnih stikov s to republiko, je padel predlog, da bi v Bosno ne odšli zgolj tekmovalci, marveč bi morali organizirati neki širši izlet, katerega bi se udeležile vse naše organizacije. Glede že tradicionalnega nogometnega turnirja prijateljstva so Korošci izrazili željo, da bi le-ta bil prihodnjega leta na Koroškem, in sicer v okviru 30-letnice organiziranega športa na Koroškem. Na tem turnirju bi poleg koroške reprezentance nastopale še obalna s Koprskega, ZSŠDI ter ena ekipa iz Mežiške doline. ZTKOS bo predlagala Bloudkovi žiriji, naj prihodnje leto podeli priznanje tudi zamejskim športnikom, bodisi članom našega Združenja, bodisi Korošcem. Mišljenja smo, da so taki sestanki (čeprav so zaradi razumljivih razlogov redki) zelo pomembni, saj se na njih skuša dobiti čim boljšo pot skupnega sodelovanja ter uspešnej šega delovanja naših športnih delav cev, kajti šport ne sme biti samo tekanje za žogo,, temveč mora vsakemu športniku nuditi možnost spoštovanja in spoznavanja sebi enakih. Vili Prinčič Iz planinskega sveta Solidarnostne akcije SPDT v Beneški Sloveniji Solidarnostne akcije članov Slovenskega planinskega društva v Trstu za pomoč prebivalcem Beneške Slovenije, katere je pred kratkim prizadel potres, se nadaljujejo. Prejšnjo nedeljo in vjsredo, ko je bil iprazhik, je, čeprav ni bilo vreme prav nič naklonjeno, skupina prostovoljcev odšla v vas Clap pri Čane-11 boli,1 kjer je popravljala tedinb1, hišo v tej vasi, kjer še bivajo ljudje. Vse prebivalce so namreč izselili v obmorske kraje, nekateri pa še živijo v šotorih. Samo priletna ženska, ki se ni hotela ločiti od domače zemlje in domačega ognjišča še vztraja v svoji hiši in prav tej pomagajo naši člani pri obnavljanju hiše. Te solidarnostne akcije naših članov so vsekakor hvale vredne, škoda le, da se jih udeležuje le majhno število prostovoljcev, ki s svojo nesebično pomočjo lajšajo trpljenje naših beneških bratov. Upajmo, da se bo s prihodom pomladi in lepših vremen na te akcije odzvalo več članov. Danes se bodo naši člani spet podali v Clap, da bi nadaljevali začeto delo. Plezalni tečaj SPDT se bliža koncu Letošnji plezalni tečaj SPDT, ki ga vodi priznani alpinist Janko Furlan, je bil zelo uspešen, saj je v pomladnem delu trajal kar deset nedelj, v jesenskem pa že pet. Tečaja se redno udeležuje pet navdušenih planincev, ki so se na tečaju dosti naučili, posebno ker so tudi večkrat vadili sami. Če bo lepo vreme, bodo jesenski del tečaja zaključili danes v Glinščici, če ne pa bodo zadnje lekcije prenesli na pomlad. Tako bi celotni tečaj trajal približno 20 nedelj in bi obsegal dobo enega leta, po kateri bi plezalci lahko že plezali sami razne plezalne smeri v stenah naših gora. Bližnji program SPDT Iz tehničnih razlogov so bili smučarski tečaji in vsi smučarski izleti, ki bi morali biti v tem mesecu, preloženi na poznejši datum. Predvajanju filmov Bruna de Lu-gnanija o Dolomitih in otoku Bu-ranu v Beneški laguni bo v petek, 17. decembra, v Gregorčičevi dvorani, v Ul. Geppa št. 9, z začetkom ob 20.30. Potrjen plan za odprave v tuja gorstva Izvršni odbor Planinske zveze Slovenije je na svoji zadnji seji potrdil kratke in srednjeročne načrte komisije za tuja gorstva. Osrednja akcija bo vsekakor jugoslovanska alpinistična odprava na Everest leta 1979, za katero je že bilo izdano dovoljenje. Leto pred tem pa bo manjša odprava v isto gorsko skupino, katere naloga bo preizkusiti pripravljeno opremo, proučiti transport ter podobne stvari. Prihodnje leto bo tudi več društvenih in pokrajinskih akcij v tuja gorstva. Tako je na seznamu odprava v Karakorum, katero bo priredilo PD Tržič, odprava v južnoameriške Ande v priredbi Alpinističnega odseka Mojstrana ter še odprava v Hindukuš, ki jo je pripravila Ljubljanska matica. Dušan Jelinčič KOŠARKA DEČKI Kontovel — Italsider 82:64 KONTOVEL: Ukmar 10, Sedmak 18, Daneu, Danieli 42, Štoka, Pupis 2, Terčon, Slavec 4, Emili 6, Della Schiava. Kontovelovi dečki so se letos o-jačili s štirimi predstavniki Sokola in zato upajo na dobro uvrstitev na končni lestvici. V prvi tekmi so naši fantje neverjetno izgubili s Sabo, saj so v prvem polčasu imeli dvajset točk prednosti. Proti Italsi-dru pa so Kontovelqi zaigrali zelo dobro in so zato prepričljivo zmagali. Srečanje je bilo zelo lepo in hitro. Tempo igre je bil zelo hiter in protinapadi so se vrstili kot na tekočem traku. Junak tekme je bil Danieli, ki je dosegel kar 42 točk. I. S. ŠAHOVSKA PANORAMA Svetovni prvak Anatolij Karpov v nemilosti FIDE Vsemu šahovskemu svetu je poznana kriza v svetovni šahovski federaciji, ki jo je začel stari prvak Robert Fischer, ko je bil odstranjen s prestola. Zanimivo je pri tem, da izzivalcu ni bilo potrebno potegniti niti ene same poteze. Od odhoda Fischerja s šahovskega Olimpa je minilo že štiri leta. a medtem čudaški Ame-rikanec ni odigral nobene partije, ki bi bila poznana šahovski javnosti. Spodbudna ohrabritev v tej težki situaciji so bili številni Fischerjevi sestanki s Karpovom, ki so vsekakor v čast mlademu sovjetskemu •iiiimiiiMiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiHnmnmiiiiiniiiiimiiiiimmiiiiiiitiimiiiiiitifitfiiitmmiii ROD MODREGA TABORNIŠKI KOTIČEK GORICA < > S H So C/3 H Zimski bivak v snegu V soboto, 4. decembra smo se trije starejši člani Rodu modrega veda odpravili na zimski bivak v snegu. Za to akcijo smo izbrali Bohinjski kot, se pravi kraj, kjer je v višjih legah v zadnjih tednih krepko snežilo, a je ostal dosegljiv z avtomobilom brez večjih težav. Pozno popoldan, ko je na pokrajino z jezerom že legel prvi mrak, smo se počasi vzpeli po ovinkasti gorski poti, ki vodi na Komno. Po dobri uri, ko smo bili že tako visoko, da mm je sneg segal čez glež nje, smo poiskali prostor za bivak in se utaborili. Bivak je zasilno zavetišče, grajeno iz naravnega ali umetnega materiala in omogoči človeku, ki je zašel v hribih, ali ki ga je noč kakorkoli presenetila na prostem, da se zavaruje pred mrazom in snegom. Včasih mu utegne rešiti celo življenje. Nas seveda ni pestila nobena stiska, nabrati smo si želeli samo nekaj izkušenj, ki taborniku lahko vedno prav pridejo. Postlali smo si s svežim smrečjem in čez to «blazino» razprostrli šotorska krila, ki smo jih bili speli z vrvico. Napeli smo mšo platneno streho in privezali oba konca slemena za dve drevesni debli. S tem je bilo glavno delo opravljeno. Privoščili smo si trenutek počitka in prigrizek. Zanetili smo ogenj (v takih snežnih razmerah je to prava u-metnost), se ob njem malo ogreli in — kar je bilo. mjvažnejše — pekli klobase, ki so nam šle potem odlično v tek. Potem ko nam je zmanjkalo smrečja, s katerim smo kurili, in je o-genj počasi ugašal, smo se odpravili spat. Bivak ni bil ravno prostoren, toda — zasilno je zasilno — zgnetli smo se vanj eden za drugim in po kraišem času smo vsi trije že greli ozeble ude v prijetni toplini spalnih vreč, zaviti v posrebrnjene zaščitne folije. Naslednjega dne smo vstali že ob prvem svitu, pospravili šotorska krila, spalne vreče in drugo opremo ter zakopali ostanke večerne pojedine. Ob 10. uri smo bili v koči na Komni. Oskrbnik in redki gostje so nas gledali zvedavo in nezaupljivo, še bolj pa so zmajevali z glavo, ko smo jim zaupali, da smo se odločili za bivak ne v sili, ampak iz gole ljubezni do pustolovščine. Sergij Kukanja Bivaka na Komni so se udeležili: Diego Marega - Gams, Sergij Kukanja Ris in (na sliki) Aldo Rupel velemojstru, ki je napravil vse, kar je mogel, da bi se Fischer vrnil v svetovni šahovski svet. Vendar pa je tudi Anatolij Karpov sedaj v neugodnem položaju. Zadnje odločitve FIDE o propozicijah borbe za naslov svetovnega prvaka sa za njega zelo neugodne. Tako ne• ugodne, da jih ne moremo primerjati s pogoji, ki sc jih imeli dosedanji svetovni šahovski prvaki. «-» , Tudi njemu preti odvzetje flgslo-va brez borbe in nasilna odstranitev s šahovskega prestola. Vse to pa se je po zadnjem kongresu FIDE še zaostrilo in težko je verjeli, da bo FIDE milostna proti Karpovu, čeprav je on s svojimi številnimi nastopi v zadnjih letih dokazal, da je za Fischerjem najbolj dostojen nosilec naslova najboljšega šahista na svetu. Tudi na letošnjem 44. prvenstvu Sovjetske zveze, ki se sedaj odigrava ' v Moskvi Karpovu ne gre najbolje. že v tretjem kolu je doživel poraz z Gellerjem in tako ima malo možnosti za osvojitev prvega mesta. Karpov namreč igra že četrtič na prvenstvu SZ in še nikdar ni bil prvi. Med redkimi porazi, ki iih je svetovni prvak doživel v letošnjem letu je tudi poraz s filipinskim velemojstrom Torrejem na turnirju v Manili. Silvo Kovač KOŠARKA PRVENSTVO KADETOV Kljub porazu Kontovel zadovoljil Pali. Trieste — Kontovel 69:62 (39:27) KONTOVEL: K. Starc 11, Udovič 4, Perini, I. Starc 2, Čuk 13, Ban 15. Kneipp 17, Trevisan, Prašelj, Race. PROSTI METI: Pali. TS 18:36, Kontovel 8:18. PON: K. Starc v 24. min., Granieri v 39. min. Kontovelovi kadeti so, žal. izgubili proti odličnemu moštvu Pallacanestro Trieste. Tekma je bila zelo važna, kajti je odločala o prvem mestu. Zmagala je sicer boljša e-kipa, vendar so bili Kontovelci zelo blizu zmage. Že nekaj let se naši fantje borijo proti temu nasprotniku, še nikoli pa niso bili tako enakovredni Tržačanom. Začetek tekme je bil zelo nervozen in izenačen. Od šeste minute dalje pa so se Tržačani razigrali in se odločno ddaljili. V petih minutah, ki so slovenske fante morda stale tekmo, je Pali. Trieste povedel z 21:8. Tako prednost so domačini uspeli obdržati predvsem z dobro obrambo «mož - moža». Nasprotno pa so Kontovelci razočarali v napadu, kjer se niso znašli in so le s težavo prišli do ugodnega meta. Igra morda ni bila najbolj zanimiva, to pa zato. ker sta obe ekipi igrali pod svojim košem zelo pazljivo in borbeno. V drugem delu pa so Kontovelci odlično začeli, čuk je končno dobil nekaj uporabnih žog, ki jih je spretno izkoristil. Tako so naši fantje v dvanajsti minuti izenačili (54:54). V tistih ključnih trenutkih pa je kontovelski peterki zmanjkalo sape. zgubili so nekaj dragocenih žog in domačini so zopet povedli. Tokrat pa niso slovenski fantje več reagirali in Tržačani so dosegli težko, a zasluženo zmago. Vsekakor je treba pozitivno oceniti ta nastop Kontovela, saj je bil po tekmi celo trener Brumen zadovoljen. L S. mmm ZMmmm wmmÈ - jr i pSSlf I NUOVA CONCESSIONARIA Ulica Caboto, 24 Trst TELEFONIRAJTE NA 82.61.81 FORD SERVICE ZIMA JE PRIŠLA OBVARUJTE VAŠEGA FORDA S TEM, DA GA TAKOJ POPRAVITE PLAČALI BOSTE POSTOPOMA čaka Vas prijetno presenečenje oval FORD predstavlja jamstvo za servis CB ODKRITJU SPOMINSKE PLOŠČE V KRIŽU Spominu igralca Justa Košute Covar člana S5G Rada Nakrsta 8. decembra t.l. v Križu Dne 8. decembra so na pobudo domačih prosvetnih organizacij vzidali spominsko ploščo na rojstni hiši slovenskega gledališkega igralca Justa Košute, nekdanjega pionirja slovenskega gledališča v Trstu in Gorici in v povojnih letih člana Slovenskega gledališča v Trstu in nekaj let voditelja Ljudskega gledališča. Ob odkritju spominske plošče je v imenu tržaških gledaliških igralcev spregovoril član SSG Rado Nakrst. Njegov govor objavljamo v nekoliko skrajšanem obsegu. Pred približno 125 leti so Slovenci uprizorili svojo prvo predstavo v Trstu. Na tem temeljnem kamnu se je začela uveljavljati slovenska govorica na odru. Komaj dobrih 50 let kasneje smo imeli Slovenci svoje Dramatično društvo. Zgrajen je bil Narodni dom. ki je bil trdnjava Slovenstva na Primorskem s svojo gledališko dvorano, telovadnico, posojilnico, hrtelom. kavarno in restavracijo. Leta 1907 so si Primorci ustanovili Sfalno slovensko gledališče s poklicnimi igralci. V vseh teh letih truda in preizkušenj se je izoblikovalo živahno narodno in kulturno udejstvovanje in uveljavilo se je mnogo velikih in znamenitih kulturnih delavcev: komponistov, pevcev, pevk, igralk in igralcev ter režiserjev. Eden izmed teh je bil tudi Just Košuta, gledališčnik - samorastnik. Just Košuta se je rodil. 28. oktobra 1898 v Križu pri Trstu. Osnovno šolo je obiskoval v svoji domači vasi, pripravljalnico za srednje šole na Proseku, gimnazijo pa je doštudiral v Trstu leta 1915, ko je bil poklican k vojakom. Košuta, prava kraška korenina, je že kot mlad dijak vzljubil dramsko umetnost in je zgodaj nastopal kot igralec in režiser v domači vasi pri društvu «Vesna». Dramska skupina je bila zelo delavna, gostovali so v sosednjih in bližnjih vaseh in celo v Gorici in v oddaljenem Bovcu. Po končani gimnaziji se je vpisal na filmsko akademijo v Trstu. Zaverovan v svoj že izpričani talent se je dokončno odločil za poklicno pot gledališkega igralca in se popolnoma posvetil gledališču. To je bilò pred 56 leti. Zato je bilo treba veliko poguma, posebno še za primorskega Slovenca, ko je fašizem zatiral slovensko besedo. To je bila trnova pot trdega dela, izobraževanja, zavestnega hotenja, stremljenja po umetniški dovršenosti, odrekanja in samozatajeva-nja. pa tudi revščine, ki so jo takrat prenašali mnogi slovenski i-graici. Stopil je na pot poštenega dela. Da bi spoznal pravo gledališko delo in se v njem izobrazil, je odšel v Maribor, kjer so ga angažirali pri novoustanovljenem Slovenskem narodnem gledališču tik po prvi svetovni vojni. Njegova u-čšt°!ja in vzornika sta bila Milan Skrbinšek in Hinko Nučič. Tu je hndil svoje prve poklicne korake gledalskega igralca od leta 1920 do leta 1931. Hrepenenje po Primorski ga je pripeljalo domov. Prišel je ves borben, poln vere in vztrajnosti, z vedrim duhom ter nastopal kot i-gralec in režiser v rodnem Križu in pri Sv. Jakobu v Trstu. Leta 1925 so ga povabili v Ljudsko gledališče v Gorici, kjer je začel svoje gledališko poslanstvo s praktičnim delom kot režiser in ioralec, učitelj ter organizator. Poučeval je v večernih tečajih gori-ške in okoliške amaterje s prirejanjem režiserskih, igralskih in m-skerskih tečajev. Goriško gledališče je zraslo z njegovo pomočjo in v njegovih rokah v pravo ljudsko gledališče. Doma so igrali po dvakrat tedensko, vmes pa so gostovali po okolici in tako spodbujali ustanavljanje dramskih skupin drugod na podeželju. Biti kulturni glasnik, vztrajati na odrskem bojišču, oznanjati slovensko besedo, je pomenilo v takratnem ozračju fašističnega pritiska, borbo za družbeno in politično o-hranitev. To je bilo res pogumno in požrtvovalno delo in Košuta je kljub mnogim oviram in neprestani nevarnosti ostal na svojem mestu do leta 1927, ko so fašisti zatrli vse prosvetno delo, uničili vsa prosvetna društva in goriškemu gledališču razbili in požgali oder in ves inventar. Just Košuta je moral v grenko emigracijo. Ponovno ga srečamo v Jugoslaviji. Organizira, slovenski oder med primorskimi emigranti v Beogradu. Nekaj časa je angažiran v Ko-iarčevi opereti v Beogradu. Pozneje ustanovi potujočo gledališko družino «Soča» in prepotuje z njo sko-ro vso Jugoslavijo. S svojo ženo Zoro Jugovo, ki je bila tudi igralka in s svojima hčerkama, potuje iz mesta v mesto in prireja odrske uprizoritve in dramske koncertne večere. Sam igra, režira, je organizator in tehnični vodja in tako živi borno in revno življenje slovenskega potujočega umetnika. Leta 1934 se s svojo družino stalno naseli v Mariboru, kjer dobi angažma v Slovenskem narodnem gledališču. Tu igra karakterne in komične vloge, nekajkrat tudi režira in se izkaže kot izrazita pomembna odrska osebnost. Navdušeno deluje v emigrantskih društvih in zbira okrog sebe primorske rojake. V Mariboru je deloval do leta BERITE REVIJO HOT 1941, ko so mesto zasedli nacisti. Ob razsulu stare Jugoslavije se je leta 1941 nastanil v Ljubljani, kjer v začetku vodi skupino mariborskih igralcev od odra do odra po Dolenjski in ostali Sloveniji in je tako pomagal, da so imeli begunci - igralci košček kruha. Pozneje je bil sprejet z ostalimi igralci v ansambel ljubljanske Drame. Okusiti je moral tudi fašistične zapore, v katerih je bil tudi nekaj časa kot talec. Ves srečen je dočakal osvoboditev in se takoj vrnil v Trst. Najprej je nastopal pri radijskih oddajah, nato pa je pomagal ustanavljati obnovljeno slovensko gledališče v Trstu, postal je njegov tajnik, igralec in režiser. Dne 2. decembra 1945 smo v gledališču Fenice imeli svečano otvoritev Slovenskega narodnega gledališča v Trstu. Igrali smo Cankarjevega «Hlapca Jerneja». Košuta je igral naslovno vlogo. Tistega večera je delno našel svojo pravico, zakaj ^ pomisliti je treba, da borba za ohranitev našega gledališča še vedno traja, še vedno se moramo krepko boriti za svoje socialno in moralno zadoščenje. Meseca marca 1946 je Košuta proslavljal 25-letnico svojega gledališkega dela. Igrali smo Borove «Ràztrganee». Jubilant je za to svečano priložnost delo režiral in igral glavno vlogo Rutarja. Igra je napisana kot simbol hrepenenja in borbe za osvoboditev naroda. Delo s Slovenskim gledališčem je za nekaj let prekinil. Ustanovil in vodil je Ljudski oder v Trstu, s katerim je igral v mestu in gostoval po okolici. Leta 1957 se je ponovno vključil v igralski zbor Slovenskega gledališča in bil član do konca sezone 1960-61, ko je bil u-pekojen. Dne 28. septembra 1952 smo z njegovo smrtjo izgubili igralca, kolego in borca za narodne in kulturne pravice. Just Košuta je bil odličen gledališki strokovnjak, igralec in režiser. Bil je karakteren igralec s smislom za humor in grotesko. Ni bil igralec visoke klasike, psihološkega odrskega izraza ter govorne bravure, bil je realist, ki je zmeraj učinkoval z izvirno pojavnostjo kot klen in izrazit karakteren igralec, pa naj je bila vloga velika ali mala. Znal se je spreminjati z domiselno masko, z igro obraza in kretenj, ki so mu omogočile vedno znova odrsko posebnost. Just Košuta spada med pionirje slovenskega gledališča. Njegovo delo je delo ustvarjalca naše gledališke tradicije in je povezano z vzponom slovenske Talije. Usoda gledališkega igralca je nehvaležna .Ko se po predstavi občinstvo razide, ko se na odru luči ugasnejo, ko zastor pade, ko je i-gralec še pred nekaj trenutki doživljal čudovite usode, ustvarjal najlepše umetnine, mora neizprosno ugotoviti, da je od tega ostal le spomin v srcih občinstva, ki pa je obsojen, da počasi zbledi in izgine. Zato je prav, da ste mu vi vaščani vzidali to spominsko ploščo. POSLEDICE POMANJKANJA DROBIŽA V DRŽAVI DROBIŽ, MINI ČEKI IN ZBIRATELJSTVO VSE V GMOTNO KORIST NEŠTETIH BANK Z izdajanjem mini krožnih čekov banke zamrzujejo gotovino v svojih blagajnah, vsak uničeni krožni ček pa dobiček bank še povečuje - Zbiratelji plačujejo nekatere mini čeke za nominalnih 100 lir že po več tisoč lir Mini-čeki različnih vrednosti, ki so jih izdale nekatere italijanske banke Problem drobiža že dolgo tare maloprodajno trgovino v Italiji. Prav dobro se še spominjamo polemičnih izjav na račun igralnic v jugoslovanskem obmejnem pasu, češ da so prav te krive za odtok kovancev. Kaj hočemo, določeni krogi morajo opravičiti svoj obstoj in vedno dobiti kakšno bolj ali manj posrečeno parolo, da bi vzburjali življenje na meji. Neizpodbitno dejstvo pa je, da je primanjkovalo drobiža. Ko si kupil časopis ali naročil v baru kavo, si dobil namesto ostanka drugorazredne bonbone. Kasneje so prišli v promet tramvajski listki: nekatere trgovine pa so izdajale svoje žetone. Jasno pa je, da je bil in je še vedno tak denarni promet oziroma prisiljen odkup določenih dobrin, protizakonit. Državni organi niso nastopili proti takim pripomočkom, saj je bila prav državna blagajna kriva, da je primanjkovalo drobiža. Sedaj se govori, da bodo v najkrajšem času dani v promet kovanci po 200 lir, a tudi to ne bo rešilo problema, saj so najbolj potrebni kovanci po 50. in 100 lir. Proti koncu leta 1975 so nekatere banke sklenile, da bodo nadomestile državo in so začele izdajati posebne krožne čeke. Pojasnimo postopek. Zveze trgovcev oz. večja podjetja so se odločila, da dajo v promet drobiž, ki naj bi po vseh zakonih bil polnoveljaven. Tako so se dogovorila z bankami in so v svojem imenu preko bank izdala krožne čeke. Krožni čeki dejansko predstavljajo gotovino, saj so vedno kriti in izdajateljska banka je njihov garant. Prvi čeki so se pojavili v Turinu; izdal jih je Istituto Bancario San Paolo na račun Associazione Commercianti, Torino. Datum teh čekov je: 10. december 1975. To je dejansko mejnik v italijanskih denarnih odnosih in začetek nove zbirateljske strasti. Zgledu turinske banke so sledile še druge. Poleg strokovnih združenj so. nastopili na trgu tudi veliki trgovski koncerni, kakor na primer Coin ali podjetja za izgradnjo in vzdrževanje avtomobilskih cest. Novi «denar» je bil sprejet z velikim nezaupanjem. Nekaj časa so trgovci sprejemali le čeke, ki so bili izdani v mestu. Kasneje je nastopilo še sodišče in skušalo razveljaviti izdajanje teh čekov. Končno sta zmagala zdrav razum in praktičnost: mini krožni čeki so postali običajno plačilno sredstvo na celotnem državnem ozemlju. Če sedaj človek pazljivo opazuje čeke,, ugotovi pravzaprav koliko bank je v Italiji. Na splošno so znane .Je vsedržavne, a sedaj se. pojavljajo, vedno nova in nova imena, ki so popolnoma neznana širšemu krogu državljanov. Tako na primer imamo banko Sella iz Bielle ali razne kmečko - trgovske banke iz Emilie in tako dalje. Skoraj vse banke so izdale čeke za stanovske organizacije ali združenja. Istituto Bancario Italiano (IBI) pa le za velike trgovske koncerne. Imeli smo priložnost videti tudi dvojezične čeke (italijansko - nemške), katere je izdala Banca di Trento e Bolzano iz Bočna. Tudi Cassa di Risparmio iz San Marina je izdala do sedaj dva čeka. Najbolj razširjeni so čeki po sto lir, a se dobijo tudi po 50, po 150 in tudi po 200 lir. Kdo pri vsem tem zasluži? Predvsem moramo poudariti, da banke niso nadomestile emisijskega zavoda in da tako ni ogrožena ki le nadomestijo gotovino, ki je bila že itak v obtoku samo v bankovcih z višjo vrednostjo. Banke torej niso izdale novega denarja, ampak so dale v promet samo drobiž, a so si pridržale prav toliko gotovine. In prav v tem je bistvo te finančno - tehnične manipulacije. Trgovci so se : znašli v zagati, saj je bila maloprodaja otežkoče-na prav zaradi pomanjkanja drobiža. Banke so jim priskočile na pomoč in tiskale na svoje stroške sicer čeke, a .so seveda zahtevale kritje v gotovini. Torej na dobič- stabilnost lire, saj tako ni nič novega denarja v obtoku. Krožni čeku so le banke, ki so tako vezale znatne kapitale in jih praktično zamrznile v svojih blagajnah. Vsak ček, ki se uniči — in teh ni malo, ker je papir izredno slab — pa predstavlja še dodatni čisti dobiček za izdajateljsko banko. Če se na primer uniči bankovec, ima dobiček država, v tem primeru pa samo banka. Človek je pa po naravi radoveden in iz tega se lahko razvije zbirateljska strast. Ljudje so začeli zbirati te čeke. Delo ni enostavno: čeki so izdani na omejenem področju in le počasi se razpršijo po vsej Italiji. Poleg tega obstajajo še različni datumi izdaje, nekatere serije so potem tudi o-mejene. Kljub temu ali morda prav zaradi tega se je zbirateljska strast izredno hitro razvila. Izdan je bil že prvi katalog, vsak mesec pa izhaja v strokovnih revijah dopolnilo. Numizmatični trgovci se pa zbirajo, izmenjujejo mnenja in začenjajo diktirati cene redkejšim čekom. Trenutno naj bi imela najboljšo prodajno ceno čeka za 100 lir, ki sta ju izdali Banco di Napoli za Associazione Commercianti, Caserta dne 1. marca in za ASCOM, Salerno (2. 2. 1976) in sicer 8 tisoč lir. V istem katalogu izsledimo, da je med tržaškimi čeki najbolj «dragocen» tisti za 100 lir (Credito Italiano), ki je bil izdan 2. marca: njegova prodajna cena naj bi bila že 2 tisoč lir. Nočemo zapeljevati ljudi in jih nagovarjati naj začnejo zbirati te čeke: hoteli smo le navesti nekatera dejstva in pokazati, kako lahko zbirateljska mrzlica zavede človeka. Pri vsem tem si pa manejo roke le bankirji: bolj se namreč širi zbirateljstvo, manjša je verjetnost, da se bodo ti čeki vrnili v banko: skratka, dodatni dobiček je zagotovljen, tudi na račun človeške strasti. O. K. SVETOVNA ZGODOVINA V ENI KNJIGI je izšla Končno tudi za Slovence temeljno priročno delo: 730 strani, 430 barvnih in črno-belih slik, 100 barvnih zemljevidov, 75 preglednic in grafikonov v velikem leksikonskem formatu SE KRATEK CAS PO MNOGO UGODNEJŠI PRED-NAROCNISKI CENI! ’Ziicùka- kniigabMt' Ulica sv. Frančiška 20 — tel. 732-487 AUTORALLY O Nadomestni deli za: fiat • austin - renault - peugeot • ford - Volkswagen • nsu • opel • Oprema za rally • Gume: Michelin - Uniroya) » Kleber - Dunlop • Originalni nadomestni deli: Lucas ■ Marelli - Ferodo • Abartb ■ VIDO PAHOR GIORGIO Ulica Zonta 3/a, tel. 69-250 Barve Tv C PHILIPS izstopajo na prvi pogled Modele od 14 do 26 palcev dobite v trgovini s specializiranim servisom Aldo Colja Kontovel 134 - tel. 225-471 TBST KrS» POŽAR ARTEMIO TOVORNI PREVOZI v vse kraje, tudi i inozemstvo 9 'sneini paket” skoraj zastonj ■ Pet DARIL za vaše počitnice v PARK HOTELU na PIANCAVALLU A od 24. do 28. dec. 5 dni Polni penzion - Ski Pass - Uporaba bazena/saune 2 uri dnevno smučarske šole - Božično kosilo Prireditve: Božični zbor; Modna revija krznenih plaščev; razne organizirane prireditve L 125.000 B od 24. do 2. januarja 10 dni Polni penzion Ski Pass - Uporaba bazena/saune 2 uri dnevno smučarske šole - Silvestrovanje v Park Hotelu (servis Baby-Club). Prireditve: Božični zbor; Modna revija krznenih plaščev; razne organizirane prireditve L 260.000 C od 29. do 2. januarja 5 dni Polni penzion - Ski Pass - Uporaba bazena/saune 2 uri dnevno smučarske šole - Silvestrovanje v Park Hotelu (servis Baby Club) L 150.000 D od 3, do 7. januarja 5 dni Polni penzion - Ski Pass - Uporaba bazena/saune 2 uri dnevno smučarske šole - Večer "Pan e Vin” Prireditvi: Nočni pohod z baklami - Kabaretni večer L 125.000 E od 3. do 9. januarja 7 dni Polni penzion - Ski Pass - Uporaba bazena/saune 2 uri dnevno smučarske šole - Večer "Pan e Vin" Prireditvi: Kabaretni večer - Nočni pohod z baklami L 150.000 DECEMBER 1976 24 petek Božični večer 25 sobota Božič 26 nedelja 27 ponedeljek 28 torek 29 sreda 30 četrtek 31 petek Silvestrovanje JANUAR 1977 1 sobota Novo leto 2 nedelja 3 ponedeljek 4 torek 5 sreda 6 četrtek Sv. Trije kralji 7 petek 8 sobota 9 nedelja . poleg tega še jamstvo js snežnimi topovi ”SNOW MAKINGA”, to je umetno zasneženje Informacije in rezervacije: CLUB Piancavallo tel. (0434) 655165-5869 NAJAVLJAMO IZREDNO RAZSTAVO ki bo odprta VSAK DELAVNIK do vključno sobote, 18. decembra (tudi ob ponedeljkih) od 17.30 do 19.30 <è) TRG SV. ANTONA 4/1.- II.- III. nadstr. ■slef. 36 231/61 923 TRST NAKIT iz zlata, srebra, platine. DRAGULJI s smaragdi, rubini, modrimi zafiri Kašmir, čistimi briljanti RIVER DARWIL V naših 57 izložbah: 536 tipov in modelov švicarskih ročnih ur DARWIL velike preciznosti: superavtomatske ure na visoko frekvenco — 56 tipov ročnih ur QUARTZ na svetleče diode, na tekoče kristale in «analogique» PO IZREDNI CENI, začenši od 28.000 lir, z jamstvom in zagotovljenim servisom. VSE NAŠE URE PRODAJAMO PO CENI Z OSNOVO IZ LETA 1965 in sicer BREZ VSAKRŠNEGA POVIŠKA. POSEBNI POPUSTI za nekatere modele. NOVOSTI: nakit iz srebra, okrasne ure, budilke na kvarc in ŠE in ŠE -OBIŠČITE NAS! Vsak obiskovalec dobi vrečko DARWIL z dvema pasovoma za ure in drugo .,. ! * \ ■ JU U K® le plaeil® enmtsmn®. 1 sveže pražena kava = prihranek Sveže pražena kava pomeni prihranek, ker da več skodelic okusne in dišeče kave. CREMCAFFÈ praži kavo vsak dan in jo sproti vsak dan dostavlja CREMCAFFÈ Vam daje vedno vse najboljše PRIMO ROVIS PRAŽARNA: UL. PIGAFETTA 6/1 - Tel. 820-747 - Industrijska cona PUNTO FRANCO VECCHIO Skladišče 10 - Tel. 29-210 DEGUSTACIJA: TRG CARLO GOLDONI 10 - TEL. 793-735 - 750-575 URARNA — ZLATARNA MALALAN OPČINE, PROSEŠKA 6 - TRST , vam priporoča: ■ CERTINA ■ BULOVA ■ ZENITH ■ HEUER Specializiran tehnični servis za popravila pralnih in pomivalnih strojev — hladilnikov — štedilnikov TELEFON: 763-663 Ul. Molino a Vento 10-B - TRST JI iotrebno to, kar potratimo vsi, o izmed nas?) * * k J'. -r- iff Hf Ufi! m T- ■ Italija je v letu 1976 uvozila petroleja, metana in premoga za 7.000 milijard. Da bi te nakupe krila, se ja naša država hudo zadolžila. Če hočemo svojo gospodarsko neodvisnost rešiti, se mora ta dolg zmanjšati. v Na ogrevanje odpade 25% porabe energetike v državi. Lani smo potratili 900 milijard z neracionalno uporabo. Vsakdo izmed nas lahko pripomore k varčevanju v interesu vseh, toda predvsem v lastnem interesu. Kako? Zagotovo s termično izolacijo zgradb, da postanejo ogrevalne naprave bolj ekonomične in učinkovite. Pa tudi s tem, da damo ogrevalne naprave občasno pregledati. Vendar pa tudi z drugimi pobudami, ki često zahtevajo manjše stroške, daio pa dobre rezultate. Ta kampanja za varčevanje pri ogrevanju domov ima namen dati vsa konkretna navodila glede tega, “kaj” se lahko napravi, da se prihrani na gorilnem olju, plinskem olju ali metanu, ne da bi se pri tem odrekli 18-20 stopinjam, kar je najboljša temperatura za ambient, v katerem živimo. Lotimo se tega, kajti posledice potrate plačamo vsi. Možno je varčevanje v ogrevanju Glavno ravnateljstvo za energetske vire Ministero dell'Industria ... ... ..... '.................................................... . limi... '... Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel, 79 38 08 79 4« 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 • 57 23 Naročnina Mesečno 2.100 lir — vnaprej plačano celoletna 20.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 31.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ številka 2,50 din, ob nedeljah 3.— din, za zasebnike mesečno 30.— letno 300.— din, za organizacije in podjetja mesečno 40.—, letno 400.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 10 12. decembra 1976 Za SFRJ Žiro račun 50101-603-45361 «ADIT» • DZS • 61000 Ljubljen* Gradišče 10/11 nad. telefon 22207 Oglasi Trgovski 1 modulus (širina 1 stolpec, višina 43 mm) ob de- lavnikih 13.000, ob praznikih 15.000. Finančno-upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 100 lir beseda. IVA 12%. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri SPI. Član italijanske| zveze časopisnih I] založnikov FIEG ' Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaia) in tiska f ZTT I Trst JUTRI FORMALIZACIJA ZAPLETENE PREISKAVE Tudi kalabrijska mafija vpletena v umor Occorsla? Nekateri indici potrjujejo tesno povezavo med fašisti skupine «ordine nuovo» in «n'draghetlo» FIRENCE, 11. — Namestnika florentinskega državnega pravdnika Vigna in Pappalardo bosta v. ponedeljek formalizirala preiskavo o umoru Vittoria Occorsia in bosta izročila preiskovalnemu sodniku zajeten sveženj doslej zbranega dokaznega gradiva. Zadnja kocka doslej sestavljenega mozaika so informacije, ki sta jih v teh dneh zbrala na Korziki vodja varnostne službe za Toskano dr. Ioele in vodja političnega oddelka pri florentinski kvesturi dr. Fasano. Če naj verjamemo skopim informacijam, ki od časa do časa proni-cnejo skozi zid molčečnosti florentinskih preiskovalcev, kaže, da policijska funkcionarja nista zbrala v Bastii senzacionalno novih vesti, prišla pa sta vsekakor do informacij, ki potrjujejo in podkrepijo nekatere domneve in indice. Predvsem gre za ugotovitev, da je Korzika, spričo ugodne zemljepisne lege, postala skoraj obvezno stičišče južnoevropskih fašističnih gibanj, središče, od koder se prevratniki odpravljajo na akcije in kamor pribežijo, potem ko so opravili svojo «dolžnost». Zato ne preseneča, če so se v dneh pred umorom rimskega sodnika sestajali v stanovanju Giuseppeja Puglieseja v Bastii domnevni krivci podlega izpada, ki so, z izjemo killer ja Pierluigi ja Con. cutellija, na varnem v toskanskih zaporih. Ugotovljeno je bilo nadalje da je bil v istih dneh na Korziki tudi Clemente Graziarli, priznani vodja terorističnega gibanja «Ordine nuovo». Zaenkrat je še vprašanje, do kakšne mere je Graziani neposredno vpleten v umor, čeprav si je gibanje že večkrat lastilo odgovornost za podli ziočin. Vsekakor pa — poudarjajo v krogih florentinskih preiskovalcev — gre za vprašanje, ki ga gre poglobiti, ker bi se vloženi napor lahko obilno obrestoval. Druga pomembna pot, ki sta jo ubrala Vigna in Pappalardo in po kateri bo najbrž nadaljeval tudi Znanstveniki? V svoji tisočletni zgodovini je človek prehodil dolgo pot. Ko se včasih zamislimo in skušamo seči nazaj v dobo detinstva človeškega rodu, se nam zdi, da nimamo nič skupnega z jamskim človekom, ki se ie grel ob ognju v vlažnih špiljah in duplinah, se oblačil v nestrnje-no kožo, komajda zamomljal kakšno besedo in čigar glavni posel je bil iskanje živeža. In vendar, kljub tisočem in stoti-sočem let. ki nas ločijo od njega, razlika ni tako velika, vsaj glede nekaterih prastrahov, ki so se nam vkoreninili v dušo. Ne verjamete? Sezimo do zadnji številki uradnega biltena britanskega zdravniškega združenja, ki nam z vso resnostjo, ki so je zmožni prebivalci Otoka, pojasnjuje, kako strahovi obiskujejo sedež združenja. «Eden od duhov — piše bilten — ki obiskujejo naš sedež bi bil lahko na kakšen način povezan s pisateljem Charlesom Dickensom, čigar dom je stal na Trgu Tavisiock Square, kjer je sedež našega združenja.» Bilten dodaja tudi, da je duhove prva opazila že pred nekaj leti čistilka. Gre — pojasnjuje še glasilo združenja — za nejasno prikazen, vsekakor pa za žensko, kot je bilo ugotovljeno na osnovi nekaterih pomembnih podrobnosti. Duh se materializira vedno v knjižnici na vrhu stopnic, ki vodijo v drugo nadstropje Bilten dodaja nadalje, da je ženska obvestila vodstvo združenja o prikazni, ne da bi ve- ' dela, da je duh večkrat opazila tudi njena prednica. Čistilki vsekakor nista bili edini priči nenavadnega pojava: eterično in breztelesno žensko je videla tudi neka tujka, ki iz strahu ni hotela več stopiti v knjižnico. List poudarja nadalje, da je knjižnica v krilu poslopja, kjer je bil nekoč vrt Dickensove vile. Od tod domneva. da je prikazen na kakšen način povezana z velikim pisateljem. Ste prepričani? Ja, kdo naj bi pa podvomil v tako resno poročilo uradnega biltena britanskega zdravniškega združenja. Pa vendarle... hm, ali bi se zdravili pri avtorju članka? (vt) preiskovalni sodnik, je sled umazanega denarja, ki so ga «izpirali* v neki londonski banki. Možno je, da ta pot vodi naravnost do manda-torjev zločina ali na spelje pre'sko valce v labirint, iz katerega bi se s težavo izkopali. V tem okviru velja namreč omeniti domnevo, o kateri se v florentinskih krogih govori s precejšnjim poudarkom, čeprav zaenkrat še ni stvarnih indi cev, ki bi jo podkrepili. V bistvu gre za to: mandatorji umora naj ne bi bili fašisti pač pa veljaki kalabrijske mafije «n'draghetta», vpleteni v rimske ugrabiteljske tolpe in o dejavnosti katerih je vodil preiskavo pokojni sodnik. Preiskava v Kalabriji, kjer so policisti našli dnevnik domnevnega Occorsiovega morilca Pierluigija Concutellija, je namreč pokazala, da obstajajo tesne vezi med krajevnimi mafijskimi veljaki, domnevnim lastnikom londonske banke «Universal Ban-cking Corporation» Benitom Rosa-som in Jacquesom Forcetom, enim od voditeljev ugrabiteljskih tolp in vidnim predstavnikom mednarodnega kriminala. K temu gre dodati, da je bil na neki način vpleten v podli zločin tudi Kalabrež Antonio D’Ago-stiino prekupčevanja z mamili in orožjem, ki je bil ubit v začetku novembra v Rimu. D’Agostino je bil namreč v tesnem stiku z Luigijem Martinesijem, bivšim federalom iz Brindisija. Kaže torej, da tudi preiskava o umoru rimskega sodnika dokazuje vse tesnejšo povezanost med navadnim in političnim kriminalom, ki sta združila svoje moči za boj proti skupnemu nasprotniku, (vt) Predvolilni prizor na Portugalskem: vrsta pred trgovino, ki si je komaj priskrbela nove zaloge mineralne vode. V Lizboni namreč že tri dni nimajo pitne vode zaradi bombnega atentata na mestni vodovod iifiiiiniiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiimiiininiitiiiutiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiuiiiiiiiiiiuiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiKiiiuiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiia PORTUGALCI BODO SLI LETOS ŽE TRETJIČ NA VOLIŠČA Današnje volitve trda preizkušnja za portugalsko manjšinsko vlado Kljub upravnemu značaju imajo volitve znaten politični pomen LIZBONA, 11. — Jutrišnje upravne volitve na Portugalskem bodo težka preizkušnja za enobarvno manjšinsko vlado, ki ji predseduje socialistični voditelj Mario Soares. Glede na administrativni značaj vo litev seveda ne bo direktnih posledic na vlado, ki pa bi jo morebitni poraz socialistične stranke še bolj ošibil. Dejansko je vlada v tem trenutku v središču polemik predvsem zaradi gospodarske krize, ki povzroča med Portugalci nemalo negodovanja, pa tudi zaradi načina vodenja volilne kampanje, kjer se je «polastila» radia ::n televizije. Na eni strani je namreč vlada prepove dala radijsko in televizijsko volilno propagando, po drugi strani pa so se prav v zadnjih tednih množili televizijski nastopi raznih ministrov in samega Soaresa. Še včeraj je zato ljudska skupščina odobrila resolucijo, ki ostro obsoja zlorabo javnih informacijskih sredstev s strani vlade. Sicer pa to ni prvič, da se parlament jasno opredeli proti vladi kat je tudi nujno glede na dejstvo, da vlada razpolaga samo s 107 socialističnimi glasovi, se pravi znatno manj kot opozicija s 40 komunisti, 70 socialdemokrati in 42 centristi!. Še včeraj je bila vlada preglasovana, ko je opozicija zavrnila predlog, po katerem naj bi del trinajste plače delavcem izplačali v državnih blagajniških zapisih, kar bi v bistvu pomenilo prisilno posojilo državi. Vsekakor pa je Soares trdno odločen, da nadaljuje po načeti poti in da se ne poveže s komunisti, niti ne s socialdemokrati. Toda vladna akcija je pogostoma šibka in kontradiktorna: to se je pokazalo na primer olj agrarni reformi, ki ne dvomno predstavlja enega bistvenih problemov Portugalske. V neka terih predelih države, predvsem pa v pokrajini Alentejo, so kmetje zasedli zemljo bogatih posestnikov in zahtevali razlastitev. Prejšnji minister za kmetijstvo, Lopes Cardoso. je pokazal precejšnje razumevanje do potreb kmetov, Soares pa ga .ie prisilil k odstopu in na njegovo me ste. imenoval Antonia Barreta, pristaša «trde linije». Ta je namreč v nekaterih primerih poslal Dolici-jo nad kmete, ki so nezakonifo zasedli posestva. Nujno je, da je pred. vsem leva opozicija obtožila vlado, da je na strani zemljiških veleposestnikov. Vsekakor pa vlada računa, da bo ugodno prestala jutrišnjo izkušnjo, če bo socialistična stranka omejila svoje zgube na minimum. Izvedenci predvidevajo tudi, da precejšen iiiiiiiiiiiHuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiHHiiiiiHiimnmmmmiHmiimiiiiiiuiHiiiiiiUHiimiimuiiuiiniii POD OBTOŽBO UMORA 5-LETNEGA OTROKA Eichmannov sodelavec aretiran v Argentini Muerke je bil baje desna roka esesovskega krvnika BUENOS AIRES, 11. — V Argentini so v prejšnjih dneh aretirali bivšega pilota Luftwaffe, ki je morda bil med najožjimi sodelavci nacističnega krvnika Adolfa Eichman-na. Moža, ki mu je ime Heinrich Jakob Muerke, obtožujejo, da je u-moril komaj petletnega otroka, ki naj bi ga še prej posilil. Truplo malega Claudia Quintana so našli že 2. decembra v San Fer-nandu, kakih 30 kilometrov od Buenos Airesa. Obdukcija je pokazala, da je bil otrok zadavljen. Policija je na osnovi pričevanj prebivalcev kraja prišla na sled Heinrichu Muerkeju, ki so ga mnogi označili kot pijanca, ki je pogostoma zasledoval otroke in jim ponujal razne slaščice, da bi se jim prikupil. Moža so končno v prejšnjih dneh aretirali, nakar je prišlo na dan, da gre za bivšega pilota nemškega letalstva, ki je prišel v Argentino leta 1954 skupaj z Eichmannom, zloglasnim polkovnikom SS, ki ga je leta 1960 neko izraelsko sodišče obsodilo na smrt zaradi vloge, ki jo je odigral v pokolu Židov med drugo svetovno vojno. Še ni znano, odkod domneva, da je bil Muerke ožji sodelavec esesovskega krvnika. Kaže pa, da aretiranec v vseh teh letih ni spremenil svojih prepričanj: ob aretaciji so mu namreč zaplenili bodalo s kljukastim križem na ročaju, (tm) Wolf Btormann v Rimu RIM, 11. — Nemški pevec in pesnik Karl Wolf Biermann, ki je bil pred kratkim izgnan iz Vzhodne Nemčije zaradi svojih kritičnih pogledov na tamkajšnji politični sistem, je dopotoval danes v Rim na povabilo enotne federacije kemijskih delavcev. Biermann se bo zadržal v Italiji en teden ter se bo v Firencah udeležil vsedržavne skupščine kemijskih delavcev ter priredil koncert v korist španskega ljudstva. Biermanna spremlja njegova družica, pevka Nina Hagen, ki naj bi jo prav tako izgnali iz NDR, ker je izrazila solidarnost z Bierman-nom (vzhodnonemške oblasti pa trdijo, da so jo samo pooblastili, da si izbere stanovanje izven države). V pogovoru s časnikarji je pevec izrazil prepričanje, da se bo lahko v doglednem času vrnil v domovino, povedal pa je tudi, da se bo v Italiji sestal s predstavniki nekaterih političnih strank. Italijanski industrija ubit v Nairobiju v spopadu s policijo NAIROBI, 11. — Priletni italijanski podjetnik je bil sinoči ubit v spopadu s policijo v svoji vili na periferiji Nairobija. 66-letni Nello Bernardini je malo prej streljal v nekega policijskega agenta, ki ga je prišel spraševat o nekem delovnem sporu. To je pripravilo etiopsko policijo, da je priredla pravi vojaški napad na vilo, med katerim je bil podjetnik ubit. de! volilnih upravičencev ne bo šlo na volišča; k temu verjetno prispeva tudi dejstvo, da bodo jutrišnje tretje volitve v letošnjem letu: 24. aprila je bila namreč izvoljena ljudska skupščina, 12. julija pa predsednik republike. Položaj v državi pred jutrišnjimi upravnimi volitvami je miren kljub nekaterim atentatom, s katerimi so skrajneži skušali povzročati napetost. Najhujši atentat je bil izveden proti lizbonskemu vodovodu, zaradi česar več dni v portugalski prestolnici ni bilo vode. (tm) 96 ur stavke avtonomnih železničarjev RIM, 11. — Avtonomni sindikat železničarjev sporoča, da bodo njegovi člani stavkali 96 ur zaporedoma. Stavko bodo začeli ob 21. uri 29. decembra in bo trajala do 21. ure 2. januarja 1977. Vodstvo avtonomnega sindikata železničarjev je preklicalo dosedanje sklepe o razčlenjenih bojih in sklenilo, da zaostri stavko zaradi «nesprejemljivega stališča vlade», ki se noče pogovarjati o predlogu, da se železničarjem priznajo vsaj e-nake pravice, kot so bile že priznane uslužbencem mestnih prevozov. Zasedanje komunistov v evropskem parlamentu RIM, 11. — Tukaj se je danes zaključilo študijsko zasedanje komunistične skupine v evropskem parlamentu, kjer je 12 članov KPI, štirje člani KPF in en član danske KP. Razpravljali so o gospodarski in socialni krizi v Franciji, Italiji in Danski in proučili vprašanja, ki bodo na dnevnem redu prihodnjega zasedanja evropskega parlamenta. Glavno poročilo je imel predsednik skupine poslanec Giorgio Amendola, za njim pa sta govorila francoska poslanka Marie - Therese Goutmann. Ililliiunf 111111111111111111111111111111111111111111111111111111 danes ob obali KINO KOPER: ob 10. ameriška risanka: POGUMNI POPAY; ob 16. in 20. ameriški: ZAGRIZI V KROGLO; ob 18.15 ameriški: ABBOT IN COSTELLO IŠČETA FRANKENSTEI-NA. IZOLA: ob 10. ameriška risanka: MIKIJEV ROJSTNI DAN; ob 16., 18.15 in 20.30 ameriški: ŽRELO ŠKOFIJE- ob 17. in 20. ameriški: LET NAD KUKAVIČJIM GNEZDOM. PIRAN: ob 10. jugoslovanski: WIN-NETOU, II. del; ob 16. ameriški: ENKRAT IN NO-BENKRAT; ob 18. in 20.15 ameriški: CATH. PORTOROŽ: ob 20. francoski: DEŽ NAD SANTIAGOM. DEŽURNE TRGOVINE V nedeljo dopoldne bosta dežurali le piranski trgovini: Samopostrežna na Zelenjavnem trgu in mesnica Agraria v Vilfanovi ulici. ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Čez nedeljo je organizirana v vseh treh obalnih mestih dnevna in noč na zdravniška služba, prav tako pa bodo dežurale tudi lekarne. Prijavljen sodišču predstavnik PR Cicciomessere Nekemu policijskemu funkcionarju naj bi povzročil lažje telesne poškodbe RIM, 11. — Bivši tajnik radikalne stranke Roberto Cicciomessere je bil prijavljen sodnim oblastem pod obtožbo, da je povzročil lažje telesne poškodbe nekemu policijskemu funkcionarju. Do «incidenta», o katerem dajejo policija in predstavniki PR zelo različne verzije, je prišlo v središču Rima, kjer je Cicciomessere delil strankino glasilo «Prova radicale», ki ga je sodstvo v prejšnjih dneh ukazalo zapleniti zaradi opolzkosti. Policijski funkcionar dr. Fi-nocchi se je menda približal avtomobilu, v katerem so bili številni izvodi časopisa, tedaj pa je Cicciomessere sedel za volan in odpeljal. Dr. Finocchi, ki je držal roko na o-kencu avtomobila, se menda ni pravočasno umaknil in si tako — po trditvah policije, ki pa jih radikalni predstavniki odločno demantirajo — zlomil dva prsta. Radikalci pravijo tudi, da je policija aretirala Ciccio-messerja, policija pa pravi, da ga je samo «ustavila» in nato prijavila sodstvu. BOČEN, 11. - Agenti železniške policije so danes aretirali na železniški postaji v Trentu tri fante, katerim so zaplenili samokrese in mu-nicijo. Nepridipravi, ki so prišli v Trento iz Turina, naj bi imeli v načrtu roparski izpad. Vsi trije so prijavljeni sodišču zaradi nedovoljene posesti orožja. SPORT SPORT SPORT SMUČANJE SVETOVNI POKAL Veleslalom v Courmayeuru za Avstrijko Totschnigovo Izdatno vodstvo Avstrije na ekipni lestvici COURMAYEUR, 11. - Na poledeneli in hitri progi v Courmayeru je Avstrijka Brigitte Totschnig -Habersatter, srebrna olimpijska kolajna v smuku iz Innsbrucka, izbojevala danes svojo prvo zmago za svetovni pokal v veleslalomu. Doslej se je v veleslalomu uvrstila najvišje na 6. mesto. Avstrija se je sploh imenitno odrezala na tem tekmovanju, saj ima kar štiri tekmovalke v prvi deseterici, med temi prvo in drugo. Italijanka Giordani se je tokrat dohro izkazala, povsem pa je razočarala velika favoritinja Švicarka Morerod. 1. B. Totschnig (Av.) 2. L. Soelkner (Av.) 3. A. Wenzel (Liecht.) 4. C. Giordani (It.) 5. K. Kreiner (Kan.) 6. P. Pelen (Fr.) 7. A. M. Proli (Av.); 8. C. Nelson (ZDA) 9. M. Schlechter (Av.) 10. V. Fleckenstein (ZDA) 11. D. Kuzmanova (ČSSR) 32. L. M. Morerod (Švi.) 13. D. Debemard (Fr.) 14. B. Dorsey (ZDA) 15. S. Clifford (Kan.) Lestvica za svetovni pokal je zdaj po dveh veleslalomih taka: I. Lise Marie Morerod (Švi.) in Brigitte Totschnig (Av. 3. Lea Soelkner (Av. 4. Abbi Fisher (ZDA) 5. Annemarie Pròli (Av.) 6. Kathy Kreiner (Kan.) 7. Hanni Wenzel (Liecht.) E. Perrine Pelen (Fr.) 9. Bernadette Zurbriggen (Švi.) in Claudia Giordani (It.) II. Cindy Nelson (ZDA) 12. Monika Kaserer (Av.) 13. Marianne Schlechter (Av.) 14. Beckv Dorsey (ZDA) in Viki Fleckenstein (ZDA) Ekipna lestvica (ženske in moški skupno): Avstrija ZDA Švica Italija Švedska Liechtenstein Kanada Francija Jugoslavija 1’40”26 1’41”07 1’41”49 1’41”59 1’41”60 1’41”67 1’41”82 1’41”98 1’41”98 1’42”00 1’42”02 1’42”12 1’42”17 1’42”36 1’42”39 96 53 38 30 20 19 16 12 1 VAL DTSER, 11. — Jutri bo v Val dTseru na sporedu drugi moški veleslalom za svetovni pokal. Prvo vožnjo bodo opravili ob 9. uri, drugo pa ob 11.30 (obe bo prenašala tudi televizija). Startni vrstni red najboljših tekmovalcev bo tak: 1. Ernst Good (Švica) 2. Ingemar Stenmark (Švedska) 3. Gary Adgate (ZDA) 4. Willy Frommelt (Švica) 5. Gustav Thòni (Italija) 6. Greg Jones (ZDA) 7. Christian Hemmi (Švica) 8. Piero Gros (Italija) 9. Franco Bieler (Italija) 10. Juan M. Fernandez Ochoa (Šp.) 11. Phil Mahre (ZDA) iiituiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuimriiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiniiiMiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiuiiiii VESTI I ONSTRAN MEJE Priznanje krvodajalcem koprske občine V Kopru je bilo lani kar 2.423 krvodajalcev, ki so darovali 752 litrov krvi KOPER, 11. — S krajšo slovesnostjo so v Kopru počastili udeležence humane krvodajalske akcije. Koprska občina je namreč med najuspešnejšimi v Sloveniji, saj je bilo lani kar 2.423 krvodajalcev, ki so darovali 752 litrov krvi. Na slovesnosti so podelili značke, plakete in diplome za 15-kratno, 20-kratno ter 25 in večkratno dajanje krvi. Priznanje je prejelo tudi 19 sindikalnih organizacij za pridobivanje novih krvodajalcev. Na proslavi je govorila o pomenu te humane akcije predstavnica Rdečega križa, prisotni pa so bili tudi gostje iz Izole, Reke, Poreča in Tržiča. 25 LET JADRALNEGA KLUBA KOPER V Kopru so danes slovesno proslavili 25-letnico delovanja jadralnega kluba Koper. Ob tej priložnosti so podelili priznanja najuspešnejšim tekmovalcem in organizatorjem, v hotelu Triglav pa so tudi organizirali okroglo mizo o problemih jadralnega športa na slovenski obali. Koprski jadralni klub je začel ta-korekoč iz nič, saj 'smo bili brez vsake tradicije in tudi brez objektov. S požrtvovalnim delom funkcionarjev in z vključevanjem mladine, pa uspeh ni izostal, zlasti še po letu 1965, ko so dobili lastno čolnarno. Koprski jadralci so v petindvajsetih letih osvojili vrsto naslovov — republiških, državnih in evropskih prvakov — ter osrno mesto na olimpijskih igrah v Italiji. Kljub številnim gmotnim in dru j gim težavam bodo koprski jadralci še naprej delali v obeh smereh, to je v množičnosti in v kvaliteti. V zvezi s tem naj omenimo, da jih že v juliju čaka organizacija svetovnega prvenstva za razred optimist. POSVETOVANJE STROKOVNJAKOV ZA STANDARDNA STANOVANJA V Portorožu se je končalo tridnevno posvetovanje strokovnjakov za načrtovanje standardnih stanovanj. Udeležilo se ga je 400 strokovnjakov iz vse jugoslovanske gradbene operative, ki so prikazali vrsto novih tehnoloških postopkov pri gradnji sodobnih standardnih stanovanj. ŠAHOVSKI BRZOTURNIR OB DNEVU LJUDSKE ARMADE Obalna organizacija Zveze rezervnih vojaških starešin je tudi letos organizirala tradicionalni šahovski brzoturnir v počastitev Dneva Jugo slovanske ljudske armade. Prireditev je bila dopoldne v obratu družbene prehrane tovarne Tomos v Kopru. Prvo mesto je prepričljivo osvojila prva ekipa Semedele pred ekipo Olmo - šalara. tretja pa je bila Izola. Zmagovalcem so izročili več praktičnih nagrad. Naj ob tej priložnosti pohvalimo tudi tovarne Tomos, ki je pomagala pri or sanizaciji in udeležence pogostila. L. O. 12. Hans Hinterseer (Avstrija) 13. Tino Confortala (Italija) 14. Engelhard Pargaetzi (Švica) 15. Heini Hemmi (Švica) Šport v Jugoslaviji Na prvem četrtfinalnem srečanju za jugoslovanski nogometni pokal sta se v Titogradu pomerila domača Budučnost in Sarajevo. Po podaljških je zmagala Budučnost s 3:2. 2. zvezna košarkarska liga - zahodna skupina (moški). Triglav - Železničar 81:73 Medveščak - Maribor 62:77 Ilirija - Jug 107:89 M. L. • • • Rokometaši Celja so v tem prvenstvu, ko so se ponovno uvrstili v prvo zvezno ligo, dosegli drugo zmago. Doma so premagali sarajevski Željezničar z 19:14. Košarkarji so odigrali redno ko- lo. Največje presenečenje tega kola je poraz vodeče Bosne. IZIDI Beko - Brest 105:94 Cibona - Bosna 75:72 Crvena zv... - Rabotnički 95:83 Igman - Industroniontaža 71:72 Zadar - Partizan 87:92 Jugoplastika - Kvamer 126:104'' Metalac - Radnički 76:75 * * * Na srečanju rednega kola hokejske lige skupine B je Slavija doma premagala ljubljanski Tivoli s 4:3. * * * Slovenska odbojkarska liga za ženske: Maribor - Branik 1:3 Krka - Ljubljana 2:3 TENIS SANTIAGO, 11. — Žrebanje nasprotnikov za letošnji finale Davisovega pokala bodo opravili v sredo. ODBOJKA V MOŠKI B LIGI V zadnji domači tekmi nepričakovan poraz Bora Kljub temu neuspehu so se «plavi» že uvrstili v tinalni del prvenstva Bor — Monselice 1:3 (15:9, 6:15, 5:15, 11:15) BOR: Kodrič, Milič, Neubauer, Požar, Špacapan, Ugrin, Zadnik, živec. MONSELICE: Drago, Cibin, Gu-sella, Rocca, Sartorello, Brunazzo, Ziron, Zuccarello. SODNIKA: Schiavon iz Padove in Ragni iz Gorice. Zadnja tekma na domačem igrišču je prinesla odbojkarjem Bora prvi letošnji poraz. Ta je prišel povsem nepričakovano, saj so v prejšnjih kolih borovci pokazali določen napredek in razmeroma zadovoljivo formo. Poleg tega so «plavi» Monselice že premagali v gosteh, nasprotniki pa ob tisti priliki niso pokazali kdo ve kakšne vrhunske igre. Tudi na sinočnji tekmi v Nabrežini italijanski odbojkarji niso navdušili. Izkazali pa so se predvsem z zagrizenostjo in veliko voljo do zmage. Prav slednje pa je manjkale našim fantom. Kaže, da so «plavi» sedaj, ko imajo matematično zagotovljen vstop v finalni del, izgubili tisto požrtvovalnost in igralni eian, ki jim je bil lasten v prejšnjih nastopih. Sicer pa poraza ne gre jemati preveč tragično. Zavedati se moramo, da so slovenski odbojkarji doslej že storili več, kot smemo od njih pričakovati, glede na pogoje v katerih delajo. Dejstvo je, da naši igralci niso mogli opraviti niti e-nega samega treninga v domači» nabrežinski telovadnici in je dvorana na stadionu ««1. maj», kjer borovci vadijo, sploh neprimerna za odbojko. Zato tudi v bodoče ne moremo pričakovati vrhunskih rezultatov, če po drugi strani nismo v stanju našim športnikom nuditi niti najnujnejših rekvizitov. Glede kronike tekme lahko rečemo, da je bila, razen v prvem setu, ki ga je Bor osvojil brez večjih težav, pobuda pretežno v rokah gostov. Po vodstvu Monseliceja z 2:1 v setih so «plavi» dobro začeli četrti niz in povedli s 6:0, to pa je bilo tudi vse, saj so naši odbojkarji spet popustili in prepustili gostom še ta odločilni niz, z njim pa tudi dve prvenstveni točki. MIG TENIS Indonezija se je uvrstila v polfinale azijskega področja teniškega tekmovanja za Davisov pokal 1977. Proti Tajlandiji vodi s 3:0. rcvce. Tokrat so se spoprijeli * Ferroviariom, ki sodi med najboljša moštva v Trstu. Seveda naši igralci niso imeli nikakršnega upa nja na zmago, vseeno pa smo, kljub visokemu porazu, z njimi zadovoljni. Igralci si v tem prvenstvu nabirajo pomembnih izkušenj, ki jim bodo služile za bodoče. Ekipa je namreč še zelo mlada, saj jo sestavljajo v večini igralci, ki so leto mlajši od ostalih. PETER RUGBY LAUSANNE, 11. - V okviru tekmovanja za evropski pokal narodov je v rugbiju Jugoslavija premagala Švico z 18:6. KOŠARKA Dom DEČKI Pagnossin MLADINCI Pagnossin - Bor KADETI Bor - Italsider 73:67 98:55 73:77 DEČKI Ferroviario — Bor 129:20 (66:12) BOR: Rojc, de Walderstein, Pregare 4, Zupančič 4, Furlan 6, Turk 2, Cej 4 (0:3). SODNIK: Zucchi. P.M.: 0:3. PON: Cej. Še en visok poraz za mlade bo- Prispevajte za DIJAŠKO MATICO ODBOJKA ŽENSKA B LIGA Mogliano - Bor 3:0 (7, 13, 10) Sokol - AGI 3:0 (8, 11, 13) DEKLICE Sloga - ACLI Sv. Jakob 3:0 (3, 7, 5) MOŠKA A LIGA Novalinea - Palermo 3:0 (2, 6, 13) Zdravko Skupek, vratar Krasove naraščajniške nogometne enajsterice OLIMPIJSKE IGRE Kanadski finančni minister vedal, da je stala gradnja špor® objektov za olimpijske igre v Mo trealu skupno približno 800 nth jard lir.