M. Nagajka: Sanje Martina Kozobrina Martin Kozobrin je bil človek bolj navadne sorte, brez visokih stricev in tet, nikoli ni bil odlikovan in nikoli posebej počaščen. Kamor je bil prilezel, povsod mu je bila pomagala le službena potreba, zakaj Martin Kozobrin je bil slovenski učitelj in temeljit poznavalec prelepe slpvenske dežele. V kako posebno delo se ni spustil, pa je bil vendar zaposlen ves dan in se je to ponavljalo iz leta v leto, da se je pozabil oženiti in je živel samcat sredi samote in hribov. To pomlad se je bil pa zbudil iz prečudnih sanj. Zagledal se je bil v svetlo jutro, sneg je počasi izginjal in od južne strani je nalahko velo. Ozrl se je po siromašni sobi, starikava omara je visela na stran in miza je bila zvrhoma naložena s knjigami in zvezki. »Te sanje nekaj pomenijo,« je vzdihnil s skrbjo. Martin Kozobrin je imel navado, da je veliko sanjal. Živel je v samoti in ni mogel drugače. Ker ni mogel v resTrici živeti v lepših krajih, se je prepuščal sanjam. Tako so živeli vsi v tistih dneh. V deželo so šli po mladni vetrovi in pomlad je nosila s seboj vse polno lepote in seveda največ sanj. Vse je sanjalo, nekateri o drugih krajih, drugi o večji plači, tretji o napredovanju. Ves dan je živelo vse v sanjah, pod nač so pa šli in kdor je imel denar, je sedel v obcestno krčmo in se napil, pol od žalosti, pol od jeze, da se nobena stvar ne uresniči. Martin Kozoibrin je imel dovolj časa, da je tiho sanjal, pa takih sanj, kakor so bile te, vendar še ni imel. »Morda se bo le kaj zgodilo,« je ponovno vzdihnil in strah ga je obšel. Bil je namreč Kozobrin eden izmed tistih Ijudi, ki ves dan sanjajo o nekakih spremembah, ko pa čujejo, da se bliža zvonkljanje novih časov, se prestrašijo in strah in skrb jih prisilita, da skrijejo glavo pod perot. Da, bile so to posebne sanje. Hodil je bil po širokih ulicah, srečaval je imenitne ljudi in jih pozdravljal in vsakdo mu je prijazno odzdravljal. Martin Kozobrin se je čudil, ni bil vajen take prijaznosti, premišljeval je, če se je v svetu kaj spremenilo, ali je pomlad prinesla v ljudi toliko toplote, ali po bodo morda volitve. Pa ga je kmalu srečal sam gospod Možak, narodni poslanec in ljudski voditelj. Potrepljal ga je po ramenu in dejal: »Videli smo vašo tegobo in potrebo in povišali smo vam plače. Upam, da se boste o priliki znali izkazovati hvaležne.« Martin Kozobrin spočetka sploh ni premislil, kaj mu je Možak povedal, hitel se je zahvaljevati z nekimi splošnimi besedami, ko je šel dalje, se je počasi zavedal in precej je čutil v obrazu neko vročino. Zaskrbelo ga je, da ne bi zbolel, ko je pa srečal prijatelja, ga je takoj vprašal. Prijatelj se je nasmejal in mu pomolel kos časopisa. Da, tudi tam je stalo, da so plače povišane. Martin Kozobrin je nenadoma poskočil, kakor da nima štiridesetih let, bil je spet mlad fant z nageljnom in vriskom. Niti ni natančno pregledal časopisov, vesel in pomlajen se je napotil proti domu in skakal je od hriba do hriba, da mu ni bilo treba ne vlaka ne avtobusa ne voza z zaspa;nim konjem. In ko je nekoliko krepkeje poskočil, se je zbudil v postelji, čelo mu je bilo potno in ko je pogledal skozi okno, vseeno ni pozabil sanj, iz česar je sklepal, da morajo imeti v sebi vsaj trohioo resnice. »Knjige imam v redu, če bi prišel kak nadzornik, in pošto sem v redu odposlal. Moralo bo že biti nekaj drugega,« je toži'1, ko se je oblačil. Vse dopoldne ga je preganjala plašna skrb. Med odmorom je žulil cigarete, roki sta se mu tresli in takrat je začel verjeti, da so sanje morda le resnica. Zakaj se ne bi nekoč sanje spolnile? Saj je zato nešteto zgledov v zgodovini in če nekaj tisoč ljudi sanja o isti stvari, to prav za prav niso več sanje, temveč ljudska volja. Pretehtal je v mislih, kolikokrat so že dbljubili tisto zastran plač in zdelo se mu je zmeraj bolj verjetno. Ko je odvrgel čik in spet stopil mcd svojih sedemdeset otrok; mu je že srce navdajala gotovost, da so se ga usmilili in da so se sanje uresničile. Začel je učiti z jasnim glasom in zdelo se mu je, da je letos pomlad čudovito topla, take še ni videl, kakor da hoče življenje prehiteti čas in nadoknaditi predolgo zimo. Toda med pouk so se mu mešale nove misli. Tistih par sto dinarjev — zakaj o tem ni dvomil, da mu je plača povišana za par sto dinarjev — je prišlo tako nenadoma, da so se mu računi nekoliko zmešali. Seveda, čevljar se bo takoj oglasil, pa naj še počaka za mesec dni, dolgo je delal te nerodne čevIje, ker je vedel, da dolgo tudi plačani ne bodo. Krojaču bo pa res treba odriniti nekaj kovačev na račun, že zaradi tega, da bi mu nekoliko zlikal obleko. Potem so ti vražji obroki, tudi nekaj knjig je še dolžan. Toda nič! Vse to naj nekolika počaka. S tem prvim denarjem bo treba ukreniti nekaj posebnega, saj plač vendar ne povišajo vsak mesec. Glas se mu je zvišal in udobrovoljil. Sam ni vedel, kdaj je zazvonilo poldne. JNekaj časa je stal na pragu in gledal za odhajajočimi otroki, nato se je napotil kuhat. To bo poslej vsekakor odpadlo, lahko bo šel na gostilno in popil pri kosilu še kak brizganec, da ne bo gledal krčmar preveč jezno. Sicer bo pa prosil za premestitev, za njegova leta zaleže po zakonu mesto z univerzo. Nasmehnil se je. Mogoče bi dosegel celo milost in bi ga kar povabili, naj vloži prošnjo za kako belo šolo v dolini. Skuhal je nekaj krompirja, ni pazil, če je premalo slan, popil je skodelico mleka, nato je pomislil, če bi šel h gostilničarju Mrčunu, ki je imel časopis, da bi izvedel kaj natančnejšega o tem povišanju plač. Okleval je nekaj časa, nato se je odločil. »Pojdem popoldne. Zdaj bo itak vsak čas bilo eno in moral bi v gostilni nekaj izpiti. Po pouku pa pojdem zagotovo.« Dremavo popoldne ga je nekoliko utrudilo, vendar je ves čas sanjal, kaj bi 1'ahko s tem poviškom. Za novo obleko je seveda premalo. Morda bi kake poštene čevlje po modi ali pa bi kam šel. Oči so mu polzele po zamazanem zemljevidu nii steni, toiiko jc lepih krajev na svetu, ki jih človek ne bo nikoli videl, pa mora vsak dan pripovedovati o njih. Kaj bolj določnega se ni spomnil, saj je do prvega še čas in kadar ima človek denar v žepu, ga ve najbolje ceniti. Ko je izpustil otroke, je odšel s počasnim korakom proti krčmi. »Kaj je novega?« ga je pozdravil krčmar Mrčun. Martin Kozobrin je napravil važen obraz in glas mu je bil nekako slovesen, ko je povedal, da so jim najbrže plače povišali. »Res?« se je začudil krčmar. »Nič nisem bral.« Kozobrin je potrdil, da je res. Vzela sta v roke časopis, prelistala sta vsega od kraja do konca, pa res ni bilo nič o povišanju plač. Spogledala sta se in Mrčun je previdno dejal: »Mogoče se vam je pa sanjalo.« Kozobrin je zmajal z glavo: »Ne bo tako! Ta vaš časopis drži z opozicijo in ne pove tistega, kar vlada ukrene v ljudsko korist. Moram pogledati v kak drug časopis.« Župan se je ujezil, namrdnil se je in zaklel: »Papir je papir, vsi lažejo.« Martin Kozobrin je pa počasi odšel k cefkovniku na reber in mu dejal: »Matevž, tako bi rad pogledal, kaj je po svetu novega, dajte mi za trenutek časopi®.« Cerkovnik je bil dobre volje, povabil je učitelja v hišo in razgrnil časopis po mizi. Martin Ko-zobrin je gledal, pregledal je vse na prvi strani, pregledal je na drugi, tretji in dalje, nikjer ni bilo nič o kakih plačah. Zaskrbelo ga je, da naposled sanje le nič ne pomenijo. Potem je začel pregledovati še enkrat in med osebnimi vestmi je stalo: Premeščen je po službeni potrebi učitelj Martin Kozobrin z Golega vrha na Zeleni hrib. Martin Kozobrin je udaril olajšano po mizi: »Hvala Bogu, sanje pa le nekaj pomenijo!« ravno bi bilo, da bi se zato ljudje iz podeželja še prav posebno zanimali za to karitativno društvo, vsaj premožnejši ljudje, ki jih je v vsakem kraju nekaj. V ta namen se je društvo lani obrnilo na upraviteljstva večjih po¦deželskih šol s prošnjo, da bi mu poslali nekaj naslovov. Odziv je bil skoraj enak ničli. Pač pa se je nekaj upraviteljstev oddolžilo s tem, ¦da so se sama včlanila, ponekod pa tudi po¦edini učenci. Lepo je to, pa ne dovolj. Podporno društvo za gluhonemo mladino v Ljubljani (Zaloška cesta 5) se tem potom ponovno obrača na gg. upravitelje(ice) z iskreno prošnjo, da bi mu po dopisnici sporočili nekaj naslovov premožnejših in dobrosTČnih ljudi iz svoje okolice, na katere bi se društvo potem isamo obrnilo. Ta žrtev gotovo nikomur ne bo pretežka, kdor ima pred očmi plemeniti namen naše ustanove. Naj bi zato ta prošnja ne ostala glas vpijočega v puščavi. — Razrešitev g. Ilija Maričida. »Hrvatske novine« so pred kratkim poročale: V ponedeljek je bila na gimnaziji v Šibeniku izvr_ena oddaja ravnateljskih poslov. Dosedanji ravnatelj Ilija Maričič, bivši načelnik prosvetnega ministrstva in znani sovražnik Hrvatov, s slabe strani znan iz časov dr. Stojadinoviča, je moral danes oddati ravnateljske dolžnosti prof. Jakobu Kostoviču. Bivši ravnatelj Maričič je odpotoval v neznano smer. — »Tovarištvo«, podporno društvo finančnih uslužbencev v Ljubljani bo imelo svoj 10 redni ofočni zbor v nedeljo dne 21. aprila 1940. ob 9. uri v beli dvorani hotela »Union« v Ljubljani. Dnevni red: 1. Konstituiranje občnega zbora. 2. Poročilo odbora o društvenem delovanju in poročilo o letnem računskem zaključku. 3. Poročilo pregledovalcev računov. 4. Dopolnilne volitve. 5. Predlogi odbora: a) da ostane višina pristopnine, letne članarine in rednega mesečnega prispevke za posmrtni sklad, kakor tudi višina dajatev društva v letu 1940. ista kot v minulem letu; b) da se mesečni prispevek za bolniški sklad zviša od 1. maja 1940. dalje, in sicer za redne člane od 15 din na 20 din, za izredne (otroci) pa od 5 din na 10 din. 6. Eventualne pritožbe ter predlogi članstva, ki se morajo odboru pismeno sporočiti vsaj 8 dni pred občnim zborom. 7. Slučajnosti. — V primeru nesklepčTiosti bo pol ure pozneje na istem kraju in z istim dnevnim redom drug občni zbor, ki bo sklepal veljavno ob vsakem številu prisotnih članov.