Iz deželnega zbora. Deželni zbor štajarski se je dne 28. decembra otvoril. Ob 10. ure se je sv. maše, katero so brali graški škof, udeležilo okoli 30 poslancev, med njimi slovenski poslanci razun odsotnega, bolnega g. dr. Jurtela. Ob 11. uri je pozdravil c. kr. namestnik v deželni hiši došle poslance samo v nemškem jeziku. Slovenski poslanci so po vsej pravici smeli pričakpvati, da bodo slišali z ozirom na dobro Iretjino slovenskega Ijudstva, katero zastopajo, pozdtav tudi v slcvenskem jeziku. A ukanili so se. Nato predstavi g. c. kr. namestnik grofa Wurmbranda kot deželnega glavarja in g. dr. Serneca kot njegovega namestnika. (i. grof VVurmbrand je bral dolgi govor o deželnih zadevah zopet le samo v nemškem jeziku. Obljubo so pa storili slovenski poslanci v slovenakem jeziku. — Navzoči so bili malone vsi poslanci, med njimi tudi obadva milostiva knezoškofa, mariborski in graški, pa novi rektor magnifikus, duhovnik dr. "VVeiss. Deželni odbor predlaga nalo, naj se dovoli pobirati deželne doklade v zdajšnji meri (37%) skozi pol leta, dokler bo deželni zbor zamogel skleniti linančno postavo za leto 1897. Temu predlogu deželnega odbora se je ustavljal gro! Otmar Lamberg, ter v svojem govoru brez vsakega stvarnega povoda napadal vlado in Slovence zavoljo celjske nemško-slovenske gimnazije. Slednjič predlaga, naj se n e d o v o 1 i deželnemu odboru, pobirati deželne doklade skozi pol leta, ampak samo skozi tri mesece. Gosp. dr. Sernec odgovarja takoj v jako lepem in stvarnem govoru grofu Lambergu ler kaže, kako nespametno je nasprotna stranka tej celjski zadevi, ki je že dokončana, pripisavala važnost, katere nima. Nihče se ni brigal za to, kar se je pred 7—8 leti v Mariboru napravilo, zakaj takšen hrup radi Celja? Vlada je storila le svo,io#dolžnost, da je dala to drobtinico Slovencem. Dr. Sernecu je ugovarjal dr. Deršata ter izjavil, da Nemci ne morejo prenašati te sramote, katera se jim je napravila z ustanovitvijo celjske slovenske gimnazije. Potem je skušal dr. Schreiner nekako pomiriti razburjene duhove ter prosil, naj ae le da deželnemu odboru pravica, pobirati davke. Dolgo časa }e priporočal ravno ta predlog dež. odbora dr. Schmiderer ter izjavil, da, kakor kažejo razmere, se bodo itak za leto 1897. morale povikšati deželne doklade. Ge torej deželni zbor dovoli dozdajšnje doklade, je to mnogo manj, kakor se bo pozneje še moralo dovoliti. Slednjič se je sklenilo vslod glasovanja po imenih s 30 proti 26 glasovom, da se dovoli provizorijum za pol leta, da se naj torej doklade pobirajo po zdajšnji visočini. Slovenski poslanci so glasovali proti predlogu grofa Laroberga, ki jib je brez vsaeega; uzroka tako surovo napadel. Glasovali so z »da«, ter potegnili deželni odbor iz blata. Ali jim bo radi tega kedaj hvaležen ? Gospodje deželni odborniki so bili kaj veseli slovenske besede »da«! Med Nemci se nainree kaha velika nezaupnost proti novemu deželnemu glavarju. Že pred sejo je bilo slišati, da hočejo Nemci napraviti neko komedijo proti grofu Wurmbrandu, in da bi ga ne bili rešili Šlovenci, bi bil doživel tudi grozno blamažo. Potem je deželni odbor predložil načrt postave, vsled katerega naj ae deželni volilni red spremeni tako, da bo tudi v kmečki skupini volil neposredorna vsak volilec svojega poslanca, naj torej odpade volitev po volilnih možeb. Temu predlogu nasproti je predložil gosp. Alojz Karlon obšircn naerL postave, kateri bi bil nam Slovencem nekoliko pravičnejši; a zavoljo tega načrta se je vnela debata med dr. Schmidererjem, FiirslOin in Karlonom. Poslanea Fiirst je predlagal, naj se sklene postava, da se bodo volili poslanci po številu prebivalcev in po visočini davkov. To bi bilo za Slovence pač najboljše; pa zdajšnja večina deželnega zbora nam tega nikdar ne dovoli. — V tej seji je vzročil poslanec g. Fr. ifoVč peticijo zavoljo poprave Pesniške struge in poslanea gosp. Žičkar tri prošnje zaradi nove ceste v kozjansUem^ okraiu od Le^ičnega do Sv. Urbana. Seja, ki settp začiela ob 11. uri, je nehala ob pol dveh.