Ford bo baje ponudil 15% priboljška delavcem Detroit. — Detroitsko časopisje poroča, da je Henry Ford I., predsednik Ford Motor Co. v Washingtonu, kjer se bo posvetoval z vladnimi uradniki glede plač in cen. Fo,rd je menda pripravljen ponuditi delavcem 15% priboljška pri plačah. Pogajanja pa menda ne gredo prav od rok, ker se urad za kon. trolo cen še ni odločil, če naj bodo višje cene avtom radi večjih plač, -o- Zed. države bi rade, da bi "veliki trije" skupno delali na Balkanu Washington. — Zed. države so predlagale program treh velesil za ekonomski podvig Balkana, toda ameriški vladni uradniki se boje, da bo Rusija nadaljevala s svojim lastnim programom in načrtom tam. S tem so Zed. države izjavile, da niso zadovoljne s pogodbo med Rusijo in Madžarsko, glasom katere bo dobila Rusija popolnoma v klešče Madžarsko. Tozadevni nasvet so poslale Zed. države 13. oktobra v Moskvo ter se pri tem naslanjale na dogovor v Jalti, ki govori, da veliki trije sporazumno odločujejo v vseh zadevah, tika.iočih se osvobojenih dežel in bivših nem. ških zaveznic v Evropi. Z ozi-rom na Madžarsko se Rusija že ni držala dogovorov na Jalti. Ameriški škof Hurley je imenovan papeškim nuncijem v Belgradu Washington. — Vatikan je imenoval škofa Josepha P.« Hur-leya za začasnega papeška nuncija v Belgradu. škof Hurley je rodom iz Clevelanda, Ohio, in je točasno škof v St. Augustine, Florida. Bil je več let v diplomatski službi pri Vatikanu, torej je popolnoma sposoben za novo službo v Belgradu. Katoliški krogi so mnenja, da Vatikan s tem imenovanjem ni priznal Titove vlade v Jugoslaviji, ampak hoče poslati tje Arae-rikanca ,o katerem misli, da bo še najbolje opravil pri zamotanih razmerah na Balkanu, zlasti v Jugoslaviji. škof Hurley bo odpotoval v Rim, kjer bo dobil svoja navodila, nato bo pa odpotoval v Jugoslavijo, če mu bo namreč Tito vstop dovolil. -o- V okraju Cuyahoga bo prenehalo delovati 12 odborov za raciortiranje Clevelandu ,0. — V cleveland-skem okolišu bo nehalo ta teden poslovati nadaljnih 12 odborov za racioniranje. Odbor za racio-niranje št. 13, ki ima urad na 856 E. 152. St., bo ostal še nadalje in ž njim se bodo združil!" sledeči odbori :št. 9, 14, 18 in 19. Ljudje, ki so imeli zdaj opravka s temi odbori, naj se odslej obrnejo na urad 13, 856 E. 152. St. Na zapadni strani mesta bo pa odbor št. 5, 4200 Pearl Rd. obratoval za sledeče odbore: 5, 4, 25 in 26. Odbor št. 1 na 3805 W. 157. St. bo pa posloval poslej za odbore: 1, 2, 3, 27, 28 in 29. -o- 22 veteranov ubitih z letalom Anchorage, Alaska. — 17 vojakov in pet častnikov se je ubilo, ko je treščilo transportno letalo v neko močvirje. Vojaki so bili na potu domov iz Alaske, da bodo šli v civil. -o- Kanada ima kampanjo za 9. posojilo Ottawa. — V Kanadi je v teku kampanja za 9. posojilo vladi. Vlada je vprašala narod, naj podpiše $1,500,000,000. SPOMNITE SE NAŠIH BEGUNCEV V TUJINI S KAKIM DAROM! I i AMERIŠK?TfSir5©M©VINA D%>M! 3 AMERICAN IN SPIRIT—FOREIGN t&V^r^UO SLOVENIAN MORNING V^E ____INLANGUAGEONLY____AMERICAN HOME DAILY NEWSPAPEE Jj> ........ ............II ........................Ill IN............, -__ I j--------- --J...........' —... I. I .___I_________________JUH.----UBUl-UUU-jmi ml........... llllnmiliJ.-OTmnil MIH m«»......mi—■m-unmi—.r CLEVELAND 3, O., WEDNESDAY MORNING, OCTOBER 24, 1945 LETO XLVIII—VOL. XLV1I1 mm NE DOVOLI lAKNlTI K MEZDI I ZAHTEVA UNIJA |jh> Pa. __ United 2aw 0rp" je včeraj za-PS uni-ie CIO za inSj Jšek delavcem pri i,' er zahteva $2.00 na ^tik i, W|e k0rP°racije, Ben-i 3 je rekel, daje bi- da sedanje tyj na Plačilna lestvica ob l»dustriji ne dovoli času povišati '^Cijr, ■ dala sv°j tj5 lku CIO, Murrayu. S&Je vodil pod- predsednik korporacije Stephens. Odgovor korporacije velja tudi za podružnice: Carnegie-Illinois Steel Corp., National Tube Co., American Steel Co. in Tennessee Coal, Iron & Railroad Co. Unija je pa tudi imela pripravljen odgovor na to. Murray je rekel, da se bodo unijski zastopniki zbrali k posvetovanju v petek, ki bodo določili nadaljne korake unije. Izrazil je pa upanje, da ne bo unijsko delavstvo ničesar ukrenilo, kar bi dovedlo do sporov v industriji. r'kneiaupa I priporoča ( Nnje ps \ r n 'ezala kot članica Ktortdov' je izjavil f^tj m> se ne mo-bn'itilUge združene In«1i ,ohraniii mir- ' ednik priporočal jtev "aprej, zlasti pa i bombe. I%!°Vega govora je ffsrn6rt le in sumnJa' I drža narodi' zlasti Pa 2dv|lmi in Rusijo. lNnjt u'J'eta dvojno J 1 %]eV miru z med~ • i "lih, °VanJem in zal f Mr oboro- j ISdu Uman ->e dal ■ ' da se nobena drugače, kot ] l^j 110 silo, zato bo- « fj- Hiuekm° V oborože- , ty!n0 poprej- Gla- ^ ■ Crala vse^a^°r lfeova,°do ^stavki ^ J^lter Reuther, : S b e unije CIO, je \ stavke pri Ge-:'Cjokler ne bodo fe^i za rtnrno ] 'Na«- Zahteva 30 ; Knie P^č. i J% 7laVci V vseh ,0Varnah glaso-na stavko N j. svojih zahtev. iX r 300,000. ■ 1 !W° danes glaso- stavki 10,000 W\ 5 Body in dru-KVla?lltve bodo pod K ^ifh 8a delavske- KH Vasovanje bo tovarnah, ■ e'avci večjo pla-_____ I zahtevi K 0. K. Guverner 1NJ*1 deputacijo MS* državno po. ms sc,entre- k->er bi ■l\ • °Je otroke čez rekel, daje on KSoi 1pu' da bi ma-^lju^°troke v var- ^ DAROM i, NAJNOVEJŠEVESTI » C OSLO, Norveška — Danes z ju- J traj je bil ustreljen Vidkun ^ Kvizling, bivši premier Norveške ob času nemške okupa- . cije. Na smrt je bil obsojen _ radi veleizdaje in sodelovanja z naciji. E CLEVELAND — Firma Jack & Heintz bo ob koncu 1947 f morda že izdelovala avtomobile. Tako je povedal pred- f sednik William S. Jack. Firma ima na preskušnji motor na gazolin, ki bo najboljši na s svetu, je zatrdil Mr. Jack. I 1 DENVER — V vzhodni Color*.! s do, južnem delu Wyoming in t Nebraski je včeraj zapadel J sneg. Toplomer je padel na ^ 26 stopinj. j t -o--( Meso, mast, sirovo maslo c in olja pridejo najbrže , iz racioniranja 1. jan. i s Washington. — Uradniki po- s l.iedelskega urada naznanjajo, i da pride meso, sirovo maslo,1 a mast in namizna olja iz racioni- t ranja še pred 1. januarjem. \ Uradniki pravijo da so zato, dal se vzame to iz racioniranja še '] pred 1. januarjem. j j Poljedelski tajnik Anderson', je sam izjavil, da je skoro gotov,1 -da bo vzeta mast in namizna' olja iz racioniranja do novega' leta in najbrže še prej. Točke | za sirovo maslo bodo pa znižane še prej. -o-— Francoski komunisti imajo največ mandatov Pariz. — Iz zadnjih volitvah v Franciji je šla komunistična' stranka z največ mandati. Ven-| dar ima samo nekaj malega več kot eno četrtino sedežev v narodni skupščini. Zadnje štetje daje komunistom 152 poslancev, socialistom 142, republikancem 141, moder- ■ nim desničarjem 67, radikalnim i socialistom 25 in drugim stran-, kam 18. Nobena stranka pa ni- ■ ma take večine, da bi brez koalicije z drugo mogla obvlado-j vati skupščino. i .-o-r Amerikanke so izgubile državljanstvo r London. — Ameriško poslani. } štvo v Londonu naznanja, da je T kakih 60 Amerikank, ki so poro-; 1 cene z Angleži in ki so volile v z Angliji pri volitvah v juliju, iz-1 gubile ameriško državljanstvo. Zakon iz leta 1940'namreč določa, da ameriški državljan, ki vo. li v kaki inozemski državi, izgubi s tem ameriško državljan-' stvo. Truman priporoča leto treninge Washington. — Predsednik Truman je včeraj nujno pripo. i ' ročal kongresu, naj napravi postavo, po kateri bodo mladeniči ; od 18 do 20 let dobili eno leto vojaške vežbe ali treninge. To, je . rekel predsednik, bo hrbtenica za našo narodno obrambo v bodoče. Predsednik je govoril obema zbornicama kongresa, ki sta ga toplo pozdravljali. Dokler ne bo mirovna mašinerija pošlo vala. brezhibno, je izjavil predsednik, morajo Zed. države ohraniti svojo premoč na suhem, na vodi in v zraku. Vsi mladeniči, ako niso fizično pohabljeni, morajo dobiti eno i leto vojaške treninge ter postati s tem vojaška rezerva Zed. držav, je izjavil Mr. Truman. Priporočal je tudi, da se mora znanstveno raziskovanje nadaljevati, naj stane to kolikor hoče, vendar bi bila tudi atomska bomba brez hasni, če nima dežela pripravljene bojne sile, ki bi za. sedla baze v bližini sovražne dežele in s teh baz napadla sovražnika, predno bi mogel ta do nas. "Atomska bomba je majhne veljave brez zadostne armade, zračne sile in bojne mornarice, je izjavil predsednik. Taka bojna sila je namreč potrebna za obrambo našega obrežja, da ubrani j eventuelne napade in da se pomaknemo v smeri sovražne dežele, predno more ta do nas," je govoril Mr. Truman. . Predsednik je naročal kongresu, naj napravi postavo, čla začno mladeniči dobivati vojaško treningo z 18 letom ali ob svoji graduaciji iz višje šole. Na vsak način pa naj bi nastopili z ob- j vezno vojaško vežbo, predno dosežejo 20. leto. Mladeniči, ki so stari 17 let, in ki so dovršili višjo šolo, se za. ■ čno lahko vojaško vežbati, ako jim starši to dovolijo. | Kar se tiče povojne bojne sile je predsednik priporočal, naj ima dežela primeroma majhno stalno armado, mornarico in zračno silo. Ojači pa naj se narodna straža in organizirana rezerva za armado, mornarico in kor marinov. Vsi moški državljai Zed. držav, ki bi dobili vojaško treningo naj bi tvorili splošno rezervo. "Jaz urgiram kongres, da takoj napravi tozadevno postavo, dokler imamo nevarnost še pred svojimi očmi, dokler se lahko še i spomnimo, kako blizu smo bili razdejanju pred štirimi leti, dokler se še lahko zavedamo strašnega razdejanja, ki so ga občutile razne napadene dežele naših zaveznikov," je rekel predsednik, j Treningo naj bi dobil vsak mladenič, pa če je fizično sposo-| ben ali ne. Za vsakega naj bi se dobilo mesto, kjer bi lahko služil svoji domovini v slučaju potrebe. Nekaj jih bo treniranih za boj, drugi za kako drugo službo. Samo z močjo lahko imponira-mo eventuelnim napadalcem, ki se ne bodo držali pogodb, je izjavil Mr. Truman. V armado ali mornarico bi bili pa poslani taki treniranci samo po načinu, kakor so bili klicani za prvo ali drugo svetovno vojno, je rekel predsednik, in samo kongres jih lahko pokliče s po. sebno postavo. Kakor predsednik priporoča, bi bil treniranec po enem letu član splošne rezerve za dobo 6 letih, potem bi bil pa prestavljen v rezervo 2. Vrste. V času treninge bi dobivali mladeniči razno izobrazbo, ko so jo dobivali v tej vojni v raznih tečajih v armadi in mornarici. Rezervistom bi ne bilo treba služiti, ampak bi bili klicani samo v mobilizaciji, kakor so bili klicani za zadnji dve vojni. Razlika bi bila samo ta, da bi bili že popolno trenirani v ' bojni umetnosti, dočim so bili klicani zdaj brez vsakega znanja. Pri Thompson Co. so delavci že tretjič odbili unije Cleveland, O. — Pri Thompson Products je včeraj glasovalo 2,884 delavcev, če naj jih zastopa zunanja unija ali ne in če riaj jih zastopa CIO ali A. F. of L. Dočim je bilo oddanih 1,707 glasov proti obema zunanjima unijama, jih je bilo oddanih za CIO 929 in za A. F. of L. 55, ostale glasovnice so bile sporne. Tako so delavci^ že v tretje zavrgli vsak poskus zunanjih unij prodreti v tovarno. Prvič so gla. sovali v maju 1942, drugič avgusta 1944 in včeraj tretjič. Vselej so z ogromno večino odglaso-vali, da ne marajo delavci pri I tem podjetju nobene zunanje [ unije. j William Grant, ki je vodil i kampanjo za CIO je rekel, da šc j bile volitve. poštene, da bo pa unija nadaljevala z borbo za pri. , znanje pri tej firmi. I —"—0- i OPA zahteva postavno ceno za hiše Washington. — Chester Bowles, administrator OPA je povedal kongresu, da je treba določiti in prevzeti v vladno kon. trolo tudi ceno hišam, starim in novim, če hočemo preprečiti in-' flacijo. Zemljiški agenti so pa ! mnenja, da bi to popolnoma ustavilo gradnjo hiš, katerih itak primanjkuje. Razne vesti od naifh borcev v službi Sirka Sama Danes dobi v Ft. Wayne, Indiana, časten odpust od letalskega kora nadporočnik Robert M. Debevec, 1068 E. 174. St. Na plačilni listi ostane do 30. novembra, potem bo pa v rezervi i 5 let, tekom katerega časa bo moral na orožne vaje vsako leto za 2 tedna. Služil je pri letalcih , 35 mesecev. MM« 1 Pfc. Albert Velikaz, sin Mr. ' ni Mrs. Albert Velikaz iz 1007 E. 64. St. je dobil časten odpust ; iz armade. Služil je 3 leta in 3 mesece, čez morje je bil več kot dve leti in sicer v Italiji, Afriki in Siciliji. T/S Mary Ellen Tomich, hčerka Mr. in Mrs. Thomas Kraich iz 1109 E. 63. St. je dobila časten odpust po treh letih službe v armadi, dve leti onstran morja. Bila je v Afriki, Italiji in Franciji z signalnim korom. Doma ostane do božičnih praznikov, nakar se poda na kolegij v Kalifornijo za nadaljne študije. VPIS V VOJAŠKO IN MORNARIŠKO AKADEMIJO Michael A. Feighan, kongres-nik 20. okraja nas prosi, naj • priobčimo sledeče: Na 17. novembra bo obdržavala civilna komisija izpite za vse one, ki bp. do napravili prošnje zp. vojaško akademijo v West Point aH mornariško v Annapolis. Ti izpiti bodo v raznih mestih širom Zed. držav po priporočilu kongresni-kov. Kdor fantov iz 20. kongresnega okraja bi se rad vpisal v eno gori omenjenih akademij, naj napravi tozadevno prošnjo na kongresnika Feighana. NOVI GROBOV! , i Josephine Muzic Včeraj dopoldne je umrla Josephine Muzic roj. Vograic, stara 69 let. Prebivala je na 16008 Huntmere Ave. Doma je bila iz St. Flori j ana pri Gorici, odkoder je prišla sem pred 38 leti. Tukaj zapušča dve hčeri, Josephine poroč. Jančič in Caroline poroč. Urbančič, sinova Anthony in Joseph ter pet vnukov. Soprog John ji je umrl leta 1918. Bila je članica dr. št. 26 SNPJ in podružnice št. 10 Slovenske ženske zveze Pogreb bo iz Svetkovega pogrebnega zavoda. Cas pogreba še ni določen. Helen L. Kohler Zadnjo soboto je umrla v Wyandotte, Michigan, Mrs. Helen L. Kohler, žena rojaka Chas. Kohler j a, 13145 Chestnut St. Bolehala je 9 let za rakom. Ob smrti je bila stara 56 let in rojena v Grand Rapids, Michigan. Poleg žalujočega soproga zapušča očeta, brata, sestro ter več nečakov in nečakinj. Pogreb je bil v torek iz cerkve sv. Patrika na pokopališče Mount Carmel.| Pokojna je bila dobra katoliška I .žena, ki je bila lepo pripravlje-j na za pot v večnost. Naj počiva v miru, preostalim sožalje. -o-- Ne bo izrednega zasedanja legislature Columbus, O. — Guverner Frank Lausche je izjavil, da ne bo poklical legislature k izrednem zasedanju, da bi omogočila registracijo in volitev 6. nov. odslej vrnivšim vojakom. Razne drobne novice 12 Clevelanda in pa te okolice Za naslove prosi— Novomašnik Franc Levstek bi rad zvedel za naslove rojakov z i Gore pri Sodražici, ki se nahajajo v Clevelandu in drugod po s Ameriki. Novomašnik je zdaj v , begunstvu. Naslove naj se spo-1 roči na sledeči naslov: Anton 1 Sustar, 20531 Lindberg Ave., Euclid, Ohio. On jih bo pa sporočil naprej. Ura molitve— Molitvena ura Zveze oltarnih društev bo v nedeljo 28. oktobra od 3 do 4 popoldne v cerkvi sv. Pavla 11a Euclid Ave. in 40. cesta. Namen te molitvene ure je: blagor naše stare domovine. Pridigal bo g. kanonik Oman. Ker bo ta dan praznik Kristusa Kralja, je zelo primerna prilika za skupno molitev. Pridite v velikem številu! Prva obletnica— V soboto ob 6:30 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojno Julijo Adamič v spomin prve obletnice njene smrti. Vaze n dan— Jutri bo 25. dan v mesecu. To je dan, ko naši društveni tajniki in tajnice pobirajo društvene "Sisesmente. Vsak društvenik naj gleda, da bo imel asesment pri svojem društvu pravočasno pla. čan, da bo tako dobrostoječ član pri društvu in bo tako upravičen do vseh koristi, ki jih društvo nudi. Vabilo na sejo— Društvo Martha Washington št. 38 SDZ bo imelo v petek večer ob 7:45 sejo v starem poslopju SND na St. Clair Ave. Članice so prošene, da se udeleže v velikem številu. Podmornica pride— V clevelandsko pristanišče na 9. cesti dospe v soboto podmornica Mero in bo ostala tukaj 6 dni. Ogled v notranjosti bo dovoljen samo proti vstopnicam, ki jih dobe sorodniki pomorščakov danes in jutri v Union Commerce Bld'g., kjer prodajajo vstopnice za opero. Odprto je od 9 zjutraj do 3 ipopoldne. Publika si bo pa lahko ogledala tri torpedne čolne od sobote 9 z j utiraj naprej. Senator Boyd na delu— Senator Bill Boyd preiskuje škodo, ki jo povroča na obrežju Erie jezero s tem, da izpodko-pava zemljo. Nocoj bodo tozadevni razgovori v mestni hiši. Sedem okrajev ob jezeru bo poslalo zastopnike in sicer Ottawa, Lucas, Erie, Cuyahoga, Lorain, Lake in Ashtabula. Euclid Rifle Club— Clani Euclid Rifle kluba naj se zbero nocoj ob osmih pri Tonetu Baragi na Waterloo Rd. Od tam se podajo korporativ-no v Svetkov (pogrebni zavod, da se poslove od pokojnega člana Franka Močilnikar. I Selitev— I John Knific je preselil svojo j zemljiško agenturo iz 740 E. j 185. St. na 820 E. 185. St Za 23 obletnico— J Včetrtek ob 8:15 bo darovana j v cerkvi sv. Vida maša za pokoj-j no Mary Žlindra v spomin 23. 1 letnice njene smrti, i Community sklad— I V Greater Clevelandu so do : včeraj nabrali v Community , sklad $4,125,000. Do kvote . manjka š>e $1,875,000. Kampanja se zaključi jutri. -o- AMERIAKA DOMOVINA ZBIRA I PRISPEVKE ZA BEGUNCE I 'AMERIŠKA DOMOVINA, OCTOBER 24, 1945 "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DEBEVEC, Editor) 6X17 St. Clair Ave. HEnderson 0G28 Cleveland 3, Ohio. Published daily except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado na leto W.60. Za Cleveland, do Doitl. celo leto »7.60. Za Ameriko in Kanado, pol leta «3.60. Za Cleveland, po Doitl. pol leta $4.00. Za Ameriko ln Kanado, četrt leta $3.00. Za Cleveland, po poŠti četrt leta $2.36. Za Cleveland ln Kuclld. po raznaialclh: Celo leto $6-60. pol leta $3.60, četrt leta $3.00 Foaamesn* Številka t cente SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada. W.S0 per year. Cleveland, by mall. VIM per rear. U. S. and Canada. UM far • months. Cleveland, by mall. $4.00 tor S months. U. S. and Canada, $3.00 for S months. Cleveland, by mall. $2.25 for > months Cleveland and Euclid by Carrier. MJSO per year: $3JM for 0 months. $2.00 for I months. Single copies I cents. so pošiljali na najbolj nevarna podjetja in v borbah vedno na prva mesta. To je samo po sebi umevno pri ljudeh, ki so neštetokrat povedali, da nič ne de, če pogine 90% slovenskega naroda, da bodo le ostali pravi komunisti. Po OF-arskih pojmih "Smrt fašizmu!" ne pomeni smrt tistim, ki jih svet po pravici kot fašiste odklanja, ampak smrt vsem tistim, ki ne marajo za komunizem, ki odklanjajo njegove vsestransko pogubne nauke in se jim zlasti upira njegovo nasilje. Če sfovenski narod po večini odklanja komunizem, pomeni med Slovenci "Smrt fašizmu!" "Smrt slovenskemu narodu!" (Dalje prihodnjič.) Entered as second-olass matter January 6th. 1$0$. at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March Srd. 187$. 83 No 248 Wed, Oct. 24, 1945 Osvobodilna fronta I Odpri srce, odpri roke.. . J Navdušenja za osvobajanje slovenskega naroda ni manjkalo, a vedno novega ognja so mu prilivale partizanske pesmi, partizanski propagandni listi, ki so romali od hiše do hiše z neverjetno naglico, partizanski mitingi z bleste-čirni govori, polnimi najlepših obljub za vse stiskane od tujcev, pa polagoma tudi od domačih kapitalistov in krvosesov. O borbi za socialno ali bolje komunistično pravičnost so spočetka govorili le raznih tečajih za izbrano mladino in pri političnih urah za izvoljence, ki bodo poklicani, da dobijo vso oblast v. roke — t. j. za bodoče 100% komuniste. Vse gibanje je postalo tako mrzlično in tudi njen rdeči značaj se je pokazal' kmalu tako izrazito, da so mnogi trezni, katoliško usmerjeni ljudje začeli resno skrbeti, kam bo to gibanje zavedlo ves narod in zlasti mladino. Medtem so že tudi padli prvi streli na poštene katoliške ljudi in tudi na kakega vojaka, čemur so sledile represalije in pobijanje talcev. Slovenski domovi so začeli goreti in najboljši naši ljudje padati. Kje se bo vse to končalo? Vojske ne bo za en mesec konec. Nemci in Italijani so še močni in njih armade na vseh bojiščih zmagovite. Naš narod je majhen in prav v kleščah obeh mogočnih narodov med totalitarno vojno, tako da se nam res ni šaliti. Kaj bo z nami? Tako so začeli skrbeti vsi pametni narodnjaki. Verni ljudje in zlasti duhovščina so pa mislili še bolj, kako bo z vero in moralo fantov in deklet, ki se bodo morda še leta in leta potepali po gozdovih in se naučili vsakovrstnih hudobij. Kako je moralo biti pri srcu duhovnim vzgojiteljem, ako so n. pr! slišali, da partizanski učitelji uče svoje izvoljence: "Nihče ne more biti pravi partije, ako»si ne upa z največjo ravno-dušnostjo ubiti starčka ali otroka in ako se prestraši ob misli,"da bi oskrunil deset ali še več nedolžnih deklet. "Ali pa: "Doslej ste mislili, da je Bog ustvaril vas, jaz pa vam povem, da ste vi Boga ustvarili." Ni trajalo dolgo in vsem resnično izobraženim katoliškim Slovencem je bilo popolnoma jasno, da se za Osvobodilno fronto skriva brezbožni komunizem, ki ima samo ta namen, da boljševizira Slovenijo in tako pripomore na slovenskem področju do rdeče diktature proletariata. Na tisoče poštenih slovenskih mož in fantov, ki so z največjim idealizmom šli v gozdove, je bilo razočaranih. Z njimi so bili razočarani tisoči drugih Slovencev, ki so prej tako navdušeno delali za OF. In šel je po vseh slovenskih deželah glas: "OF si nismo tako mislili. Partizani niso narodna vojska, ampak komunistična vojska." SMRT FAŠIZMU! S tem geslom se končujejo vsi spisi in govori OF in njene vojske. Človek bi po tolikih grožnjah na račun fašistov pričakoval, da bo po štiriletni borbi vsa slovenska zemlja napojema s fašistično krvjo, t. j. s krvjo tistih Mussolinije-vih oprod, ki so od leta 1922. strahovali naše ljudstvo in mu z ognjem in mečem vsiljevali snoparski jezik in kulturo. Če že ne vsa slovenska zemlja, pa vsaj slovenska metropola naj bi popila kaj krvi tistih pijavk, ki so hotele celo beli, svobodoljubni in ponosni Ljubljani izpiti slovensko kri in io že prvo leto po okupaciji vso odeti v črne srajce. Res, ena fašistična uradnica je, najbrž pomotoma, padla kot žrtev komunistične bombe. Vsi drugi fašisti so se mirno sprehajali po Ljubljani in se čutili kar najbolj varne tudi v družbi najbolj vnetih partizank. Kako tudi ne, saj komunisti so vendar rabili orožja in streliva za svoje osvobodilno gibanje, in to so mogli dobiti takrat samo od Lahov, fašistov ali nefašistov , to je pač vse eno. O fašistih so v Italiji od nekdaj govorili, da so črne fige, ki so od znotraj rdeče. In te rdeče laške fige so zalagale slovensko osvobodilno gibanje z vsakovrstnim orožjem. Znano je, da ga je dobilo na vagone. Za koga pa? Nekaj malega za laškega okupatorja, da je mogel imeti vzrok ali povod, da požiga slovenske vasi, pobija slovenske talce in muči poštene Slovence po ječah in taboriščih. V glavnem so pa partizani rabili orožje, da so streljali po ljudbljanskih cestah naše ljudi. Padel je sodelavec prve mirovne konference Ehrlich, eden najodličnejših slovenskih duhovnikov, padla sta vzorna akademika Kilcelj in Župec, padli številni talci nekomunisti, kajti komuniste so fašistično-komunistične ljudbice črtale z list. Ljubljana je popila mnogo krvi, a ne fašistične, ampak najbolj čiste slovenske krvi. In laško orožje so rabili partizani, da so pobijali duhovnike in najboljše katoliške laike po deželi. Zgodovina komunistične revolucije v Sloveniji je zabeležila več strašnih primerov, ko so bile kruto umorjene cele družine do zadnjega dojenčka.. Nekatere med njimi samo zato. ker so se odlikovale v zvestobi do Boga in Cerkve. In kaj imajo z geslom "smrt fašizmu" opraviti tiste kraške jame, kjer je na tisoče slovenskih ljudi nakopičenih in kamor so bili še živi zmetani? Ko bodo kraške jame na slovenskih tleh od Trnovskega gozda preko Istre in do Kočevskega roga preiskane, bo svet, nad komunističnimi grozodejstvi še bolj strmel kot nad nemškimi taborišči. In padli so tudi številni partizani, mnogo več jih je pa-clo kot nemških nacistov in laških fašistov. Padli so pa predvsem tisti fantje, ki so se dali zapeljati v gozdove iz narodnega idealizma. .Fante, ki se niso mogH navdušiti za komunistično doktrino in so ostali zvesti Bogu in domovini, "Vse smo prekucnili." Tako je povedal — Tito. Mednarodna i n f o r macijska agencija CIP poroča te dni iz Rima: 'Maršal Tito je v nekem svojem govoru z nenavadno odkritosrčnostjo priznal poglavitne pogreške in neuspehe svojega režima. Kar je Tito priznal in kar nujno iz tega sledi, nam dobro pokaže, zakaj se demokracija v Jugoslaviji ne more uveljaviti. Tito je imel dotični svoj govor dne 15. julija v Novem Sadu, pozneje je pa izšel tiskan v-belgrajski "Borbi." "Tito je svojem govoru v glavnem priznal tri reči kakor nam kažejo njegove besede. Rekel je: * * # "PRVIČ: Mi smo vse prekucnili. Nismo hoteli postaviti stvari nazaj, kakor so stale poprej. Zato moramo vse čisto od kraja začeti. Razlika med tem, kar je bilo, in med tem, kar mi hočemo, ni samo v zunanjih oblikah, ampak v bistvu stvari. "DRUGIČ: Potrebujemo specialistov, ki bodo res delali, ne pa uničevali. . . Na mnogih službenih mestih nam manjka iskrenih ljudi, ki bi bili z nami z dušo 4n telesom. Toda nismo našli takih ljudi v sedanjih razmerah, in smo napravili razne pogreške. . . "Bilo bi za nas prav koristno, če bi mogli uporabiti ves stari državni aparat. V tem slučaju bi nam ne bilo treba postavljati na razna odgovornna mesta partizanov, ki so se sicer dobro borili, čitati in pisati pa ne znajo. Pa smo bili primorani, da smo jim dali odgovorna mesta, čeravno niso nikaki strokovnjaki. Razume se, da želimo čimprej dati partizanom razna mesta, ki odgovarjajo njihovi zmožnosti. Toda strokovnjakov nimamo. To je naša slabost." "TRETJIČ: Mnogi nas grajajo, češ, čemu je bilo treba vse prejšnje stanje porušiti in sj tako odtujiti talentirane ljudi in specialiste. Jaz prav dobro vem, da so nam tolerantni ljudje in specialisti potrebni. Toda mi potrebujemo tudi ljudi, ki gredo z nami v naši politiki in niso nasprotniki naših (zmagujočih .i-dealov. . . "Nikake pomoči nočemo od tistih, ki ne korakajo z nami pod banderom politike Osvobodilne Fronte, ki je razvila svoj program že leta 1941 in smo si ga pisali s krvjo cela štiri leta." * * * Zgornje tri točke navaja CIP v svojem buletinu iz Titovega govora v Novem Sadu, kot ga je bilo čitati v belgrajski BORBI, komunističnem glasilu. Nato CIP iz svojih misli izvaja naslednje zaključke: "Vsaka posamezna točka med tremi, ki jih je Tito navedel in priznal, bi že sama na sebi pomenila, da v Jugoslaviji ni mogoče uvesti resnične demokratične oblike vlade. "že ko Tito priznava, da so "vse prekucnili" in morajo "začeti čisto od kraja," dokazuje, da je to ravnanje popolnoma neskladno z vsako življenjsko skušnjo demokracije. Skušnja je pokazala, da je demokracija najbolj uspešna ravno v tistih deželah, kjer so skušali marsikaj prejšnjega ohraniti, ne pa "vse prekucniti." Poglejte v Ameriko, poglejte v Anglijo, v skandinavske države, v Belgijo in Nizozemsko! "Druga točka, v kateri Tito toži o pomanjkanju izobrazbe in strokovnega znanja med partizani, ne govori popolnoma zoper njega. Ta problem v deželah (Nadaljevanje na 3. strani) Pismo iz stare domovine Mrs. Mary Hrastar, 5901 Prosser Ave., je prejela od svoje sestre Antonije iz Straže na Dolenjskem pismo, ki se glasi: "Draga sestra! V prvih vrsticah mojega slabega pisanja te jaz tvoja sestra in moja hčerka ter sin prav lepo pozdravimo. Sin je ravnokar prišel domov za par dni in poj de zopet nazaj k vojakom. Upam, da bo kmalu odpuščen, ker je še mladoleten. Gotovo si tudi ti radovedna, kako se kaj imamo doma. Sedaj, ko je konec vojne bo tukaj še nekako za živet, samo obleke in čevljev nam manjka, da bi se pošteno oblekli in obu-li. Draga sestra, prosim te, če nam moreš kaj poslati obleke in obuvala, ker nam vsega tega silno manjka. Ce imaš m.orda kakšno obleko za sina, ker v resnici nima kaj obleči. Zima je pa pred pragom. Torej, prosim te, pošlji, kar moreš moške in ženske obleke, ker smo silno potrebni in prišlo bo vse prav, kar nam boš poslala. Tukaj bi tudi kupiti ne mogla, če bi se prav kaj lahko dobilo, ko pa denarja nimam, ko ni nobene službe nikjer, da bi se lahko kaj zaslužilo. Oprosti slabi pisavi, ker sem še vedno bolna prestanega strahu so mi vsi živci razrvani. Ne moreš si misliti, koliko strahu smo prestali, ko je bila vas Straža bombardirana, in sicer dvakrat. Je vse razbito od bomb. Kdaj bom mogla kaj popravit, sama ne vem, ker ne vem, kje bom dobila denar. Tako je porušeno vse, da nimamo nobene strehe. Predno zaključim to moje pisanje, te še enkrat, lepo prosim pomagaj nam, kolikor pač moreš in odpiši nam takoj, da bom vsaj vedela, kako se kaj imaš^ Še enkrat vas vse prav lepo pozdravim tvoja sestra » Antonija." Nagrade Sledeči ljudje so dobili nagrade v nedeljo na prireditvi Skupnih dr. fare sv. Vida $100.00: Joseph Kos, 7616 Lockyear Ave. $75.00: N. Tome, 5815 Bonna Ave. $50.00: F. Zakrajšek, 6016 St. Clair Ave. Po $25.00 vsaki: Frank Sko-lar, 1233 Norwood Rd.; Louis Lautizar, 1195 E. 71. St.; Mrs. Branisel, 8912 Kempton Ave. Po $10.00 vsaki: Arko družina, 1165 Norwood Rd.; Mrs. Vi-rant, 1161 Norwood Rd.; S. Kra-sovic, 1220 E. 61 st St.; Marion Kuhar, 1123 Addison Rd.; Andy Kotnik, 1013 E. 77th St.; Matt Žislich, 1046 E. 67th St.; Ray Bradach, 5905 Prosser Ave.; J. Brodnik, 5615 Carry Ave.; Anton Šivi«, 5608 Carry Ave.; Karl Poljanec, 6620 Bonna Ave. Po $5.00 vsaki: Matt Mlinar, 1380 E. 52. St.; Mary Lonchar, 1229 Norwood Rd.; M. Vidmar, 6312 Carl Ave.; Pfc. J. J. Stare, 1096 Norwood Rd.; Helen Cvar, 990 E. 78. St.; Florence Zobec, 1114 E. 66. St.; F. L. Grdina, 1062 Addison Rd.; J. černilo-gar, 1252 E. 61. St.; Brancel, družina, 1246 E. 59. St.; Ama-' lia Kobal, 6402 Varian Ave.; Joanne Drobnic, 1113 E. 64. St.; E. Haller, 1097 E. 71. St.; Rose1 Pintar, 6706 St. Clair Ave.; J. Kramer, 1101 Norwood Rd. ;-Ar-ko družina, 1165 Norwood Rd.; Anton želko, 1249 E. 60th St.; Frances Pirnat, 6619 Edna Ave.; John Jeraj, 1243 E. 89. St.; Agnes Faletic, 5512 Carry Ave.; Jean Smith, 1098 Norwood Rd. Zgoraj omenjani so prošeni, da pridejo v župnišče TA TEDEN, od desete do pete ure, kateri dan hoče, in bo takrat dobil nagrado. S seboj prinesite odrezek s številko. Jesenska veselica Društvo Clevelandski Slovenci št. 14 SDZ se je pripravilo, da razvedri svoje člane in prijatelje našega društva kaljoir tudi splošno občinstvo. V ta namen priredi veselico s fino godbo in vsemi priboljški, ki spadajo k veselici, in sicer v soboto 3. novembra ob osmih zvečer v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. Ta veselica je namenjena v pomoč naši društveni blagajni. Na seji 14. oktobra se je članstvo spomnilo vseh svojih bolnih društvenih bratov ob priliki 35 letnice naše matere Slovenske dobrodelne zveze in zato se je sklenilo, da se da našim bolnikom iz društvene blagajne po $10 vsakemu. Večinoma so naši bolniki vsi neozdravljivi, kakor kažejo zdravniška izpričevala. Zato jim bo mali dar iz društvene blagajne kaj prav prišel.' Vsega članstva je tudi dolžnost, da bi bolj redno zahajalo na seje, toda tega ni, ne vem, zakaj ne? Tako bi bila tudi dolžnost vsakega člana, da bi se gotovo vsak udeležil naše društvene veselice, saj smo vendar pri društvu vsi člani enaki in je torej tudi dolžnost nas vseh, da podpiramo društveno blagajno, ker iz nje tudi podpiramo na vse strani. Na veselici tudi pričakujemo, da se bo odzvalo kaj več naših članov vojakov, ki bodo do tedaj že prišli domov od vojakov. Želimo jih videti. Prav priporočljivo je tudi, da bi se naše članstvo v kar največjem številu udeležilo proslave 35-letni-ce Slovenske dobrodelne zveze. Pozdrav vsem članom in članicam in na svidenje v soboto 3. novembra v SND na St. Clair Ave. J. M. član društiva. VIŠJE GRE PLAČILO TOČKI Sedaj lahko dobite 4 točke mesto 2 za vsak funt porabljenih maščob Barle Franc, 1939 Barle Janez, 1939 Barle Marija, 1905 Barle Miha, 1941 Barle Valentin, l9^ Barle Valentin, ^ m Jfj luivrj "Pa hudih besed kovač," sem P°Pr" aV.jt! "Ce mu ni šlo kaj P^i bantil, da iskre niso % rao izpod kladiva na j ampak tudi iz njeg0^ be, ki so hodile P0^ kovačije, so se kar J dar so slišale kozje kovačnice. Ongava nekoč zagvišala: šel po te, zmene, j klinjaš!" . #1 "Naj le pride, rog^j volja, pa bo odšel^F j odkoder bo prišel-" jj "Joh, joh," je božna ujna vsa 0 \\f korajžo ga kličeš in j>" jf|! kaj, da -se ti ne bo i lo, kadar te bo hua j za vrat." . J "Tisto pa kar mel1' ? te, ujna, se bom ie A nil ž njim. Samo py lo naj ga dobim, ^ pa mu bom zakova J kremplje, da ga laV ska mati ne bo Pw f Ujna je odšla ^ vzdihnila, ri« prizanešeno, ki dllfc,j jr el o vek. Objesten jeO*J ker se čuti tako M Kovač je imel ^ J kaj več dela. Cope ^i. čil, naj pripravi fi, ker bo vsak fs / "Dober večer, & ^ zdravi nek glas k°v y "Danes ne bom^ji ste obregne kovač, J ^ in razbija dalje Po1 / da bi se ozrl v vra ' del, kdo da je. j-'s« "Po te sem Pr* ^ oglasi glas pri M "Ali bo kak l*01'/, čakaj, bom precej f/ pove kovač in vlZ ] žerjavico. .^i "O, ne,'ne bo »» £ vem, čeprav ti ' tvi'J! kaj bolj vroče k<* ^ čiji," mu pojasm'Jj.^ Zdaj je P°stal pri-radoveden, kdo JJ^r vat in se ozre k <# zagleda dokaj jjj človeka s črno b^ ^ mu oči bliskale nem ognju. .„ m ^ "Kdo pa si ti- , čudeno vpraša, j^l-j "Tisti, ki si ! > "Jaz nisem Ksela ne sam zmagujem- Je" "Kau nisi pr^pfjd^ ujni, da naj le..\/ ,j bova kaj P°m!fbil-',J "Pa ne da ,u kovaču in spolzi po hrbtu-"Aha, poglavar, A štorov sem m P* jj*^ da nam boš P0*1'^-drugo posodo, ^ ^oj^ take duše kot )e jjf "Oho, kartak° Jo ^ se postavi kova^)ifcffJ je bil v tem že » j,* j gel od prvega h P J te pa je v rv« primoral s seW> "Toliko, da ^giy hko primem v „ P v sončni Prab' mandant črne» J "Morda bl bi, ampak ne P^^J nisem zrastei ^r h Pa se je je lo-k neko sovraštvo do 1 ■g^afitvo je bilo! K da se ^ je L ka misel v glavi,' BS lznebila. Nava-1 Iker !ta^janove dru-| J! je bil njen mož ! zapreka, da se j ^poma vdajati že-1 ,Srca> je zahrepe- j V«**. prostai I kil, ' aklh tirenot-, kta®?0 všeč, ako bij k'vbx°disi, ko je da-| C8le;bodisi k0 je fc^w človeka v go- j fitce' takih trenot-L gnalo, da bi za- S£lnboj- jeA~ ije k, , mu greni- 'Odh °r mogoče- In "Da | .Jala z doma z k 2 31 me le videl, da ijse mano! -vidi naj !!" 'Jezi naj se, da ga KL "Sli, t so bile često 0 zločeste njene * Pa f:tk, ^ je po onem 0 *udno godilo. 1 Je blodil tisto s° je začelo svi- h, yrna skedenj in se m cele dni se na-Kkih ma- Plazil se n Potih in poha-vaseh. Delal Si d7,u po kučiji, bl 0 človeka ki bi 2 5,a zanj, je bil K malokom se je K a ne je sčaso-1ekaklesto nje se ga ^il a Potrtost. V razP°l0- \ i tudi drugače je hkratu, [h»v6 ' da ni imel S 3 Povoda, zna-^ svojo Ženo in je> da se je iV^ti 0(1 tujih t 'H ^ vedel, da ga Si tse veselili' ■1 J1 v nesrečo. — S0Tičan, da lju-V ' nalašč govo-? že"aPraviti spor Ako zape" ^Premišljeno X!,je včasih> da 5 ^ '4n obetal je S .ne izpozabi ni-P°tem se je >tw in ono- kar ^ iz njego- > iuga znova z je-f ^JPet je kipelo zopet je nak!°nil za- i Je v užaljenemu Siz enega rili Jn dostikrat hxl na vse in i'JOklo v prej-dokler ga A ^Pozorila zo-\Stii ^ vredna živel je noč k mes so se mu ii 0 ie bil Čudno Vlljiv Skor° pcpol-V takem hi-CC^smejal, a-"Žena v°?Vutri pride_ ^ hin ma po sve-«» bilo h°tel slučaj l'iitV Ud. aj> kar mu ft V>c> Pregnalo da go- (t^^ uži. t6je vračal iz li 'tlw11 je nesel bi se iah. reliwsrečen je "Sil kadar je 1 10 na to, kar se je godilo v njegovi hiši, zato se je zamudil dalje nego je bilo treba. Bil je precej slabe volje. Davek so mu bili zvišali, a njegovo imetje se je krčilo bolj in bolj. Tu in tam je zapazil, da gre njegovo premoženje rakovo pot in občutil je to zlasti danes, ko je moral tako lepe denarce položiti na davkariji na mizo. Kako lepo bi se bili ti novci kje drugje porabili! Ali moral jih je dati, ako ni hotel, da bi ga rubili. S temi neprijetnimi mislimi je stopal po prašni cesti proti domu. Drugikrat je napregel konja, zakaj je hodil danes peš, sam ni vedel natanko. Bil je splo prišel nekako iz prejšnjih navad. Dostikrat se je čudil sam sebi radi tega. . . Zavil je bil po stezi za vrtovi. Ko se približa domači hiši, za-čuje nek vrišč koncem svojega vrta. Ozre se tjakaj in ko naredi še par korakov, vitli nekoliko odraslih ljudi in cel kup o-trok na kupu. Morali so imeti nekoga v svoji s'redi, okoli katerega so se gnetli, smejali se mu in norčevali iz njega. Mlakarja se loti neprijetno čustvo. Hoteč prepričati se, kaj pomeni to, pospeši svoj korak proti mestu, kjer so vreščali ter se podili v divji razposajenosti otroci semtertja. Bil je že čisto blizu, ko ga nekdo zagleda in za-kriči: "Ortoci, bežite!" - Kakor bi bilo treščilo med nje so se razkropili otroci, a tudi starejši odidejo vsak na svojo stran. Tam ob kotu vrta pa je ležala ženska na tleh, hrope-la ter govorila čudno zmes. — Njen glas je bil hripav, oduren in surov. Mlakar je spoznal obleko, spoznal obraz, a vendar ni hotel verjeti. Pomencal si je oči, kakor bi jim ne zaupal, a ko je pogledal, zopet ista žalostna prikazen! Pred njim je ležala njegova žena, pijana do nezavesti. Prvi hip se menda tega ni zavedel, kajti sklonil se je k nji ter jo skušal dvigniti, kakor se skuša pomagati bolnemu človeku. A zdrknila mu je iz rok ni padla na zobe. Kakor bi še vedno ne verjel, jo je prevalil ter ji pogledal v obraz. A kako se je zgrozil! Ta obraz,( ki se mu je zdel nekdaj tako lep, tako zapeljiv, ga je navdal sedaj skoraj s studom. Zabuhel je bil in ne ene nežne poteze ni bilo v njem. Oči so ji bile izbuljene in kakor osteklenele. ~mTlT^glašT~ Zahvala • Spodaj podpisani se zahvaljujem vsem mojim prijateljem, kateri so me ob času moje bolezni obiskovali v bolnišnici kot tudi vsem, kateri ste mi poslali darila v tolažbo ob času te bolezni. Naj bodo vsi zagotovljeni moje iskrene hvaležnosti. Jcs. Ferjančič 16302 Huntmere Ave. (Nadal.1evan.1e z 2 strani) vzhodne Evrope ni nov. Ampak Tito je ta položaj le še poslabšal, ko zahteva od vseh, da brezpogojno sprejmejo njegovo politično pravovernost. Ta zahteva je mnogim onemogočila, da bi se kakorkoli udejjstvovali v javnem življenju in prevzemali odgovorna mesta, za katera so sposobni. To zlasti velja o vei--skih predstavnikih, ki so na Balkanu vedno tudi v državnem življenju prevzemali dobršen kos odgovornosti. "Toda že to čudno mišljenje samo na sebi, kakor ga razodeva Titov govor, ni nič drugega ko zasmehovanje demokracije. Nihče ne sme prevzeti kakega odgovornega mesta v državi, ] kdor "ne koraka z nami pod banderom politike Osvobodilne Fronte, ki je razvila svoj program. . . " Kaj se to pravi ? Tako mišljenje popolnoma odreka manjšinam vsako najnavadnej-šc pravico in daje do zadnjega vse v roke tistim, ki so deželo '■premagali."'' Z drugo besedo: Oni so lastniki vsega, drugim ne ostane nič. "Pot takim sistemom je "demokracija" to, kar ljudje na vladi pravijo, da je. Ljudstvo nima pri tem nobene besede." * * ♦ Tako torej piše o "demokraciji" pod Titom mednarodna poročevalska agencija CIP. Preden je to dala v javnost, ni šla spraševat naših beguncev, kaj mislijo o Titovi "demokraciji." Ne! Vzela je v roke bel-grajsko "BORBO" in v njej či-tala TITOV GOVQR. Lahko torej reče ta agencija Titu po svetopisemsko: IZ TVOJIH UST TE SODIM. Priče zopčr Tita in "demokracijo" vsaj v tem slučaju niso kaki begunci in takozvani "izdajalci". . .* . , ampak Tito sam priča zoper sebe! Ce dobro pogled&te, boste videli, da Tito sam prav tako priča zoper sebe, kakor pričajo zoper njega resnični demokrat je v Jugoslaviji in tujini — tudi begunci! Končno so torej ti siromaki doživeli, da jim daje prav sam Tito! Imajo veliko zadoščenje, da je tako. Toda tega ne pričakujte od Tita, da bo popravil, kar je doslej zagrešil. Žalostne usode beguncev ne bo olajšal. . Zato ne podpirajte Tita, ne z besedo, ne z dejanjem! Pač pa na vso moč dejansko podpirajte LIGO KATOLIBKIH SLOVENCEV, ki se po najboljših močeh trudi, da bi olajšala žalostno usodo beguncev, teh nesrečnih žrtev Titove "de-mdkracije . ." CE, ODPRI ROKE — in šlo je iz žepa $20.00 za BEGUNCE! Hardinahamol! Dober zgled je pred ljudmi in kar prepričan sem, da ga bo še marsikdo posnemal. Naj torej kar pišejo in mažejo in dajejo v javnost o "podganah" in "izdajalcih" — pustimo jih, naj slepci slepce vodijo. Vseh zagrizencev ne i bomo spravili na pravo pot. Nesrečnim beguncem in drugim slovenskim brezdomcem pa veliko več koristi $20 kot še tako dober in prepričavalen dopis v naših časopisih. V Neimenovani osebi pa najlepša hvala. * * * Včasih pa tudi kak napad v pisani besedi prav izvrstno koristi. Na primer. Pred petimi leti je znani Msgr. F. Sheen, velik "Ajrišman in vodilni nasprotnik komunizma," kakor beremo o njem v nekem ameriškem dnevniku, spisal celo »brošuro zoper komunista z imenom BUDENZ. Ta Budenz je bil celih deset let med vodilnimi komunisti in je celo urejeval njihovo znano glasilo, THE DAILY WORKER. _ Msgr. Sheen je v svoji brošuri "napadel" Budenza in pobijal njegovo pisanje in agitiranje za komunizem. Bi kdo dejal, da je moral tak "napad" tistega Bu-denza^samo še bolj — zakrkni-l ti! 1 Ali se je Budenz res še vse bolj "zakrknil," ko je prebral brošuro Msgr. Sheena? Sedaj poročajo, da je Budenz dal slovo vsemu komunizmu, se vrnil nazaj v katoliško cerkev in je izjavil takole: ' Komunizem in krščanstvo se ne dasta spraviti v sklad. Pri-šel sem do spoznanja, da komunizem skuša zavladati nad človekovo duhovnostjo s tiran-stvom. Komunizem pomeni neskončno nasprotovanje veri in resnični svobodi." * * ♦ zanje tisto, kar je predvsem potrebno — SVOBODA! Le v svobodi uspevajo človeka vredne reči. * * * Kdor pa še vedno zameri našim beguncem in drugim nasprotnikom Titove "demokracije," da se niso "podali," naj še enkrat prebere zgoraj navedene Budenzeve besede. On je bil 10 let komunist in mora vedeti, kaj je komunizem. Verjemite njemu, ako ne verjamete temu kolonarju, tako vam svetuje — Zaplot. Zelo se mi je dopadlo, ker je oni dan naredila neka NEIMENOVANA oseba v Ameriški Domovini. Neki dopis gospe O-koliševe ga je (ali jo je) — ganil do srca! Namesto jeze in nejevolje in ostrega odgovora gospej Okoliševi — ODPRI SR- Budenz je bil kot otrok krščen v katoliški cerkvi. Oženil se je bil izven Cerkve in treh svojiVi hčerk ni dal krstiti. Dokler je bil komunist, ni bil praktičen katoličan. Dne 1. oktobra letos je bilo kakih 200 ljudi za pričo, kako so bile v katedrali sv. Patrika v New Yorku sprejete v katoliško cerkev in krščene vse tri Budenzove hčere, njegova žena je pa šla prvič k spovedi. Budenz pravi, da bo zdaj šel poučevat na katoliško univerzo v Notre Dame, Indiana. In po vsej Ameriki da bo predaval o nemoralnosti komunizma. * * # Koliko takih in podobnih slučajev bi bilo tudi med slovenskimi komunisti in "komunisti," če bi bili tako svobodni kot je Budenz lahko svpboden pri nas v Ameriki! Pa tam ni svobode in mnogi morajo biti vsaj "želodčni" komunisti, kakor jim je ob neki drugi priliki očital Tito! Upajmo, da pride tudi zanje ura milosti in spoznanja. Upajmo, da pride tudi Zvedel sem nekaj novega "Kaj pa takega?" bo kdo radoveden. Ne vem, kako bi na to odgovoril v slovenskem jeziku. Cerkveni možje fare Sv. Lovrenca so potrdili "nekaj novega," kar se prične na predvečer Vseh Svetnikov po pobožnosti, v sredo 31. oktobra 1945. v cerkveni dvorani na E. 81. cesti. Ta dan, pred Vsemi Sveti, so v stari domovini pobirali "prešce," to je: bogati kmetje so dajali siromašnim otrokom na posebnem način pečene okrogle hlebčke "Prešce" imenovane. Tega pri nas ne bo. Cerkveni očetje sv. Lovrenca so bolj napredni, odločili so, naj dežujejo darovi za farni bazaar ta večer, moderno povedano "Bazaar Shower." Po slovensko: "bazarska ploha." Prvikrat v zgodovini fare sv. Lovrenca! Pa pravijo, da nismo v Newburghu napredni! Do sedaj so prirejale "Shower" za farni bazaar članice društva Sv. Rešnjega Telesa, ki se je celo v slabih časih vedno dobro ob-nesel. "Zakaj pa vsi skupaj ne bi poiskusili," so razmotrivali farni zastopniki, "vsi farani?" In soglasno so potrdili to sproženo misel in "podpura!", pravi sejni zapisnik, "ter takoj na delo!" Za to pa je več vzrokov! Farni oče večkrat povdarjajo, da take skupne, prireditve zbližujejo člane fare sv. Lovrenca, in jih navdušujejo za enotnost in skupnost, za uspeh župnije. Naša fara, vsakdo to dobro ve, je ena najbolj raztresenih. Od Warrensville Heights pa do Za-padne strani do 150. ceste, živijo njeni člani. Tak skupni večer pa nas zbliža, seznani, kjer si izmenjamo besede, misli in nasvete za skupni in verski blagor slovenske fare. Druga stran tega večera pa je tudi osebna korist, ičilovek se včasih rad kaj pogovori, v pošteni druščini, med dobrimi prijatelji. Tu nas bo dovolj: Vsi ste dobrodošli! Vrgli bomo za zabavo karte, enega "stisnili," za zdravje in po pameti, malo po-plaknili, založili s pristnim, domačim bobom in tako pozabili na pretekle strahote vojne in na slabe čase. "Shower — ploha," prirerajo nevestam prijateljice in znanke. Na ta večer pa vsi pridemo! "Shower" pripravijo takrat, ka. dar gre za "napredek" v družini. Nam vsem je na srcu dobrobit in obstanek fare sv. Lovren- ca! Torej v sredo zvečer 31. oktobra 1945 se vidimo y cerkveni dvorani na E. 81. cesti. Pa še nekaj! Kmalu bi pozabili odgovoriti na Vaše vprašali je : Kako se naj pa odrežem, da bi "deževalo" in čim bolje? Vse bo prav prišlo! če nimaš vreče krompirja ali sladkorja, pa poišči kak stotak v dolarjih, tudi dvajsetak ne bo napačen. Veseli bomo vsake slikice dolarske veljave, pa naj bo slika Hamil-tonov ali Lincolnov, ali pa več skupaj Washingtonovih podobic. Vsak predmet pa je lahko za dom, pripraven za mizo, kuhinjo ali klet; kar leze ino gre, po dveh ali štirih, kar je dobro kuhano ali pečeno, vse to bomo hvaležno sprejeli ta večer. Kdo bo pa pomagal klicati imena darovalcev in razglašati darove, tega si boste pa že sami zbrali, namreč "ženina" za tisti večer fari sv. Lovrenca. Pridite Vi in Vaši prijatelji na to izvanredno prireditev "Ba-zaarska Ploha" z dobro voljo in dobrohotnostjo, — prvikrat v fari sv. Lovrenca! Zanašamo se na naklonjenost vseh faraonov ! In v nadi, da se gotovo vidimo v sredo 31. oktobra 1945 v cerkveni dvorani fare sv. Lovrenca. Vas vljudno vabi Pripravljeni odbor. DELO DOBIJO DELO DOBIJO Ženska za čiščenje v ženski oblačilni tovariii 6 dni, stalno THE PRINT« BIEDERMAN CO. 1974 E. 61. St. pri Euclid Ave. (250) MALI OGLASI Ugoden nakup Blizu 185. ceste je naprodaj hiša za 2 družini, 5 in 5 sob, ga. raza, cena samo $7,500. Blizu cerkve sv. Jeronima za 2 družini, 6 in 6 sob, dvojna garaža, lep lot, samo $7,500. Blizu 185. ceste, moderna 6 sob hiša, garaža cena $8,800. Blizu 185. ceste 8 sob hiša, dvojna garaža, kokošnjak, sadno drevje, lot 50x275, cena $8,-500. J. Knific 820 E. 185. St. vogal La Sallc IV 7540 ali KE 0288. (Oct. 24, 26) Vseh vrst šivalne stroje popravljamo. Zanesljiva postrežba. Mi kupujemo in prodajamo. Sanger Co. Pokličite PR 6100 (250) Furnezi! Popravljamo vsake vrste Resetting $15. čiščenje $5 Termostat kontrola Lahka mesečna odplačila Chester Heating Co. Govorimo slovensko 1193 Addison Rd. ENdicott 0487 __(X) Rodney Adams Heating Service Instaliramo nove furneze na plin in premog. Popravimo vse vrste furneze. Inštaliramo pihalnike in termostate Za točno postrežbo pokličite KE 5200 550 E. 200. St. Iščemo stanovanje 3 do 4 čedne sobe med 60. in 74. cesto za zakonski par brez otrok. Pokličite pred 6 uro zvečer EN 5835. (248) Stanovanje v najem Odda se 5 čednih opremljenih sob za 2 moška, ki želita zase gospodinjstvo. Najemnina je $5.00 na teden za vsakega. Nahaja se na 5410 Stanard Ave. Vprašajte na 1379 E. 65. St. ali pokličite EN 5606. (250) Delajte v MODERNEM POSLOPJU THE TELEPHONE COMPANY potrebuje ženske za hišno znaženje poslopij v mestu Stalno delo — dobra plača Poln ali delni čas 6 večerov v tednu od 5:10 zv. do 1:40 zj. Zglasite se v Employment Office 700 Prospect Ave. soba >901 od 8 z j. do 5 pop. vsak dan razen v nedeljo THE OHIO BELL TELEPHONE CO. Sprejme se takoj na delo zidarje in težake Išče se zidarje in težake. Dobra plača. Kogar zanima, naj e zglasi na 960 E. 185 St. (x) Carpenterji Izkušeni Poln čas Unijska plača Zglasite se v Employment Office 5. nadstropje Wm. Taylor Son & Co. (249) ženske za čiščenje nočno delo Ure: 3:30 zj. do 12 Na osebnih nakupih popust Uniforma zastonj Plača The Halle Bros. Co. 1228 Euclid Ave. (250) ženske za čiščenje Plača $4.40 na večer Stalno delo Vprašajte za Mr. Stocker od 8 do 5, Carnegie Medical Bldg. 10515 Carnegie Ave. (251) ženska za čiščenje Dnevno delo v gostilni Nekaj ur na dan $30 na teden Zglasite se po 12 pri Matt Krizman's 3244 St. Clair Ave. (249) Mošt za vino Samo ohijsko ali mešano s kalifornijskim lahko dobite. Pokličite IV 2724 in pripeljemo na dom. NOTTINGHAM WINERY 17721 WATERLOO RD. Gornja slika nam predstavlja štiri naše fante godbenike od I. konjeniške divizije, ki čistijo svoje instrumente v divizijskem glcevnem stanu v Tokiju. Od leve na desno so: Sgt. Kenneth E. Pattrelb, Northampton, Mass.; Cpl. Thomas Foz, Attleboro, Mass.; Cpl. John Daniels, New Bedford, Mass. in Cpl. Robert Stevenson, Lynn, Mass. Kadar potrebujete zavarovalnino proti ognju, viharju, za avtomobile, šipe itd, se lahko ln zanesljivo obrnete na L. Petrich - IV 1874 19001 kildeer ave. Pomočniki se sprejmejo Stalno delo Zglasite se na 915 E. 63. St. severno od St. Clair The Lamson & Sessions Co. (Oct. 22, 24, 26) OBLAK MOVER Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca JOHN OBLAKA , 1146 E. 61st St. HE 2730. Madejon Mason, Cjoiver Clfl, e*am- i inor thV h«w 500-pound incendiary bomb th«? I* beln0 used On Japan, when the visited the Army Ord. •■nee Oleplay In foew York. The gelatinous liquid which she hold« U QMonne thickened by a secret' tetania using salvaged lata, ana • «*#>ttad Into th* bomb. The U-1S j •ittttw •» the etghv eoautna M I 9:00 zvečer vam vsak dan prinaia v hišo AMERIŠKA DOMOVINA Povejte lo sosedu, ki ie ni narofen nanjo KRALJICA DAGMAR ZGODOVINSKI ROMAN Široki polkrog neštevilnih ladijc se je naenkrat zožil, kakor bi se hotele postaviti na pot velikim ladjam, ki so rezale valove naravnost proti njim. Stari brodar Falster je stal na srednjem čolnu pokonci in je tudi migal ladjam z desnico. Zdelo se je, da ga spoznavajo. Njihov tek je bil počasnejši in počasnejši. Falster se je naglo obračal, čolni so se vrstili drug k drugemu, in Velikanski venec je bil razpet še v večjem polkrogu, j Ladjice so se nato zbirale okoli trijambornate ladje, na kateri je stala krasna devica s smehljajočim obličjem, in vso ovile z vencem. Falster je z obema rokama molče dajal ukaze. Ladja je še bolj zmanjšala svojo hitrost in zdaj je vse ladjevje plulo naravnost proti sipini, kjer je že čakala s kraljem najsijajnejša družina in naokoli množice vaščanov, glava pri glavi. "Tako, jasna kraljica, dansko ljudstvo od pamtiveka pozdravlja svojo vladarico, ki prihaja iz svoje domovine v novo domov je." Kapljice morskih valov so se izpreminjale na brezkončnem vcncu v najčistejših mavričnih barvah. Sonce je tudi danes svetilo z najlepšimi žarki. "In iz česa je spleten ta venec?" "Iz morske trave, prevzviše-na devica." "In zakaj ravno iz morske trave?" "Zato, da ne bo imela morska žena nikdar pristopa do tebe." "Morska žena, praviš? A v svoji domovini nisem slišala ni-časar o nji." "A slišala boš tem več v novi domovini." "Morska žena. . . da bi ne imela do mene pristopa. . ." CLEVELAND ORCHESTRA ERICH LEINSDORF, dirigent SEVERANCE DVORANA Četrtek 25. okt. 8:30 Soboto 27. okt. 8:30 v ROSE BAMFTON, sopran ARTHUR CARRON, tenor bruckner-wagner program Vstop.: Severance dvorana ce 7300 V SPOMIN TRETJE OBLETNICE PRE-RANE NAŠE NEPOZABNE SOPROGE IN MATERE Frances Markužič ki je za vedno zatisnila dvoje oci 24. oktobra 1942. Hladna te zemlja leta tri krije, v tihi gomili pokojno zdaj spiš, sonce jesensko na grob ti zdaj sije v duhu pa večno med nami živiš. Žalujoči ostali: VALENTINE, soprog; PVT. WILLIAM, CPL. RUDY, VALENTINE, sinovi; FRANCES in ANGELA, hčeri. Cleveland, O., 24. okt. 1945 , Krasna devica je uprla oči v vodovje in se zamislila. Gospod Strange se je že ke-sal, da je omenil ta predmet. Z Obrežja je že donelo na ladjo glasno klicanje dobrih tisoč grl, čapke so poletavale v zrak, goli meči kraljevske družine so se lesketali, da so oslepevale o-či. . . "Poglej in poslušaj, vladarica moja, kako te pozdravlja in kako te sprejema dansko ljudstvo." Gospod Strange je prerušil tihoto, ki je za nekaj trenot-kov nastala na ladji. "Ko je spoznaš, potem se ti priljubi kakor tvoji lastni rojaki. Na prvi pogled se ti bo zdelo neokretno, morda tudi nevljudno, toda njegovega srca, gospa moja, ni mogoče oceniti. Mogoče te tudi naša pokrajina na prvi pogled preseneti. Toda videla boš in prepričaš se, da se navadiš med nami. In ne bo ae ti težilo po domu. Preženi si muke in dolgčas. Naj prvi tvoj korak na naši zemlji spremlja smehljaj tvoji ustnic." Lepa devica se je zopet smehljala, kar najprijaznejše ji' je bilo mogoče. Saj jo je to ljudstvo, ki jo je videlo prvikrat, pozdravljalo ravno tako kakor so se od nje povsod v domovini, koder je šla proti meji češke dežele, poslavljali, ravno tako prijazno in z vso nepopisljivo-stjo svoje priproste notranjosti.. Velikanski venec iz morske trave je bil že ovit okoli ladije, na kateri je bila mlada kraljica, tako, da bo morala preko njega stopiti v čoln, okrašen z bajno krasoto, prav s tako, ka-koršno je nekdaj za otroških let slišala opisovati v bajkah. V pročelju čolna je bila krona iz jantarja, okoli in okoli vse pi'e-peženo z dragocenimi preproga-o katerih se je govorilo, da so prav iz perzijske dežele, nad čolnom nebo iz najtežje modre svil z zlatim robom, širokim več prstov ... V čolnu samem je bil že pripravljen prestol iz slonove kosti, da se je bilo v njem videti kakor v najboljšem zrcalu. Tudi okoli njega je bil ovit venec iz morske trave . . . "Pozdravljam te — pozdravljam — na svojih rodnih tleh — pozdravljam te v svoji očini— — bodi zdrava, Draguška . . ." Kralj Valdemar je lepo češko devo objel in ji pritisnil na belo čelo vroč poljub . . . "Dobrodošla nam, naša gospa, bodite pozdravljena, svitla kraljica . . ." Zbor deklic iz obrežnih vasic je zapel- najginljivejšo pesem. ."Da bi nam bila srečna . . ." "Da bi nam bila zdrava . " "Da bi živela dolga leta . . ." "Da bi bila danski deželi mata . . Popevke devic je ljudstvo na obrežju ponavljalo iz tisoč grl, in Valdemar je drugič poljubil svojo nevesto na belo čelo. Draguška je na vse strani pozdravljala in se smehljala. "Da bi se vam med nami ne tožilo, svitla gospa . . ." "Da bi pot v našo domovino prerastla trava . . ." Spev deklic je postajal tišji in. tiišj i, dokler ni polagoma zamrl . . . Kralj se je sklonil k svoji nevesti, ji nekaj šepetal; držala sta si roko v roki, stiskala si desnice tesnejše in tesnejše, kakor da se v mladih dušah boji-ta za srečo, ki jima je svetila na njuni glavi z najsvitlejŠimi žarki .. . "Prepričate se, da ne pozdravljate nevredne . . ." 4 ,,„■„.-■ AMERIŠKA DOMOVINA, OCTOBER 24, 1945 Kralj Valdemar je sklonil glavo k tlom; oči so se mu oro-sile . . . Draguščin glas mu je zvenel v ušesih kakor nebeška godba. In tretjič je vpričo vsega ljudstva poljubil svitlo družico bodočih svojih dni na belo čelo . . . "Ne bodem vam gospa — ampak prijatlejica — ne kraljica . . . ampak vedno priprošnjica . . . ne vladarica — ampak zvesta vam družica v vaših dobrih in slabih dneh . . " Kralj Valdemar je stal še vedno ob boku svoje neveste s po-vešeno glavo in s tesno stisneni-mi ustnicami; v njegovih očeh so bile še vedo megle, in kakor da mu je na ožganem licu zatrepetal biser, toda dražji biser, tisočkrat dražji od onega, ki je najdragocenejši v gloto-činah tukajšnjih voda. Gospod Strange je tolmačil Dancem kraljičino zahvalo, tudi njemu so besede zastajale v grlu, tludi njemu so silile solze v tem trenotku, ker se ni dal tako lahko premagati od svojih čustev . . . "Vaša kraljica se imenuje Dragomira . . ." "Dagmar . . . Dagmar! — Bo dobrodošla, bo pozdravljena. . . Živi med nami na vekov veke!" "Na vekov veke!" so ponavljali z glasnim šumom morski valovi. "Na vekov veke!" se je razlegalo po obrežju, kakor da se tu odbija odmev od skale k skali, od doline v dolino . . . "Med tem mojo iskreno zahvalo, gospod Strange, tudi tebi ostajam dolžnik, častiti oče, vam vsem sem dolžen hvaležnost . . ." Kralj Valdemar se je poslancem um lahko priklonil. "Samo daj Bog, najmogočnejši vladar usode, da bi se naših j korakov, katere smo žrtvovali1 za te radi, odkritosrčno radi, in' za vso rodno zemljo, spominja-1 li najpoznejši potomci . . ." je gvcril škof Seelandski "In boljše, Danci, niste mogli počastiti svoje vladarice kakor z nazivom: "Devica dneva!" To ime bo na vekov veke budilo spomin na njeno domovino —slavno, junaško češko deželo!" se je oglasil gospod Albert Eskelsen, mož; zelo izkušen v govoru. V tem trenotku je tudi kralj, naklonjen k svoji nevesti, govoril tiho, a vendar je bilo mogoče razločiti besede: "Bo torej, Draguška, ne samo meni, ampak vsemu ljudstvu in vsi naši domovini gospa dneva — Dagmar _i" Nedolgo potem so bili na kopnem. Kraljevska družina je mahala z lesketajočim se orožjem novi vladarici nasproti, stari, prastari prapori so se sklanjali skoro do tal, bojni rogovi so trobili v najglasnejših akordih, ljudstvo je vriskalo, da so vsled tresenja zraka močneje pljuskali valovi, in zdelo se je, da so se od vseh strani na obrežju oglasili tudi po cerkvah zvonovi, da bi kar najslavnješe mogoče pozdravili mlado kraljico in oznanjali njeno ime, kar naj-dalje dolete njihhovi glasovi. "Kdor prihaja k nam s smehljajem na ustnicah, temu znamo te smehljaj stokrat vrniti. . . . Kdor nam da prijazno besedo, smo mu pripravljeni žrtvovati življenje . . . Res, otroci, več kraljic sem že pozdravljal, ena izmed njih je bila tudi dobra, zelo dobra, toda tej podobne nisem vdiel — pravim nisem videl!" iStari, osemdesetletni brodar Falster se je zagledal za sprevodom, ki je s počasnim korakom odhajal proti Mando, in ni mogel od njega niti odvrniti o-čij . . . "Res, ljubi otroci, nad mo- Ta dva Japonca prav gotovo ne bosta pozabila atomske bombe, ki je bila vržena na Hiroshima, kajti dobila sta opekline po obrazu in rokah. Slika je bila posneta ,v zasilni bolnici v nekem bolj malo poškodovanem bančnem poslopju. FATS OVER TOKYO! NOVIC E- M z vsega sveta NOVIC E- . ki jih potrebujete NOVIC E- Ji jih dobile ie sveže NOVIC E- . popolnoma nepristranske NOVIC E- . kolikor mogoče originalne 1 1 > NOVIC E- . ki so zanimive jim grobom bo šumeli polnočni vetriovi, morski valovi mi bodo že mongo, mnogo let peli pogrebno pesem, moje kosti strohne in razpadejo v prah, morebiti premine tudi ta vasica z ljubimi kočami, morebiti razpade tudi ta cerkveni stolp, ki gleda na vekov veke . . . Pravim vam, ljubi otroci' . . . zapomnite si, kako je prihajala v našo domovino, pripovedujte to svojim vnukom . . . Ne vem, kaj je to, nehote prihajajo na jezik te besede. . ." Stari, osemdesetletni Falster je naenkrat umolknil Sprevod je sicer že izginil za podolžnim pobočjem in redkimi gozdovi, toda od poldanske ] «il strani je naenkrat za^ ^ sujoč, oster veter. 0 ^ je vendar na tukajšU _ vedno pihala gorka saPjjj "Morska žena!" glo prestrašeno iz ^ krat, in vse se je kočah, v kočah so P1^ zapirali vrata, mate'e^ kale dojence na Prs'; p otroci so se bojazlilV° j za obleke roditelji žena že od pamtivek3 dobrodošel gost. ^J^ OLAJŠA B O t J||| HRBTOf. Tukaj Je I olajšati navadi , vjl son's Hack lečine, otrpje. y (JI Vpliva P/'jf"00it, j Jchnson kakov« Piva je kolikor hočefc iV/Ht/V GOOD ?£LLOWJ QtT TOSETHER^ ,1(lJ» ost1' Mi ga imamo vedno dovolj v zalogi za S ^ tudi za privatne potrebe kot za ženitovanja, Pa trinje, za javne dvorane in zasebne hiše. V zalogi imamo pivo sledečih finih vrst: ^ .j| GROSSVATER Najboljši ^ iz Akrona, ki je kuhano iz po- in P0 ,if sebne siudenčnice in ne iz tiati? navadne vode. HALF*«1 A Za fino pivo pokličite HEnderson ^ DOUBLE EAGLE BOTTLING CO. JOHN POTOKAR IN SINOVA, last"'10 6511-19 St. Clair Ave. CONSTRUCTION LOANS STRAIGHT RANK LOANS FHA LOANS GI LOANS % PROMPT SERVICE LOW INTEREST RATES ^ I Monthly Reduction I**** Apply at St. Clair Savings & Loan Cf> 3235 ST. CLAIR AVE. HENDEB^ J SERVICE all type °F wiring jZmislite se na fl^ji ■ RADIO ~ PRALNJ in CISTILEC ZA POPRA" MODERNA OPREMA • 14 LET IZKUŠNJE Vse delo garantirano MALZ ELECTRIC/] 6902 St. Clair Ave. ™ I 9:30 dop. UČITE SE ANGLEStl"* iz Dr. Kernovega k ANGLEŠK0-SL0VENSKEGA "ENGLISH-SLOVENE READER" ~ /1(1 kateremu je znižana cena ff V0U in stane samo: Naročila sprejema KNJIGARNA JOSEPH GRI 6113 St. Clair Ave. Clev*'"1 A