Poštnina plačana v gotovini Cena 1.50 Din Izhaja vsak petek ob 17. // Naročnina znaša mesečno po pošti 5 Din, v Celju z do- stavo na dom po raznašalcih 5p50 Din, za inozemstvo 10 Din // Uredništvo in uprava: Celje, Strossmayerjeva ul. 1, pritličje,desno // Telefon št. 65 // Račun pri poštnem čekov- nem zavodu v Ljubljana štev. 10.666 // Štev. 2. Celje, petek S. januarja 1:937 Leto XIX. Plačevanje kmečkih dolgov Privüegirana agrarna banka je za- radi lažjega izvajanja uredbe o kmečki razdolžitvi ustanovila v Ljubljani, Za- grebu in Sarajevu svoje podružnice. Sedaj je s posebno okrožnico predpi- sala delovno pristojnost teh podružnic. V pristojnost ljubljanske podružnice spada vse ozemljo dravske banovine. Kmetje dosedanji dolžniki denarnih za- vodov, se morajo odslej v primeru potrebe obračati na podružnico in tudi pri podruznici plačati letni otrok. Za pristojnost k posamezni podružnici je odločilen kraj dolžnikovega stanovanja, Kmečki dolžniki, ki stanujejo v Slo- veniji, plačajo torej obroke ljubljanski podružnici. V tej zvezi poziva Privilegirana a- grarna banka vse kmečke dolžnike, ki so že prejeli poziv na plačilo prvega obroka, da takoj plačajo ta obrok. Poleg tega poziva one kmečke dolž- nike, ki obračuna niso prejeli in imajo pri denarnih zavodih manj kakor 25.000 Din dolga, da plačajo eno de- setino dolga, zmanjšanega na polovico, če pa skupni dolg pri denarnih zavo- dih presega 25.000 Din, eno desetino celotnega dolga. Obrok morajo plačati dolžni kmetje preko Požtne hranilnice, in sicer na ozemlju dravske banovine na čekovni račun Privilegirane agrarne banke pri Poštni hranilnici v Ljubljani (to je če- kovni račun St. 10.250). Na hrbtu po- ložnice mora dolžni kmet naznačiti svoje ime in priimek, kraj stanovanja s hišno številko, srez kakor tudi na- ziv in sedež denarnegu zavoda, ki mu je kmet doslej dolgoval. Potrdila je treba dobro shraniti kot dokaz o iz- vršenern vplačilu. Znesek je treba za- okrožiti na cele dlnarje. Poziv Privilegirane agrarne banke, da kmetje plačajo eno desetino na po- lovico zmanjšanega, odnosno celotnega dolga, po uredbi in pravilniku ni ute- meljen, ker ni nič določeno za primer, da kmetje ne dobe obračuna denar- nega zavoda. Kmet je dolžan plačati prvi letni obrok Sele tedaj, ko prejme poziv in obračun od denarnega zavoda Če bo Privilegirana agrarna banka. tako svojevoljno postopala, se bo zme- da okrog kmečke razdolžitve še pove- čala. Od dolžnega kmeta ne moremo pričakovati, da bi si sam izračunal letni obrok, kar je pravilno upošteval pravilnik, ki je predpisal, da mora kmet plačati ta prvi obrok tedaj, ko dobi od denarnega zavoda, kateremu je dolžan, na'ancen obračun in poziv za plačilo. Preden kmet poziva in o- bračuna ne dobi, je odvezan vsake dolžnosti. Privilegirana agrarna banka naj se natančno drži uredbe in pra- vilnika, da ne bo toliko zmešnjav. Ne- pravilen je tudi način, kako skuša banka plaSiti dolžne kmete. Opozar- ja namreč v svoji okrožnici, da ima po členu 48. uredbe pravico zahtevati plačilo celotne terjatve eksekutivno preko davčnih uprav, če dolžniki ne bodo postopali po njenih navodilih. Najprej je treba pripomniti, da Privi- legirana agrarna banka po uredbi in pravilniku ne more napraviti nikakih eksekucijskih ukrepov proti kmetom, ki ne bi plačali prvega obroka, preden ne dobe poziva in obračuna od denar- nega zavoda. Pa tudi od onih kmetov, ki so že prejeli pozive z obračuni od denarnih zavodov, a obroka niso pla- čali, sme z eksekucijo izterjati le prvi obrok, celotni dolg pa šele tedaj, če bi bila izvršba na premičnino ne- uspežna in bi se moralo razSiriti iz- vršilno postopanje na nepremičnine. Privilegirana agrarna banka je že pred tedni poslala denarnim zavodom navodila za izvedbo kmečke razdol- žitve, ki so bila polna pogrežk, zaradi Cesar je morala ta navodila razvelja- viti. Ker so bila ta navodila tiskana v ogromni nakladi, je imela zaredi tega občutno škodo. Tudi najnovejša o- krožnica se ne sklada z uredbo in pravilnikom. Dolžnost banke je torej, da tudi to okrožnico razveljavi, ker je treba v tem pogledu napraviti red. „Gornjegrajski strah" se bo pokoril za svoje zločine Ivan Bezovšek obsojen na 16 let robije In 5 let prlsilnega dela, Jože Kotnik pa na 5 let robije CELJE, 8. januarja Pred petčlanskim senatom okrožnega sodišča v Celju sta se zagovarjala da- nes zloglasni »gornjegrajski strah«, 24 letni, v Gornji grad pristojni Ivan Bezovšek, delavec brez pos!a in stalnega bivališča, ki je že petkrat predkaznovan, in 32-letni, dvakrat predkaznovani delavec Jože Kotnik iz Tiroseka pri Gornjem gradu zaradi Stevilnih zločinov. Senatu je predsedo- val s. o. s. dr. Mak, obtožbo je zasto- pal drž. tožilec dr. Juhart, Bezovška je zagovarjal odvetnik dr. Hodžar, Kotnika pa odvetnik dr. Juro lirašo- vec. Obtoženca so stražili v dvorani Stirje jetniški pazniki in dva policijska stražnika. Iz obširne obtožnice posnemamo sledeče: Ivan Bezovšek spada v tisto vrsto težkth zločincev, ki se ne morejo spri- jazniti z veljavnim pravnim redom in se poklicno bavijo z izvrševanjem de- liktov. Po značaju delomržen, nasilen, drzen in tvegav je prava šiba božja za ljudstvo, med katerim se zadržuje. Obsojen je bil že petkrat. Zadnjikrat je bil obsojen s sodbo okrožnega so- dišča v Celju na tri leta robije. To kazen je prestajal v mariborski kaz- nilnici do maja 1936.,, ko je bil po- gojno izpuščen. Čim pa je priSel na svobodo, je takoj zapadel svojemu zločinskemu nagnjenju. Za toriSče svo- jega početja si je izbral gornjegrajski srez, kjer so se kmalu po njegovem prihodu začele pojavljati večje vlomne tatvine, da je bil pred drznim zločin- cem ustrahovan že ves srez. Bezovšek, ki kot domačin pozna razmere in o- bičaje ljudi, si je izbiral za žrtve same premožne gospodarje, prežal v zase- dah, vlamljal v zaklenjene domove ponoči in podnevi ter odnašal za po- deželske razmere naravnost ogromne količine blaga in gotovine. Nakradeni plen je razpečaval in zapravljal skoraj po vseh krajih dravske banovine. Naj- več se je zadrževal v gornjegrajskem in kamniškem srezu, odkoder je izvr- ševal svoje tatinske pohode. Lani je izvršil sledeče tatvine in vlo- me : dne 14. junija je ukradel v Pod- veži Janezu Podbrežniku in njegovemu zetu Ivanu Verdelu stvari v vrednosti 896 Din, v noči od 18. do 19. avgusta Ani Matjaževi v Tiroseku jedil za 8 Din, v isti noči Barbari Veršnikovi v Tiro- seku blaga za 212 Din, 19. avgusta Francu Štorglju v Štangrobu stvari v vrednosti 433 Din, 21. avgusta Ivanu Rajterju v Bočni stvari v vrednosti 1.300 Din, v noči na 30. julija Martinu Francetu in Ljudmili Francetovi v Mo- zirju blaga v vrednosti 4 740 Din, v isti noči Matiji Škrubiju v Mozirju stvari 2a 1.791 Din, 8 septembra Mariji Fe- j dranovi in Ivanu Fedranu v Podhomu ( stvari za 15.620 Din in hranilno knji- žico, glasečo se na 76.651 Din, 30. ju- lija Karlu Čoparju v Ljubiji blaga v vrednosti 10.899 Din, 11. septembra Ivanu Savinžku v Novi Štifti stvari za 3.830 Din, 28. maja pa Angeli Vrtač- nikovi v Sp. Remšah blaga za 130 Din. V noči na 29. maja je v Lačji vasi vlomil v gostilno Jožeta Partla, a ni našel prikladnega plena. Bezovšek je tudi javno grdo žalil orožniškega kaplarja Mihaela Napotni- ka glede njegovega uradnega poslova- nja. Od meseca maja 1936 do dne are- tacije 17. oktobra se je preživljal iz delomržnosti tako, da se je potepal po vsej dravski banovini. Dne 7. avgusta je bil aretiran v Kamniku in prepeljan v Gornji grad, kjer pa se mu je že naslednji dan posrečilo pobegniti. Jože Kotnik je v Tiroseku sprejel od Be- zovška v darilo 1.300 Din gotovine in mu z ukradenim denarjem kupoval obleko in živež. Ivan BezovSek in Jože Kotnik sta se v noči od 2. na 3. septembra po določenem načrtu skrila v bližini hiše posestnika Jožeta Štiglica pri Sv. Flo- rjanu ter tarn vso noč in ves drugi dan prežala na ugodno priliko za ro- parski napad. Okrog 20. sta nenadno vpadla v Štigličevo sobo, kjer je bila vsa družina zbrana okrog mize pri ve- čerji. Kotnik, ki je bil maskiran, je sto- pil med vrata, Bezovšek pa je planil k mizi, ustrelil dvakrat s samokrnsom v omarico na zidu, pozval navzoče, naj dvignejo roke, ter grozeč s smrtjo za- hteval od gospodarja, da mu izroči ves denar, ki ga ima v hiSi. Štiglicu je zvezal roke na hrbtu in ga odpeljal v vežo, hoteč ga voditi na podstreSje, kjer je domneval, da hrani denar. Toda čim je Štiglic stopil v vežo, je planil na vežni prag in začel na ves glas klicati na pomoč. Tedaj je Bezovšek v naglici oddal še nekaj strelov v vrata, nakar sta roparja iz strahu pred pre- ganjalci pobegnila brez plena v noč. Ko je bil Bezovšek 17. oktobra dru- gič aretiran in oddan v zapore okrož- nega sodiSča v Celju, se je začel zno- va baviti z mislijo, da bi pobegnil. Dne 15. novembra popoldne je v celici odlo- mil od mize nogo, s katero je name- raval pobiti jetniška paznika, se pola- stiti ključev in pobegniti iz jetnišnice. Ko sta jetniška paznika Alojz Čepin in Franc Bole ob 17.30 odprla njegovo celico, da bi prevzela od njega dnevno obleko, je Bezovšek vdrl na hodnik in s krikom »Nocoj mora biti smrtl« si- lovito zamahnil s kolom proti Čepinu. Ta mu je prestregel udarec in mu iz- trgal kol. Paznika sta planila na Be- zovSka, ga podrla na tla in ga sku- 5ala zavleči nazaj v celico. Nastala je huda borba, ki je traiala polnih deset minut. Bezov5ek, ki je izredno moČan,se je skušal polastiti bajoneta enega izmed paznikov. Ko se mu je posrečilo, da je izdrl bajonet iz Boletove nožnice, mu je Bole stopil na oboroženo roko, kljub temu pa ga je BezovSek sku§al zabosti v prsi. Tedaj je Čepin skočil k celici štev. 60 in pozval jetnike na pomoč. Prihitel je Franc Žitnik, nakar so vsi trije z največjim naporom spra- vili Bezovška, ki je ves čas divje kri- čal, da mora nocoj biti smrt, v celico. Obtoženca sta priznala svoje zločine, glede napada v jetniSnici pa je Bezov- šek trdil, da ni imel namena usmrtiti paznika. Zaslišanih je bilo sedem prič. Posvetovanje senata je trajalo celo uro, nakar je predsednik razglasil sodbo, s katero se Ivan Bezovšek obsoja na 16 let robije in trajno izgubo častnih pravic, na 360 Din denarne kazni in na oddajo v prisilno delavnico po pre- stani kazni za dobo 5 let, Jože Kotnik pa na 5 let robije. Ko je predsednik vprašal obsojenca, ali se bosta pritožila, je BezovSek izjavil: »Kaj se bom pri- tožil, če sem pa kriv!« II. AKADEMSKI PLES 9. jstnuar — Na»'odni dom Crmata. V ßlavnih vlogah Marlene Dietrich in Gary Cooper. Predigra : zvočni tednik. Nemški in italijanski odgovor Nemški zunanji minister Neurath je v četrtek popoldne izročil francoskemu in angleškemu poslaniku v Berlinu odgovor nemSke vlade na francosko- angleško demarSo glede pošiljanja pro- stovoljcev v Španijo. NemSka nota se glasi: 1) Nemška vlada želi predvsem iz- raziti svoje nezadovoljstvo, da sta bri- tanska in francoska vlada smatrali za potrebno, da vzlic postopku, ki ga vrši londonski odbor za nevmešavanje, v drugič neposredno apelirata na ostale vlade, katerih zastopniki se takisto nahajajo v odboru za nevmešavanje. Predmet tega apela, to je vpra5anje prepovedi udeležbe tujih prostovoljcev v španskih bojih, se prav zdaj nahaja pred londonskim odborom. Ni moči pojasniti, na kakžen način bi se ta posvetovanja z metodo takSnih po- sebnih diplomatskih akcij posameznih vlad mogia pospešiti. Če se pa misli, da postopek odbora za nevmešavanje v španska vprašanja ni zadosten ali smotren. bi v interesu preciznosti in enotnosli postopka v teh vpraSanjih bilo bolje, da sploh preneha delovati londonski odbor. 2) Nemška vlada misli, da se mora zavarovati pred tern, da bi nova de- marša britanske in francoske vlade zbudila vtis, kakor da bi bila Nemčija kriva problema tujih prostovoljcev v španski državljanskt vojni. Zato po- novno ugotavlja, da sta prav nemška in italijanska vlada že od vsega začetka vztrajali na tern, da se prepreči poši- ljanje prostovoljcev v Spansko držav- ljansko vojno, britanska in francoska vlada sta pa odklonili in nista izdali takSne prepovedi. 3) Zadržanje, ki sta ga ie v samem začetku zavzeli britanska in francoska vlada v tern vpraSanju, se da pojasniti samo na ta način, da ti dve vladi nista smatrali, da bi pošiljanje prostovoljcev na Špansko pomenilo nedopustno vme- šavanje v španske zadeve. Ker zavze- mata obe vladi zdaj drugo stališče, se mora nemška vlada resno vprašati, ali predlagana prepoved v sedanjem tre- nutku ne pomeni enostransko podpi- ranje elementov, ki se bore zoper na- cionalno špansko vlado. Po nepretrga- nem prihajanju boljševiških elementov, ki je neovirano trajalo nekaj mesecev, se je res težko obvarovati vtisa, da more ta prepoved ta trenutek biti v korist samo boljševiški stranki na Špan- skern, ki je polna tujih prostovoljcev. 4) Ker je pa bila nemSka vlada že od samega začetka za prepoved po- šiljanja prostovoljcev na Špansko, je zdaj še zmerom pripravljena podpreti vse ukrepe, ki služijo temu namenu, toda izraziti mora pričakovanje, da se enkrat za vselej odstranijo vse mož- nosti za neposredno ali posredno vme- Savanje v špansko državljansko vojno. Zato je pristanek nemške vlade odvisen od tehie pogojev: a) da bodo tudi druge prizadete dr- žave izdale sklep o enakem zadržanju; b) da se bo takoj nadaljevalo pro- uČevanje vprašani, ki so v zvezi s po- srednim vmešavanjem v španske za- deve ; c) da bodo vse prizadete države takoj pristale na brezpogojno učinkovito kon- trolo pogojev prepovedi, ki jo je treba izvesti na lieu mesta. NemSka vlada bo poslala navodila svojemu zastopniku v londonskem od- boru, da bo na tej osnovi vodil na- daljnje razgovore. Če se ne bi moglo doseči sogiasje glede onemogočenja ostalih oblik posrednega vmešavanja, bi bila nemgka vlada prisiljena pridr- žali si pravico, da ponovno prouči svo- je stališče o prostovoljskem vprašanju. Najbolje bi se po sodbi nemške vlade ta problem uredil, če bi se vsi ude- leženci bojev na Španskem, ki niso Španci, vštevši politične agitatorje in propagandiste, odstranili iz Španije,tako da se ponovno obnovi stanje meseca avgusta lanskega leta. Nemška vlada bi prav rada pozdravila sklep, da za- čne londonski odbor takoj proučevati vprašanje, kako bi se takšen ukrep rnogel učinkovito izvesti. Nemška vlada je v svoje strani pripravljena v tern pogledu sodelovati v vsaki smeri- Italijanski zunanji minister Ciano je v četrtek izročil italijanski odgovor na francoskobritansko demaršo z cine 26. decemrafrancoskemu odpravniku poslov Julesu Blondelu in angleškemu poslani- ku siru Ericu Drummondu. 1. Italijanska vlada mora naprej pou- dariti, da spada vprašanje o pošiljanju prostovoljcev v Španijo v pristojnost odbora za nevmešavanje. Italijanska vlada mora glede na to opozoriti na I nevarnost, da se zmanj§a avtoriteta te- ga odbora, če se z direktnim apelom na vlade odvzema iz njegove pristoj- nosti to najvažnejše vprašanje. 2. AngleSka in francoska vlada pod- črtavata svojo bojazen glede stalnega dotoka prostovoljcev v Španijo. Itali- ianska vlada podčrtava še bolj to bo- iazen, ker ni, v kolikor se tiče nje same najnovejšega datuma. Italijanska vlada je večkrat in ixrecno od samega za- četka opozarjala, naj se problem ne- vmeSavanja razširi tudi na indirektno nevmešavanje in v ta problem poleg finančne pomoči vkijuči tudi vprašanje propaganda in pošiljanja prostovoljcev v Španijo. Nota pravi nato, da je italijanska vlada že meseca avgusta opozorila in predlagala, naj se prepreči javno zbi- ranje prispevkov in nabiranje prosto- voljcev ter ugotavlja: Med tern je francoska vlada ostala pri svojem načrtu. Niti s francoske niti z angleske strani se ni pokazala no- bena naklonjenost za italijanski pred- log. Tedaj je bilo samo rečeno, da bi se lahko o tern govorilo pozneje. V nadaljevanju svoje note ponavlja italijanska nota dobesedno zahteve, ki jih je postavila Nemčija v svojem od- govoru. Po svetu s Morska gladlna se je dvlgnlla v švedskem zalivu Botnia v zadnjih 50 letih za pol metra. Geografi še niso mogli ugotoviti vzrok tega nenavadnega prirodnega pojava. s 300 premičnih hi$ic za drvarje so postavili v kabakovskem gozdnem predelu na Uralu. Vsaka hiSica ima dve dobro urejeni sobi. V enem dnevu lahko postavijo do 30 hišic. Ko kon- čajo delo na enem mestu, razložijo hišice in traktor jih prepelje na novo mesto. s Na prvi božlčnl dan se je v New- yorku smrtno ponesrečilo 350 oseb. Tristo oseb je našlo smrt pri avto- mobiskih nesrečah, 50 pa pri požaru, ki ga je bilo povzročilo božično drevo. s Župani moraio znati šoffrati. Na bavarskem so dobili vsi župani nalog, da se naučijo šofiranja. s Bitka med dgani se je odigrala pred dnevi v francoskem mestu Chau- montu. Mnogi udeleženci so v tej borbi uporabljali tudi puške in samokrese. Ko je končno policija napraviia red, so ostali na bojišču štirje mrtvi, Sest težko in mnogo lažje ranjenih ciganov. s Arabski teroristi so v Betlehemu obstreljevali neko cerkev med božično službo božjo. Refleksije petnajstme- sečnega Jenčka Maribor, v januarju. Liuba mama in očka! Na počitnicah pri drugih mamah in očkih se mi pre- cej dobro godi, samo marsikaj pogrešam. Avtov je sicer tudi tukaj dovolj saj sem se celo jaz poslužil enega veiikega od postaje do Grajskega trga, tudi ku2- kov je dovolj, vendar mi manjkajo stvari, kjer je lahko vedno nered in to sta v prvi vrsti očkova pisalna miza in predal, kjer so takoimenovane igračke. Tukaj pa mora biti samo red, to se pravi, da rnorajo biti vse stvari vedno same brez mene. Če plezam na kakšno višjo točko, napravijo takoj alarm : »Fan- tek bo padel, Jenček bo padel — kakor da hočem jaz pasti! Ne, moji dragi, jaz plezam zato, da sem na viSini; po- stavite me na mizo, na klavir, na o- maro, na najvišje, kar imate pri vas, pa born lepo priden tarn gori, dokler mi ne bo dovolj. Ko mi je dovolj, hočem seveda zopet dol, saj mora vsakdo ki gre na višino, tudi zopet dol. Če se bojite, da born padel, pa me primite in me lepo postavite na tla! Jaz padem samo, če so ovire na poti ali slabi prijemi, previsi itd., kakor lahko pade tudi stric, ki vedno pleza na gore. On sme, jaz pa ne! Sploh se mi zdi, da se mi godi krivica, kar se tite plezanja. N. pr. vsi sedite na stolih, jaz pa ne bi smel splezati nanje. Ali na mizi imate različne lepe ali dobre stvari, s katerimi se lahko igrate, jaz pa ne bi smel splezati na mizo! Ali sem jaz kriv, da sem še tako majhen? Odstrani- te ovire in priznajte tudi meni pravico do vseh tistih stvari, ki so za vas druge, pa ne born nikdar padei Teta Hanica »igra« klavir (hvala bogu, da se vsaj eden izmed velikih ljudi »igra«!), jaz pa ne smem igrati! Ne razumem, kak- 5na razlika je, če igra ona ali jaz. Zdi se mi, da jaz lepo igram, ker bijem tako daleč kakor mi roke segajo, ona pa objame s svojimi dolgimi rokami celo »kvarijaturo«, naenkrat najbolj moSke in najbol) ženske glasove. Ista je z očkovo tamburico. On meni vedno sili majhno bisemico, češ ker sem majhen, pa jaz se ne dam kar tako! Bisernice on ne mara, jaz pa naj bi se mučil ž njo, ki ima take ženske glasove in tako majhno luknjico. Kjer je kak§na luknjica, je zato tarn, da gre kaj skozi njo. Zato jaz vtikam raz- lične drobne stvari v tamburico ki je sicer prazna. Tako sem napolml tudi peč, kakor napolnim vsako praznino. Ne vem, čemu mi to vi veliki ljudje jemljete v zlo!? Potem bi pa rad vedel, kaj je to »red«. Očka se jezi, da ni reda na nj.egovi mizi, ker sem jaz vedno tarn gori. Lju- bi očka, nikar ne bodi smešen (že ve- čkrat sem se ti na to jezo smejal, pa Prvi kaznjenec- Lepo si pazil, Ti idiot. Zakaj nisi za- kaSJjal, ko si čul, da prihaja stražnik. Drugi kaznjenec: Nisem mogel, ker sem bil pravkar po- jedel BONBON PROIZVOD: * UNION«, ZAGREB Stran 4. »NOVA D O B A « Stev. 2. me nisi razumel) ; saj je najmanj reda takrat, kadar se ti igraš tam goril Če si jaz mažem prste v črnilo, kričiš in mi daš še po roki, ti sam pa jih imaš vedno umazane od tega črnila, pa ne kričiš nase in se ne udariš po roki in ne hitiš po mokro cunjo, da se obriSeš, kakor delaS meni. S tistim gumijem vedno nekaj packaš, če pa hočem jaz 2 njim packati, pa si že jezen in me denes na tla. V enem predalu imaš uro, a je ne poslušaš nikdar, tudi se ne igraš nikdar z njo, jaz pa ie ne smem posluSati in se igrati z njo! Cemu je potem taka ura na svetu? Kadar ti pišeš, je polna miza knjig in papirja, če pa jaz hočem napolniti mizo z od- prtimi knjigami in s papirjem, si raz- burjen in kričifi, kakor bi ti hotel po- jesti vse skupaj! Glej, očka zakaj si takSen; ali nimam tudi jaz pravice igrati se na tisti mizi kakor si jo ti svojiš, ker si velik? Poglej, najlepše se igram tarn, kjer se ti igraš, in s tvojimi igračami. Ti me posadiš k mojim fKUPUJX *DOMaCE>. kBLAGOj" igračam v predal, kjer so tudi lepe stvari, ki me pa ne zanimajo, ker se ne ti, ne mama ne brigata zanje. Saj jaz bi ti pustil igrati se z njimi, kolikor bi se ti poljubilo, pa ti jih samo meni pomikaS: »Na, Jenček, igraj se lepo!« Nisem tako neumen, da ne bi vedel, da tisto, kar očke ne mame nič ne mice, ne more bitikaj posebnega! Skrat- ka, tisto kar meni date, so nevredne stvari, ki jih vi sami ne marate, in to vi imenujete »igračke«! Tistega kar je prava igračka, pa ne imenujete tako! Če hočem poslušati uro, gledate nekaj časa, dokler se ne začnem igrati z njo, potem pa še zakričite : »To ni igračka«! To res ni lepo od vas, saj vendar vem, da je to igračka, in še kakšnal Oh, toliko imam potožiti, najbolj čez očko, ker on nima nikdar »časa« ! Kaj pa je to »čas« ? Če nima časa, sedi ves dan pri pisalni mizi, če ga ima, se malo poigra z menoj! Čas je torej neko upoštevanje tudi drugih ljudi, n. pr. mene, ali mame. Iz tega sklepam da moj očka skoro niČ ne upoSteva dru- gih Ijudi in samo na svoje igrače misli. Večkrat teče od pisalne mize proč — reče »papä Jenček«, in ga že ni več ! On torej nima »časa« ali pa ga ni do- ma. On spi, kadar hoče, tudi podnevi, ker ima tako »službo«. Tudi služba, ne vem, kaj je, vendar mora biti nekaj grdega, nobena igračka ! Ker ima »slu- žbo«, spi kadar hoče, jaz pa moram spati kadar drugi hočejo. Kadar se očka igra, bi najrajši, da jaz spim. Jaz pa to vem in ne maram spati. Mama je bolj pridna; ona ima več časa in tudi poriva moj voziček. Tudi ona se na ta način igra, ker jaz že vem, da je voziček Iepa in zabavna igračka, odkar ga lahko sam porivam! Tudi ona se jezi na »red« in ves dan dela »red«, tako se lahko vsak dan znova igra. Jaz pa »reda« ne smem delati! Če delam red, mi reče mama »ti grdi fantek 1« Ona ne kriči kakor očka »ga imam dovolj !« — ali: «do grla sem ga sit!« Jaz ne rečem nič, ker ne morem še in ne znam govoriti; pa če bi znal, to bi ti jaz povedal, očka ! Če ima mama preveč »dela« (to se pravi »delati red«), potem pride Marica, da me »varuje«. Ona me tako varuje, da se igra z mojimi stvarmi, katerim pravita mama in očka »igra- čke«. Jaz lahko plezam in včasih tudi padem. Mama se razjezi tudi name, ker ne ve, kolikokrat sem splezal gor na mizo in dol in nisem padel. Jaz pa ji ne znam dopovedati, Marica pa tudi ne. Kadar je mama pri šivalnem stroju, kriči vedno »dol, dol!«, jaz tudi »dol, dol«, ostanem pa na stroju. Ona vrti kolesa, jaz pa ne bi smel niti gledati, niti dotakniti se!? Ona pravi »grdi Jenček, dol, do)!«, očka pavmes: »Boš sou?« Jaz se skuSam uveljaviti in tudi kričim »dol, dol«, ker pač ne morem reči »gor«! Rečem »dol«, mislim pa »gor«. To je moja največja muka da ne znam tako govoriti kot veliki ljudje! Namesto mama rečem »amba« (da se je »b« po jezikovih pravilih vrinil med m— in —a, to očka razume, mama pa ne), namesto kužek rečem »ouve«, namesto ura »tätatätä«, samo »auto« znam točno izgovoriti in to je bila moja prva beseda! Za »auto« sem na- vdušen, zato bi najrajši postal šofer, ker si mi očka tudi že obljubil! Če rečeš ti očka »šofer«, jaz odgovorim «auto«, ker je šofer pretežka beseda zame, razumem te pa dobro. Prav tako, če rečeš druge besede : ura, konjiček, Jezušček, žoga, punčka, miza, tambu- rica, stolica, omara, knjiga, svinčnik, slon (ouve), voziček, vedro, itd. itd. samo reči ti ne znam ! Najhujši križ pa je »aä« (lonček), pri katerem mi ne gre v glavo, zakaj mora biti lonček zraven, pa je že tako in je, kakor rečeno, ta nesrečna »ka- helca« zame največje zlo na tem sve- tu ! Mama me krega, očka me postavi v »kot«, dokler se mu zdi, ali dokler se mu ne zasmilim, ker protestiram glasno, kolikor morem, da tega nisem jaz kriv. Kdo je kriv, pa ne vem, naj- brže »aä«. Ti mama se čudiš, če rečem stari mami tudi »amba«, pa teti lianici tudi »amba«, kakor tudi teti Fanči rečem »amba« ! »Stara amba« ne morem reči, teti pa sta »ambi« s takšno pravico kakor ti, moja »amba«, saj sta tvoji sestri in jih imaš rada kakor jih ima rad tudi tvoj Jenček. Jezite se tudi, da ne znam prav ho- diti! Tukaj pri treh ambah znam še manj, ker je tu »parket«, to se pravi — gladko ! Najrajši me ima stari očka ali dedek ! On ima lepo delavnico, kjer se vsako toliko kaj razbije, kar meni imponira. Mizo ima še večjo kot očka, in še več takšnega ! Vendar bom kmalu prišel k vama nazaj, ker vem, da amba še ni moja amba, in dedek ni moj očka! Radi me imajo tukaj vsi, pa so tudi sitni, kakor vidva! Zato pride kmalu zopet v Celje, k svoji ambi in svojemu očki Vajin Jenček. Trgovske knjige odjemalne knjižice, predmete za veselice, lampijone, konfeti, serpentine, tombolske karte priporoča: knjlgarna in trgovina a papirjem ^raitc LeskovšeK Celje, Glavnl trg 16 Nemščino poučujem po najnovejši, praktični metodi, ki je bila doslej pri nas še neznana. Naslov v upravi lista. Radio aparat znamke »Telefunken« ugodno prodam. Naslov v upravi lista. Dvokolesa se sprejmejo preko zime v shrambo. Očiščenje, emajliranje z ognjem, poniklanje in pokro- manje zelo poceni pri mehaniku R. Per dan Celje, Mariborska c. II ZVEZNd TISKflRNd IN KMQOVEZNKd CELJE, STROSSHdYERJEVfl UL 1 izvršuje vsa v stroko spadajoča dela in se najtopleje priporoča! Ali ste že poravnali naročnino? Franjo Dolžan • Celje Za kresijo 4 Telefon 245 kleparstvo, vodovodne instalacije $tr G10 VOd He na P r a Ve Pre WMma vja v z»oral navedene stroke s»ada|oEa dela In popravila — Cene zmerne — Postrežba tofna hi soHdna Javljamo tužno vest, da nas je za vedno zapustila naša mama, stara mama, teta, gospa „^ Neža Smidl v 81. letu starosti. Pogreb drage pokojnice bo v nedeljo 10. t. m. ob 16. na okoliškem pokopališču. Žalujoče rodbine Dlvič-Veble-Šariah-Manojlovič Nova Vila komfortna, kuhinja, 5 sob in pritikline, vsa podkletena, s 1000 m2 vrta, pripravna za vsako obrt ali vinotoč v industrijskem kraju v Savinjski dolini se ugodno proda. Vzamejo se tudi hranilne knjižice celjskih ali drugih denarnih zavodov* KaČ Franc, Latkova vas, Sv. Pavel pri Preboldu Celjsha posojilnica d. d. o Celju V LASTNI HIŠI NARODNI DOM Glavnica in rezerve nad Din 16,5oo ooo'~ Kupuje in pro- d&Ja devisee In volute Izdaja uverenje za izvoz blaga Sprejema hranilae vloge na knjižice in tekoči račun ter nudi za nje popolno var nost in ngodno obrestovanje Podruznid: Maribor, Šoštani TJrejuje Bado Pečnik. — Odgovoren za konzorcij »Nove Dobe« in Zvezno tiskarno Milan Cetina. — Oba v Celju.