Poštnim plačana v gotovini Stev. 86 V Ljubljani, ponedeljek IS. aprila 1940 Cena Din T*- Leto V Neverjetno drzno dejanje zavezniške mornarice v Baltiškem morju Angleži z minami zaprli tudi baltiško obalo Nemčije London, 14. aprila. Uradno poročilo mornariškega ministrstva poroča, da so v Baltiškem morju položene mine na sledečih pasovih: Prvi pas se nahaja okoli 57 stop. severne širine in 10 stop. 26 min. vzhodne dolžine (ob danskem Aalborg fjordu, na vzhodni danski obali);drugi pas se nahaja okoli 57 stop. severne širine in 12 stop. 24 min. vzhodne dolžine (pred Laholmskim zalivom na zahodni švedski obali); tretji pas pa se nahaja okoli 55 stop. 30 min. severne dolžine in 14 stop. 20 min. vzhodne dolžine (ob skrajni južni točki Švedske); četrti pas min je položen okoli 55 stop. 30 min. severne širine in 21 stop. 6 min. 30 sek. vzhodne dolžine (blizu Memela). Zato so zaradi min nevarne za plovbo vse vode Baltiškega morja in vode, ki so v zvezi z navedenimi položaji. Niti ena mina se ne bo položila v švedskih teritorialnih vodah. Pariz, 14 aprila. Havas. Francoska javnost, posebno pa pariški krogi so z največjim zadovoljstvom sprejeli vest o uspehu angleških sil pri Narviku in o polaganju min ob vsej danski in škotski obali. Politični in vojaški krogi podčrtavajo velik pomen in strateško važnost teh akcij. Posebno naglašajo, da bo polaganje min v Skageraku in v Baltiku onemogočilo promet med Nemčijo in skandinavskimi državami. Dalje pravijo francoski krogi, da sta ti dve akciji angleške vojne mornarice zadali smrten udarec nemškemu prestižu. Nemci sedaj ne bodo mogli več pošiljati novih čet na Norveško in njihove čete na Norveškem so blokirane. Pariški krogi izrekajo priznanje angleški vojni mornarici in njenemu vodstvu, ki je metodično pripravilo operacije. Nova minska polja popolnoma zapirajo baltiško obalo Nemčije. Razen švedskih voda obsegajo južne dele Baltiškega morja, potem se vlečejo proti severu, približno do kraja, ki se nahaja 12 milj južno od Memela. Nova minska polja se širijo tudi v Skageraku in Kategatu in gredo skozi oba Belta, tako da se minska polja širijo vzdolž vse nemške in danske obale. Postavljanje min na Baltiku, ki predstavlja skrajno smelo operacijo, je bilo izv**-— oskrbeti za svojo usodo, če norveški narod sprejme la moj apel, kakor je to z največjim razumevanjem storil danski narod, ki se je nahajal v sličnem položaju, bo norveškemu narodu prihranjeno vojno gorje, če pa bo dajal odpor in odklonil roko, ki se mu ponuja v prijateljskem namenu, bomo primorani storiti najstrožje korake, da zlomimo ta odpor, ad ŠLAGER Angleži so v Narviku potopili 7 nemških vojnih ladij Nemško poročilo po odločno trdi, da |e Angležem ob hudih izgubah izpodletelo London, 14. aprila, j. Pozno ponoči je britanska admiraliteta objavila nekaj podrobnosti o silnem spopadu med britanskimi pomorskimi silami in med nemškimi bojnimi enotami, ki so bile zasidrane od začetka napada na Norveško v hiki Narvika. 2e preteklo sredo so angleški rušiki izvedli prvi napad na nemške ladje v Narviku. Angleška mornarica je imela tedaj precejšnje izgube, ker sta se dva rušilca potopila, trije pa so bili več ali manj poškodovani. V soboto popoldne pa so se oddelki zavezniške mornarice ojačeni vrnili v Narvik in svojo nalogo temeljito izvedli. Pohod na Narvik je vodila trajna ladja »Warspite« v družbi večjega števila rušilcev in manjših vojnih ladij. Britanske vojne ladje so vdrle v fjord, kjer je bilo zasidranih več nemških rušilcev. Z ognjem svojih topov so Angleži takoj potopili štiri nemške rušilce, trije pa so pobegnil inaprei po fjordu v Rombahs fjord. Toda Angleži so šli takoj za po-pobeglimi nemškimi rušilci, jih poškodovali in nazadnje potopili. Ko so angleške vojne ladje vdrle v Narvik, so se morale bojevati tudi z obrežnimi baterijami, vendar so jih po kratkem streljanju prisilili k molku. Nemški vojaki, ki so se nahajali v pristanišču, so pobegnili v bližnje gore, kjer pa jih že napadajo norveške čete. Britanska mornarica je imela pri naskoku na Narvik tudi izgube. Trije rušilci so namreč več ali manj poškodovani, število človeških žrtev še ni točno znano. Veselje v Angliji London, 14. aprila. Havas. Listi z velikimi naslovi poročajo o veliki angleški zmagi pri Narviku. Ker pa je mornariško ministrstvo svoje jx>-ročilo izdalo precej pozno, listi ne morejo kpmen-tiTati dogodkov. »Sunday Express« pravi, da veselo nedeljsko jutro 14. aprila 1940 ne bo pozabljeno. List pravi, da bi ta zmaga na morju utegnila pomeniti preobrat vojne. List navaja, kakšne posledice bi mogel imeti odmev bitke pri Narviku. »Sunday Express« pravi dalje, da je Anglija vse svoje borbe odločala končno na morju in ostala tako gosjradarica Oceana. Kakor se je to zgodilo že večkrat, so dogodki prehiteli komentarje urednikov za pomorska in vojaška vprašanja. V vseh jutranjih listih se izraža želja, da bi zavezniki brez prekinjenja nadaljevali protinapad na Norveškem. Uradno sporočilo o bitki jni Narvik« bo zadovoljilo javno mnenje, ki pričakuje še več uspehov. List pravi, da bo Anglija tem pričakovanjem ustregla. Nemci pravijo, da so poraženi Angleži Berlin, 14. aprila. AA. ND-15: Vrhovno nemško poveljstvo javlja: Nemški rušilci, ki so imeli nalogo zavarovati izkrcavanje nemških čet v Narviku in zavzeti mesto, so morali v zadnjih dneh s sodelovanjem nemških podmornic in letal vzdržati hude borbe proti angleškim pomorskim silam, ki so večkrat poskušale prodreti v fjord Narvik. Včeraj, 13. aprila, opoldne je sovražnik zopet hudo napadel Narvik. Napad je izvedla eskadra, ki je obstojala iz dveh velikih bojnih ladij, ladje matice za letala, križarke in velikega števila rušilcev. Nemški rušilci so takoj napadli vse angleške nadmočne nasprotnike. Pri tej priliki so Nemci zadeli angleškega rušilca »Cossakc, katerega so zadeli topovi nemških rušilcev. Na ladji je nastal požar in se je rušilec sesedel na dno. Hudo poškodovana ali uničena sta tudi rušilca »Eskimo« in še en drug rušilec. Skupne sovražne izgube in naše še niso znane v polnem obsegu. Razne nemške pomorske sile so v zadnjih dneh varovale izkrcavanje nemških čet v norveških lukah. Dne 9. aprila so te nemške pomorske sile odbile napad močnih angleških pomorskih sil, pri kateri priliki je bila poškodovana angleška bojna ladja »Renownc. Nemške pomorske vojne sile niso imele pri tem nobene škode. V Trondhjemu, Bergenu, Stavangerju in Kristjansandu je včerajšnji dan potekel mirno. Tu so Nemci svoje položaje še bolj utrdili. V prostoru okoli glavnega mesta Oslo nemške čete neprestano napredujejo proti severu, vzhodu in zapadu. Med drugim so nemške čete zavzele mesto Sarpsborg in Askim. V Heistatmenu je položilo orožje 100 norveških častnikov in 1500 vojakov. Na Danskem so postavljene težke baterije na važnih krajih na obali, kjer so zgrajeni zelo utrjeni položaji. Nemška podmornica je torpedirala severno od Shetlandskih otokov angleško križarko »Glasgovv«. Flotilja nemških podmornic pa je uničila v Skageraku tri sovražne podmornice. Včeraj je bilo več angleških letalskih napadov na Narvik, Stavanger in Bergen. Pri tem so Angleži bombardirali tudi mesto Bergen. Napadi na vojaške objekte so ostali brez uspeha. Norvežani so nemške žete potisnili proti Oslu Po minski blokadi in zapori norveških voda grozi nemškim četam na Norveškem pogin London, 14. apr. o. Reuter poroča iz Stockholma, da je stockholmski radio izdal norveško poročilo, v katerem pravi, da so norveške čete pri Skiborgu v hudem boju z Nemoi. Kljub nemškim ojačen jem, ki prihajajo na norveška tla, Norvežani še vedno drže svoje postojanke in norveška zastava še vedno plapola nad mestom Frederik-stad. Norvežani na vseh točkah trdovratno vztrajajo. London, 14. aprila, o. Poročila iz Norveške pravijo, da je v bližini Ctela zbranih nad 20.000 norveških vojakov, ki z uspehom zadržujejo vse nemške napade. V bližini Kongsvingerja, ki leži 32 km od švedske meje, eo hudi boji in so bile nemške čete prisiljene, da se umaknejo. S Švedske pa se je eve- Ameriško časopisje pripravlja domače javno mnenje tm morebiten poseg Združenih držav v vojno: Voina nevarnost grozi tudi Ameriki Newyork, 14. aprila. Havas: Glavni naslov, ki ga razvijajo jutranji listi, se glasi, da se vojna približuje ameriškim državam. Listi pravijo, da morajo ameriške Združene države izvršiti revizijo svojega stališča in da ne smejo kakor noj 6kriti glavo v pesek, da ne bi videle dogodkov. Sedanji dogodki najresneje ogrožajo angleško pomorsko silo in celo obstoj angleškega in francoskega imperija. Od sedanje borbe je odvisna bodočnost milijonov in milijonov ljudi. »Newyonk Herald Tribune« pravi, da danes kakor 1. 1917 ameriški narod odklanja idejo o pristopu v vojno, toda list pravi, da so ameriške koristi danes bolj ogrožene kakor leta 1917. Ameriške način, da se zaščitijo njihovi interesi Newyork, 14. aprila AA. Dopisnik »Newyork Timesa« doznava, da Japonska gradi drednote, katerih tonaža bo večja kakor tonaža ameriških oklop-nic. Videti je, da namerava Japonska zgraditi 8 do 12 takih ladij. List dostavlja: Ce bi Japonska zgradila samo štiri take ladje, bi imele ameriške Združene države z ozirom na počasnost dela v ameriških ladjedelnicah i6to tonažo kakor zapadni sosed. Zato morajo Združene države pospešiti izvedbo svojega pomorskega programa, pa če bi tudi bile prisiljene uvesti režim neprestanega dela podnevi in ponoči v državnih in privatnih ladjedelnicah. Izmed osem delo, da so Norvežani iztrgali Nemcem trdnjavo Rauer. Stockholm, 14. aprila. Havas: Po borbi pri Eiis-voldu 60 se nemške čete umaknile proti jugu in je 6 tem zaenkrat odvmjena nevarnost za Kongsvinger. Ponoči je okoli 10.000 norveških beguncev pri Kngsvingerju prekoračilo švedsko mejo. Društvo Rdečega križa organizira pomoč za begunce. nile biti prisiljene lorajo na to pomisliti, da bi uteg- j oklopnic po 40 do 45 tisoč ton, kakršne bodo nove sprotju stopiti v borbo, če bi bil to edini • japonske ladje, sta dve ladji že skoraj zgrajeni. zapiranj Na nemškem denarnem trgu ni nobene zmede Berlin, 14. aprila, o. Upravni odbor nemške državne banke je objavil poročilo za poslovno leto 1939, v katerem daje tudi mnogo podatkov o gibanju nemškega gospodarskega življenja v splošnem. Zaradi večletne smiselne in organizirane priprave se je nemško gospodarstvo hitro in brez lJretresa prilagodilo položaju, ki je nastal z vojno. To posebno velja za nemški kreditni trg. Poročilo govori dalje o ugodnih rezultatih, katere so dali ukrepi za nadziranje mezd in cen v trgovini s surovinami, v zunanji trgovini in v prometu z devizami. Vsi ti ukrepi so zavarovali trdnost nemške valute ne samo v notranjem prometu, temveč tudi na tujih borzah. Poročilo govori nato o poslovanju državne banke ter pravi, da je nemška državna banka leta 1989 povečala svoje investicije raznih vrst za skupno 3476 milij. mark, tako da skupna številka teh obvez odnosno investicij znaša 12.619 milij. mark. Denarni obtok je v tem času narastel za 3.585 milij. mark in znašal konec poslovnega leta 11.798 milij. mark. Poročilo prehaja potem na podrobnejše podatke, ki kažejo, da je | vojna zelo malo vplivala na denarni trg. V nasprotju z letom 1914 ni bilo nobene potrebe za Na zahodnem bojišču že bol« živo Pariz, 14. aprila. Havas: Včerajšnji dan na bojišču je bil bumejši kot navadno. Slabo vreme je v zraku skoro popolnoma onemogočilo vsako akcijo. Davi ob 5.30 so Nemci naglo otvorili topovski ogenj in metali mine velikega kalibra. Topovski ogenj pa se je spremenil potem v borbo, v kateri je nemška četa z vsemi pripomočki napadla majhno francosko postojanko. Nemški vojaki so prišli do bodečih žic, pa jih je frnacosko topništvo in avtomatsko orožje odbilo. Enako je prišlo do majhnih krajevnih bojev ob reki Nied. V majhni zapuščeni va«i med obema frontama je prišlo do kratke borbe pehote. Vzhodno od Vogezov je prišlo do topovskega ognja z obeh strani. Francoska četa je izvedla uspešen napad na neko nemško postojanko. Krasen uspeh iugosio-vanskega nogometa: Jugoslavija je sredi Dunaja potolkla Nemčijo z 2:1! (Glej poročilo na športni strani I) zapiranje nemških borz f Skof dr. Nyaradi Zagreb, 14. aprila, b. Na kanonski vizitaciji v Mrzlem polju je umrl v noči med 13. in 14. aprilom križevski gr^ko-katoliški škof dr. Dionizij Njarady. Davi so ga našli v postelji mrtvega, zadetega od srčne kapi. Grško-katoliški verniki so hoteli prav letos proslaviti na svečan način njegovo 20-letnico škofovanja v Križevcih in so že pripravljali na proslavo. Dr. Njarady je bil rojen leta 1874. Znan je bil kol velik prijatelj glasbe. Podpiral je vsa kulturna in prosvetna društva in ustanove. Izposloval je, da je v Zagrebu grško-katoliška cerkev sv. Cirila in Metoda postala katedrala in sedež grško-katol. škofa. Znani Ciril-Metodijski zbor v Zagrebu je njegovo delo. Ob času češko-slovaške krize ga je poslal sv. oče v Podkarpatsko Rusijo, kjer tamkajšnji verniki spadajo pod njegovo kompetenco. Zavzel se je zanje in jim nudil izdatno pomoč v najhujših trenutkih. Vest o njegovi smrti je glo-bčico pretresla grško-katoliško cerkev tako pri nas v Jugoslaviji kakor tudi v tujini. Dr. Krnjevič napoveduje občinske volitve na Hrvaškem Belgrud. 14. apr. m. Danes so bila po vsej državi večja zborovanju. V Nišu in Paračinu so imeli sestanek demokrati. V Nišu je govoril predsednik glavnega odbora demokratske stranke Milan G rol. Ostro je napadal vse režime od 6. januarja dalje in tudi sedanji sporazum s Hrvati. V Šidu so imeli manifestacijeki shod pristaši HSS in SDS. Navzočih je bilo nad 10.000 ljudi. Red je vzdrževalo pel bataljonov, to je 2500 članov Seljačke zaščite. Na shod sta prišla med drugim glavni tajnik HSS dr. Krnjevič in glavni tajnik SDS Sava Kosanovič. Na zborovanju je med drugimi govoril tudi senator dr. Krnjevič, ki je poudarjali, da sedanji sporazum s Hrvati ni od ložil v koslnici padlih vojakov venec z državno tribarvnico pred ploščo padlim koroškim borcem. Opoldne so imeli delegati skupno kosilo v Kolodvorski restavraciji. Slovensko čebelarsko društvo lepo napreduje občnega zbora najstarejše slovenske kmetijsko-strokovne organizacije Ljubljana, 14. aprila. Nihče ne more oporekati dejstvu, da je umno čebelarstvo zelo važna panoga kmetijskega gospodarstva, in to zlasti tam, kjer je človek prisiljen intenzificirati obdelavo zemlje. Kot donosna postranska panoga nudi čebelarstvo tako poljedelcu in vrtnarju kakor tudi drugim stanovom uvaže-vanja vreden zaslužek m tako bogati celokupno narodno gospodarstvo. Za nas Slovenijo je čebelarstvo še posebne važnosti, saj je pri nas zelo malo kmetij, ki bi mogle same preživljati poljedelca in njegovo družino. Poleg tega pa se more naša zemlja pohvaliti, da živi na njej čebelja pasma, ki ji skoraj ni para na 'svetu. To je znana »kranjska sivka«, čebela, ki si je po vsem svetu priborila sloves. Slovenci smo zelo zgodaj začeli gojiti umno čebelarstvo in imamo na tem polju že bogata stoletna izročila. Kmalu se je izkazalo, da bi bilo številne čebelarje širom Slovenije dobro povezati v strokovno organizacijo, ki bi si nadela nalogo pospeševanje umnega čebelarstva in stala čebelarjem ob strani z nasveti, strokovnim poukom in materilano pomočjo. In tako je pred 42 leti stopilo v življenje Slovensko čebelarsko društvo, ki je že v prvih letih svojega obstoja opravičilo svoj obstanek. Najbolj se je društvo razvilo za časa predsednikovanja blagojrokojnega mil. prošta Andreja Kalana, ki je z veliko ljubeznijo žrtvoval mnogo svojih najboljših sil slovenskim čebelarjem. Slovensko čebelarsko društvo je danes ena najbolj uspešnih in agilnih slovenskih kmetijsko-strokovnih organizacij. Danes dopoldne je imelo Slovensko čebelarsko društvo v dvorani Delavske zbornice svoj redni ' občni zbor, na katerem je odbor podal delegatom, ki so prihiteli iz vseh koncev Slovenije, jroročilo o svojem delu. Na občnem zboru je bilo zastopanih 71 podružnic čebelarskega društva s 123 glasovi. Mirno njih pa so bili navzočni še mnogi drugi slovenski čebelarji. Občni zbor je vodil predsednik Žnideršič, ki je v začetku toplo pozdravil zastopnika g. bana načelnika kmetijskega oddelka banske uprave inž. Podgornika, referenta kmetijskega oddelka Okorna in zastopnika mestne občine ljubljanske inž. Levstika. Potem so bili z odobravanjem sprejete vdanostne brzojavke Nj. Vel. kralju ter pozdravni brzojavki kmetijskemu ministru dr. čubriloviču in banu dr. Natlačenu. Čebelarje je nato pozdravil načelnik kmetijskega oddelka inž. Podgornik, ki je obljubil, da bo banovina še bolj poglobila začetno sodelovanje s čebelarskim društvom. Banska uprava budno spremlja prizadevanja slovenskih čebelarjev in jih po svojih močeh podpira. Govornik je nadalje omenil, da je banska uprava napravila zelo važen korak naprej v tem oziru z ureditvijo ajdovih pasišč, kar se bo zgodilo že letos. Uredba je morda nekoliko še pomanjkljiva, zato pa bo potrebna dobra volja pri vseh, ki bodo pri tem sodelovali. H koncu je govornik v imenu bana gospoda bana izrekel želje, da bi se društvo še naprej tako lepo razvijalo kakor doslej . , Obširno in vestno sestavljeno tajniško poročilo je nato podal zaslužni in požrtvovalni čebelarski delavec in organizator g. ravnatelj Dermelj. Iz njegovega poročila je razvidno ogromno delo, ki ga je društvo v preteklem letu opravilo v korist slovenskega čebelarstva. Društvo je tudi v preteklem letu izdajalo »Slovenskega čebelarja«, ki je dosegel naklado 4000. Strokovna raven glasila, ki ga urejuje zaslužni čebelarski delavec g Bukovec, se je v preteklem letu spet zelo dvignila. Društvo šteje okrog 3600 članov, med katerimi je dobrih 3000 stalnih, ostali pa so nekakšni »sezonski« člani. Tajnik je poročal o vzornem poslovanju raznih društvenih naprav in ustanov, tako plemenilnic, društvene čebelarne in »Janševega doma«. Na koncu je gospod ravnatelj še sporočil, da mu njegova služba — postal je ravnatelj gluhonemnice Zastopniki organizacij javnih uslužbencev za zvišanje prejemkov Depulacija zastopnikov organizacij državnih uslužbencev in upokojencev je obiskala v petek bana dravske banovine g. dr. Natlačena. Deputa-cija je prikazala težek položaj državnih in samoupravnih uslužbencev in upokojencev, orisala dosedanje delo in prizadevanje stanovskih organizacij za ureditev gmotnega vprašanja uslužbencev ter upokojencev in ugotovila potrebno, da se prejemki čim prej in izdatno povišajo. Konkretne zahteve za zvišanje so vsebovane v spomenici, ki je bila vročena g. banu. G. ban je odgovoril deputa-ciji z daljšim govorom, v katerem Je med drugim ugotovil uujnost rešitve tega vprašanja in obljubil vso svojo pomoč in oporo. V deputaciji so bili gg.: Nejče Šturm, predsednik Združenja ptt uradnikov, Franc Sovre, podpredsednik Združenja nacionalnih žel. in brodarjev, Janko Klasinc, tajnik Združenja žel. urad., AHonz Gspan, podpredsednik Prof. društva, Anton Fakin, predsednik Združenja učit. mešč. šol, Franc Zabukovec, predsednik Združenja zvanič. fin. kon. Deputacijo je vodil g. Metod Kumelj, predsednik JUU — sekcija Ljubljana v Ljubljani — ne dopušča več, da bi še naprej opravljal tajniške in blagajniške posle pri društvu. Zato se po 10 letih tajnikovanja umika in se zahvaljuje vsem, ki so ga pri njegovem drlu podpirali. Predsednik Žnideršič se je ob toplem odobravanju vseh delegatov zahvalil gosp. ravnatelju Dermelju za njegovo požrtvovalno in vestno delo pri društvu in ga naprosil, naj kljub temu še stoji ob strani slovenskim čebelarjem s svojimi bogatimi izkušnjami. Nato se je razvila precej živahna debata, ki jo je z dolgovezno kritiko odborovega delovanja pričel g. Ivo Verbič, s čemer je pri vseh drugih delegatih vzbudil viharno ogorčenje. Predsednik zbo- rovanja je moral zastaviti precej svoje avtoritete, da je g. Verbič mogel do konca prečitati svojo kri- tiko, potem pa so se uničujoče spravili nanj številni govorniki. G. ravnatelj Dermelj je nato podal še blagajniško poročilo upravnega oddelka, sladkornega sklada in društvene čebelarne, g. ravnatelj Arko pa je poročal o delu in razvoju društvene čebelarne, ki danes razpolaga že s precejšnjim lastnim premoženjem. Tudi ta poročila so naletela na kritiko g. Verbiča, ki se je kakor lev z občudovanja vredno trdovratnostjo boril proti vsem ostalim delegatom, ki ga niso marali poslušati. Upravitelj Šmajdek je nato podal nadzorstveno jx»ročilo, ki je ugotavljalo vsejrovsod najlepši red, potem pa so bile volitve izpadlih odbornikov, pri čemer se je uveljavila kompromisna lista. Delegatje so nato sprejeli proračun za prihodnje leto, ki predvideva 174.000 din stroškov in in 41.000 primanjkljaja, ki ga bo treba pokriti iz društvenih gospodarskih ustanov, ter več koristnih samostojnih predlogov. Med drugim je bila tudi sprožena iniciativa za ustanovitev zadruge za vnov-čevanje medu in drugih čebelarskih pridelkov. Ob pol 2 so čebelarji zaključili svoj občni zbor. Ljubljanski dogodki čez nedeljo Lep je bil včerajšnji dan in gorak. Zvečer je Vfcter, ki je pihal čez dan in vzdrževal jasno vreme, ponehal in kaj naglo se je pričelo oblačiti, tako da je bilo p oneči nebo že čez in čez zamrenjeno. Slabo je kazalo za današnjo nedeljo, toda proti jutru se je spet začel javljati veter, ki je megleno šaro pospravil z neba. Krasen dan se je napravil in tudi veter ni bil toliko močan, da bi zunaj na prostem kaj motil. Ljudje 60 današnjo nedeljo zato s jjridom porabili za izlete in sprehode. Kamor je človeka zanesla pot, povsod je srečaval skupine za skupinami, družinski sprehodi, fantje in dekleta, tisti, ki med tednom nikamor ne morejo, po mestu pa tiste, ki se jim nikdar ne da kaj prida hoditi iz mesta in se že zadovoljijo, če «e sprehodijo malo j>o mestnem tlaku in tam gledajo druge, ki jim je enako dolgčas, ali pa se zamotijo z ogledovanjem izložb, novih stavb, novih mestnih del. Neakteri so popoldne preživeli tudi na ta način, da so si ogledali zanimive filme, ki teko prav ta čas v ljubljanskih kinih. Prijatelji gledališča so si popoldne in večer pokrajšali na ta način, da so preživeli prijetne urice v Dumi in v Operi. V Unionu je bila matineja »Mladinskih dni« Dopoldne ob pol 11 je bila v ljubljanskem kinu Unionu matineja lepega in izredno zanimivega filma »Mladinski dnevi«. Sicer smo na ta film čakali nekoliko dalj časa, ker so se morali tvorci boriti z nekaterimi težavami tehničnega značaja, j»a kljub temu, da so dogodki že dokaj daleč za rrami, je občinstvo film sprejelo kot aktualen, saj je dokument mogočnih dni, ki so zadostno vznemiril vse naše mesto, šimo Slovenijo, našo širšo domovino in tudi druge države, odkoder je bil takrat prihitel cvet mladine Ljudje so z ganotjem gledali zlasti zastopnike tistih naših bratov, ki jih je pozneje žal doletela tako žalostna usoda. Film je napravljen kar lepo in zelo nazorno prikazuje v tem delu nastope in tekme na našem Stadionu ter veličastno skupni nastop. Ljudje so od »Mladinskih dni« odhajali prav zadovoljni. Ni nedelje brez — občnih zborov Nedelja je dan, ko ima večina ljudji največ časa, zato je tudi velik del občnih zborov nastavljen prav na nedelje in sicer na dopoldanske ure, da se ljudje lahko pošteno zgovore in se pozneje pri kosilu odlikujejo z izredno dobrim apetitom. Tudi danes je bilo v Ljubljani več občnih zborov, pri katerih so zborovalci prerešetavali vprašanja, ki jih zanimajo. Tako so imeli danes svoj občni zbor prevozniki, pri katerih je zborovanje potekalo izredno živahno. Na Miklošičevi cesti je bil dopoldne ob 9 občni zbor Čebelarskega društva. To zborovanje je potekalo zelo lepo teT so zborovalci izrazili nekaj zelo koristnih in pomembnih misli. Prav lepo je bilo tudi zborovanje Legije koroških borcev. In končno je imela svoj redni letni občni zbor tudi Zveza inženirskih zbornic kraljevine Jugoslavije. Prav mnogim Ljubljančanom je današnje dopoldne minulo na ta način zelo naglo. Vsi današnji občni zbori so potekli v redu in pravilno. Smrt vrlega narodnega moža Danes je preminul vrLi, poteni mož in zaveden narodni delavec g. Jože Perne iz Ponove va»i. Pokojni je bil dolgo vrsto let župan občine šemt Jurij, bil je tudi oblastni poslanec, član cestnega odbora ter raznih javnih korporacij. Bil je ves čas odličen član političnih organizacij JRZ ter bivše SLS. Zlasti znan je postal podjetni in požrtvovalni mož po tem, da je odkril kraeno podzemsko jemo, ki je po njem dobila ime »Permetova« ali »Zupanova jama«. To jamo je sam raziskal z neumorno požrtvovalnostjo in jo tudi opremil z vecm potrebnim, tako da je dane« dostopna vsem, ki ljubijo krasote j>odzem«kega Občni zbor Zveze inženir, zbornic kralj. Jugoslavije Ljubljana, 14. aprila. Ob 9 dopoldne se je pričel v Ljubljani občni zbor Zveze inženirskih zbornic Jugoslavije. Občni zbor je začel predsednik Zveze in predsednik belgrajske inž. zbornice Klementije Bukavac, ki je pozdravil številno delegate, predstavnike vseh drugih inženirskih zbornic ter posebe zastopnika gradbenega ministra dr. Kreka, načelnika tehničnega oddelka banske uprave inž. Frana Reuba. Po uvodnih formalnostih, je bil nato izvoljen za predsednika občnega zbora inž. Viktor Fetticli, ravnatelj topilnice v Mežici, ki je poslej vodil občni zbor do kraja. Na njegov predlog je bila z navdušenjem sprejeta udanostna brzojavka Nj. Vel. kraju Petru II. Sledilo je obširno poročilo o delu Zveze in njenih naporih za zboljšanje položaja pooblaščenih inženirjev. Občni zbor je poročilo sprejel, prav tako pa Je sprejel tudi blagajniško poročilo, ki izkazuje 119,000 din dohodkov, 100.000 dinarjev izdatkov ter stanje fonda Zveze 72.000 dinarjev. Soglasno je bila nato sprejeta razrešni-ca odboru, ki ostane, za poslovanje v preteklem letu, prav tako pa je bil sprejet tudi proračun za prihodnje leto v iznosu 129.000 din, Nato je bila sprejeta naslednja resolucija: Resolucij* III. rednega občnega zbora Zveze inženirskih zbornic kraljevine Jugoslavije 14. aprila 1940 v Ljubljani. Zveza inž. zbornic poudarja na svojem občnem zboru, po zaslišanju poročila odbora Zveze in referentov posameznih odposlancev, sledeče zahteve In ugotovitve: 1. Zveza zahteva, da bo v bodoče poklicana na posvetovanje v vseh gospodarsko-teliničnih vprašanjih, ker si brez tega sodelovanja ni mogoče zamisliti pravilnega funkcioniranja zakonodajnih oblasti. 2. Zveza ugotavlja, da se »obči pogoji« vseh ministrstev iz leta v leto menjavajo na škodo podjetij in celokupnega gospodarstva, ne da bi bile pri tem zaslišane Inženirske zbornice. Izhajajoč s stališča, da morajo biti »obči pogoji« dokument soglasne volje dveh dogovornih se strani, Zveza zahteva: a) da v bodoče ne bo nobenih sprememb v »občih pogojih« brez predhodnega zaslišanja in pristanka Zveza; b) da se »obči pogoji« v sodelovanju z Inženirskimi zbornicami hitro in iz temelja revidirajo ter prilagode razmeram, ki dandanašnji vladajo v našem gospodarstvu. 3. Kar zadeva dela, ki se pravkar izvršuje in za katerega se je javil znani skok v cenah materialu ter plačam kot posledica izrednega stanja, Zveza zahteva, da se izda še pred začetkom gradbene sezone, uredba z zakonsko močjo o spremembi posameznih cen sorazmerno s tem povečanjem. Zveza ugdtavlja, da v nasprotnem primeru grozi mnogim domačim podjetjem propad, kar bo imelo težke posledice za gradbeno delavnost in za vse gospodarstvo. Zveza posebno apelira, naj se podvzemo vse potrebne mere in ukrepi, da bi v letu 1940 oživela gradbena delavnost, ki je temelj celokupne gospodarske delavnosti 4. Zveza zahteva, da se sprejmejo predlogi Inž. zbornice o rešitvi vprašanja glede cene cementu in ostalemu gradbenemu materialu, posebno karteliranih industrij. 5. Zveza zahteva, da se vse pristojne oblasti drže predpisov uredbe o zaposlitvi tujih državljanov in zakona o pooblaščenih inženirjev. Z ozirom na izredne prilike in nevarnosti, Zveza zahteva, da se zaposlitev tujcev omeji na najmanjšo mero. 6. Uredbe o visokih ekonomsko-komercialnih akademijah v Blgrndu in Zagrebu, so bile izdane brez zaslišanja tehničnih fakultet in Inž. zbornic, ter je zaradi tega absolviranim slušateljem teh trgovskih akademij dodeljen naslov inženirja. Zveza zahteva, da se te uredbe spremene in se sklicuje na svojo obširno obrazložitev, ki je bila že dostavljena pristojnim ministrstvom. 7. Zveza zahteva, da se izdaja uredbe o geo-detsko-geometrskih delih odložil, da bi bilo mogoče predpise te uredbe in njeno izdajo spraviti s sklad z obstoječimi zakonskimi predpisi. v ■ sveta. Blagemu krščanskemu možu in zavednemu narodnemu delavcu naj »veti večna luč! Na Šišenskem hribu je gorelo Danes ob 2 popoldne je telefon naananil ljubljanskim reševalcem, da je na Šišenskem hribu nastal požar. Nemudoma so se odpravili reševalci na kraj požara, tja nad Galetovo vilo. Ogenj je objel prostor, ki meri okrog 2500 kvadratnih metrov. Gorela je k sreči le suha trava in listje. Reševalci so si nemudoma narezali smrekovih vej ter začeli z njimi dušiti požar. Ni se jim bilo treba dolgo časa truditi, že v dobre pol ure so svoj posel temeljito opravili. Na kraj požara so prihiteli tudi ljubljanski gasilci, pa tudi gasilci iz Zgomje in Spodnje Šiške, pa jim ni bilo treba posegati v dogodke. Razumljivo je, da se je prit ej priliki nabralo tudi dobršen kun radovednežev. Motor sta si svojevoljno izposodila in se — potolkla Nerodna nesreča je zadela dva podjetna mo-čaka. Svojevoljno sta si izjx>sodila motor, pa že menda nista bila kaj trdna v sedlu, kajti kaj kmalu je bilo vesele vožnje konec. Vsake reči rade ne-havajo z nerodnostjo. Fende Jože, kleparski pomočnik brez jaosla, doma iz Britofa pri Predosljah, in šmajdek Albert, delavec iz Kranja, sta vzela motor, ki sta ga nekje zagledala, in sta se hotela ž njim odpeljati v ta lepi božji svet, ki je ob spomladanskih nedeljah v resnici čeden. Pa sta imela smolo, das ta padla in se hudo jrotolkla. Eden je dobil pretres možganov in hude poškodbe, drugi pa je bil nekoliko srečnejši in se je le lažje potolkel. Boljte Anton, sin delavca iz Slap pri Polju, se je v gozdu spotaknil ob korenino in si poškodoval levo roko. Strle Jožefa, žena dninarja iz Podcerkve pri Starem trgu, je padla doma ter si zlomila desno roko. Mariborski drobiž Maribor, 14. aprila. Velik vlom na Pobrežju. V pretekli noči je bil izvršen vlom v tekstilno tovarno Hugon Štern na Pobrežju. Vlomilec je vdrl v notranjost tovarne skozi okno ter je odnesel za 6000 din raznega manufakturnega blaga. Tatovi koles so postali zopet živahni, čim je nastopilo ugodnejše vreme. V soboto je bilo ukradeno 1000 din vredno kolo rezervnemu podporočniku Alojziju Kabljaku, ki se nahaja v Mariboru na orožni vaji. Kolo je imel spravljeno v zaklenjeni veži v Sodni ulici 15. — Železniškemu uradniku Tonetu Lesarju je tat ukradel z njegovega kolesa, katero je pustil zaklenjeno pred Nabav-ljalno zadrugo na Rotovškem trgu, 180 din vredno električno luč. Sodobna izguba. Trgovec Otmar Kifman je prijavil policiji, da je nekje izgubil svojo bencinsko karto, na kateri je izrabil šele en kupon. Taka izguba je sedaj res neprijetna, saj mu naravnost onemogoča vožnje z avtomobilom, dokler ne dobi nove karte. Po treh mesecih so jo izkopali. Na pokopališču v Pobrežju so Izkopali truplo 17-letne Marije Frank, katero je januarja ustrelil v Hutterjevi tovarni njen zaročenec Adam Tomič Truplo ob času zločina ni bilo raztelešeno, kar bi pa bilo potrebno zaradi sodno razprave, ki bo proti Tomiču v torek. Zaradi tega se je obdukcija izvršila sedaj naknadno. Zgodba o ukradenem in najdenem dragocenem orožju. V graščini Turnišče pri Ptuju so bile ukradene štiri dragocene puške. Dve je tat prodal v Zagrebu, dve pa so te dni odkrili v orožarni Cutič v Mariboru, od koder so jih hajdinski orožniki že odnesli ter vrnili lastniku. Obe puški sta na kroglo ter zelo dragoceni, saj je smno ena z daljnogledom cenjena na 10.000 din, prodani pa sta bili v Mariboru za 1800 din. Prodajalec pa se je legitimiral z orožnim listom ter dejal, da je puški podedoval po svojem umrlem očetu Puške je ukradel sin lovskega čuvaja ter vzel še svojemu očetu orožni list, da je potem orožje lahko prodal. Mati v spanju zadušila otroka. V siromašni viničariji na Kajžarju se je pripetil tragičen dogodek. Ko sta zvečer legla viničarja Bobnarič spat, je žena položila poleg sebe svoje 21 dni staro dete. Ponoči pa se je mati prebudila ter opazila, da je dete mrtvo. Utrujena od težkega dela je namreč pretrdo spala ter dete tako močno pritisnila k sebi, da se je zadušilo. • Obsojen po pravici. Pred malim senatom mariborskega okrožnega sodišča je bila včeraj dopoldne obsojena na 5 mesecev zapora Marija Gornik iz Studencev zaradi odprave plodu. Gostilničar in posestnik Pur z Ribnice na Pohorju, ki je poslal Gornikovi 26-letno Pavlo Radel zaradi odprave plodu in ki je na posledicah tega posega umrla, je dobil dva meseca zapora, pogojno na tri leta. Mariborčani! Jutri ob pol 14 sc pelje skozi Maribor z dunajskim brzovla&om zmagoslavna jugoslovanska državna nogometna reprezentanca, ki nadaljuje potovanje z brzovlakom proti Zagrebu oziroma Belgradu. Nacionalno zavedni Mariborčani sc zberemo ob prihodu brzovlaka, da p—dravimo našo zmagoslavno državno reprezentanco I Ustanovni občni zbor Slovenske drsalne zveze Danes jo bil v Ljubljani ustanovni občni zbor SDZ.. Na podlagi nove politične razdelitve države je bil preurejen že velik rlel športnih organizacij. Ustanovljene so bile športne zvezo za razne panoge, ki naj enakopravno soodločajo v osrednjih državnih zvezah. Svoječasna enostranska preureditev Jugoslovanske drsalne zveze v Zagrebu po težnjah samih hrvatskih klubov je pokazala, kako zelo potrebno je, da dobi tudi slovenski drsalni šport avtoritetno zaslombo v obliki samostojne SDZ, ki bo poudarila pravice do enakopravnega odločanja in ki bo v stanu prlbaviti slovenskemu drsalnemu športu, kot najmočnejšemu v državi, ono mesto, ki mu pritiče. Na ustanovnem občnem zboru so se 14. t. m. zbrali delegati klubov Ilirije, Celja, TPD Kranjska gora, Tržiča in Elana (Novo mesto). Razen SK Bratstva (Jesenice) so to približno vsi klubi, ki v Sloveniji goje drsalne športe, ali ki vsaj redno vzdržujejo športna drsališča. Prvi trije teh klubov so bili člani že v bivšj JDZ. Na občnem zboru so bila soglasno odobrena pravila in izvoljeni odbori zveze, in sicer v upravni odbor: predsednik inž. St. Bloudek, podpredsednik V. Vodišek, tajnik E, Betetto, tehnična referenta za drsanje in hokej I Kavšek in I. Rihar, blagajnik I. Kos, odborniki: dr. inž. Fr. Avčin, Riko Presinger (Colje) in inž. Jana Bleiwes, v nadzorni odbor; Fr Palme, V. Logar in St. Pertot (Celje); v razsodišče: dr. Lapajne, dr. Švab in dr. I. Murko. Upravni odbor bo izdelal tehnični in finančni načrt za sezono 1940-41; pri tem si bo zlasti prizadeval razviti drsanje kot šport povsod v podeželskih krajih, kjer obstoje drsališča, in pa, da bo pri tem našel podporo in primerno podjetnost pri krajevnih šjxirtnih organizacijah. Trudil so bo zlasti tudi za pravično in koristno ureditev državno drsalne zveze, ki je eno perečih odprtih vprašanj, ker sedanje enostransko formirane Vrhovne zveze v Zagrebu ne priznava mnogo klubov, pa tudi ne ministrstvo za telesno vzgojo naroda. ^uročaite Slovenski dom! Zagreb, 13. aprila, j. Pritožbe Dalmatincev, da skuša Zagreb vso oblast in vse urade osredotočiti v Zagreb, je imela le nekaj uspeha. Nedavno se je še govorilo, da bo v Splitu ukinjeno finančno ravnateljstvo in bo vse njegove jx>sle prevzel ra-( čunski urad finančnega oddelka banske oblasti, ki ! bo prevzel vse jjosle prejšnjega finančnega ravna-leljstva v Splitu Od ta in tam Danes dopoldne bo ▼ prostorih strankinega tajništva v Belgradu seja glavnega odbora JRZ. Sejo bo vodil predsednik vlade in predsednik JRZ Dragiša Cvetkovič. Že v soboto se je zažela v Zagrebu seja izvršnega odbora SDS pod predsedstvom senatorja V. Vilderja. Zaradi tega se mudi v Zagrebu tudi socialni minister dr. Budi-savljevlč, ki je predsednik stranke. Verjetno je, da bodo obravnavali vprašanje nove uredbe za občinske volitve, o čemer so časopisi te dni pisali. Podpredsednik HSS in*. Kosutii je imel v Zagrebu sestanek političnih funkcionarjev stranke in imel pred njimi vaieu govor. Govoril je posebno ostro proti frankovcem, ki jim je očital, da so v službi srbskih hegemonistov, zlasti pa v službi ljudi, kakor je Milan Stojadinovič. Dalje je govoril ostro proti raznim skrajnežem, pa naj bodo na levi ali desni. Posebno ostro borbo stranke in oblasti je napovedal komunistom. Končno je govoril tudi za to, da bi se kmalu razpisale občinske volitve in volitve v mestne zastope in v hrvat-ski sabor. JnKosloraniiko-madžarHka trgovinska zbornica je imela svojo sejo te_ dni v Belgradu. Vodil jo je nekdanji belgrajski župan Ilič. Navzočni pa so bili tudi Številni madžarski gospodarstveniki, med njimi zlasti odborniki Madžarsko- J ugoslovanske trgovinske zbornice t Budimpešti. Na seji je bilo sklenjeno, da je treba sedaj, ko je bila trgovska izmenjava med obema državama postavljena na solidnejše temelje in ko sta se obe državi tudi politično bolj približali, poživiti delo zbornice. Tako je bilo sklenjeno, da se bo odbor razširil in bodo vanj stopili vsi vidnejši predstavniki ju- goslovanskega gospodarstva. Odknpne cene u sladkorno peso je povišalo finančno ministrstvo. V celem se bodo te cene dvignile za 60% in bodo dobili sadilci sladkorne pese po 32 din za 100 kg čiste pese, ki ima v sebi 11 kg sladkorja. Obenem je bilo sladkornim tovarnam naročeno, naj se potrudijo, da bo letos več površine zasejane s peso, in sicer naj bi se površina povečsla od 70.000 juter na 85.000 juter. S tem v zvezi so se raznesle vesti, da se bo sladkor podražil tudi v prodaji. Službeno pa je bilo sporočeno, da so se odkupne cene sladkorne pese sicer povišale, da pa ni resnična vest, da se bo podražil tudi sladkor v prodaji. Vode so začele upadati v Vojvodini, vendar pa pravijo strokovnjaki, da nevarnost poplav še vedno ni minila. Donava, Sava in Tisa *icer stalno, toda la polagoma upadajo Voda se je začela odtekati tudi k novosadskih predmestij, kjer je povdenj naredila gotovo največjo škodo. Tam 60 tri predmestja popolnoma uničena in 60 prizadeti ravno najbolj revni sloji. Voda še povsod pokriva zemljo. Verjet-no je, da se bo popolnoma odtekla v desetih dneh, ni pa izključeno, da kakšno nenadno deževje ponovno prinese nesrečo. Vlada je izdala že visoke vsote za prvo pomoč nesrečnikom, bržkone pa bo moral te podpore povečali. Med predavanjem je udarila kap bolgarskega vseučiliškega profesorja in dekana pravne fakultete v Sofiji dr. Hri6ta Todorova. Dr. Todorov je prišel v Belgrad predavat o predmetu »Sociologija v vojni«. Pri predavanju so bili zbrani številni belgrajski pravniki. Dr. Todorov je sprva govoril zelo glano in je »voje besede močno poudarjal, kasneje pa je začel govoriti tišje. Vendar pa je končal svoje pre-davMije, nakar se je sesedel. Vsi so takoj spoznali, da j« obšla predavatelja slabost. Poklicani zdravnik je ugotovil, da je dr. Todorova zadela lahna srčna kap, vendar pa za njegovo življenje ni neposredne nevarnosti. Zdravnik je dal Todorovu injekcijo, nato pa so ga prepeljali na kliniko. Verjetno je, da bo moral bolgareki profesor ostati dalj časa na zdravljenju v Belgradu. Vse križe in želene ograje so pokradli z grobo* cigani v okolici Križevcev. Ljudje so nekega jutra opazili, da so bili vsi grobovi, ki 60 imeli kaj železja, oskrunjeni. Ljudje so takoj mislili, da »o bili na delu cigani, ki jin je v tistih krajih mnogo. Res so orožniki prijeli nekaj ciganov in od njih dobili priznanje, da so pokradli v«e železje z grobov. Ljudje, ki so zaradi ciganskih tatvin in ropov na ta potepuški rod silno jezni, so sedaj še bolj razburjeni. Ker se tatvine starega železja in skrunitve grobov 6takio ponavljajo, je zelo verjetno, da se bo zlil ljudski srd in bo prišlo do pogromov proti ciganom, kakor se je to pred letom v zagrebški okolici že zgodilo. Oblasti bodo morale ciganski nadlegi narediti konec na ta ali oni način, ker si bo sicer ljudstvo 6amo poiskalo pravico in bo neusmiljeno sodilo zločinskim cigaoocn. V soboto so v Belgradu odprli spomladanski ve- 1 esejem, čigar jedro tvori razstava avtomobilov. Zanimivo je dejetvo, da zavzemajo izdelki iz Nemčije skoro dve tretjini vsega razstavljenega blaga, če vštejemo zraven tudi izdelke iz Češkomoravskega protektorata. K otvoritvi nemškega paviljona je prispel tudi predsednik nemškega sveta za gospodarsko propagando dr. Funke. — Istega dne pa je bil na velesejmu v Milanu odprt jugoslovanski paviljon. Trgovinski minister dr. Andres je ob tej priliki podal zastopniku italijanske poročevalske agencije izjavo, v kateri je označil pomen gospodarskega sodelovanja med našo državo in Italijo in ugotovil, da se obe gospodarstvi medsebojno najlepše izpopolnjujeta. Preiskava o umora zagrebškega odvetnika dr. Lan«a, katerega je ubil neznani zločinec v Zagrebu, ni doslej ugotovila Se nobenih znakov, ki bi preiskavo »pravili na sled za morilcem. Sprva so mislili, da gre za umor iz koristoljubja, ker pri mrtvecu niso Iz Gorice, s Krasa m iz Istre Meso se je podražilo kar za 25°/» Osrednji korporativni odbor je imel v Rimu posebno sejo, na kateri so razpravljali o nastalem položaju na živilskem trgu in o porastu cen na splošno, ki je tesno povezan z mednarodnimi cenami in vojnimi motnjami. Produkcijski stroški skoro vseh industrijskih izdelkov so so od avgusta 1939 do marca 1940 zvišali do 70 odstotkov. Indeks cen na debelo se je samo v zadnjem tednu letošnjega februarja zvišal za 13.6 odstotkov. Pa tudi cene na drobno so se znatno dvignile in v primeri z lanskim marcem celo 17 do 18 odstotkov. — Odbor je določil, da se cene mesa in mleka zvišajo za 25 odstotkov; dalje, da ostanejo maksimalne cene kruhu. rižu. olju, sladkorju in kavi do 31. julija t. 1. neizpremenjene; ravno iako se ne smejo zvišati najemnine, ceno za plin in vodo. železniške, poštne in telefonske tarifo. Da se mezde prilagode novo določenim cenam, je odbor odredil zvišanje mezd za 10 do 15 odstotkov, in sicer s 25. marcem. Hudo se ie zvišala cena krompirju Že od začetka vojne stalno naraščajo cene živilom, zlasti občuten pa je dvig cene krompirju. Od začetka vojne pa do letošnjega marca se je krompir podražil od 44 na 95 lir za meterski stot. Tak porast cen ni bil na italijanskem trgu zabeležen od svetovne vojne. Ker pa se jo na trgu pojavila velika množina ranega krompirja, katerega izvoz bo zaradi vojnih razmer zelo otežen, računajo, da bo cena popustila. Cim je prišel zgodnji krompir na trg je dosegel cemo 110, pa tudi 130 lir za stot, pričakuje pa se, da bo zaradi ve- like množine krompirja cena padla najmanj na 100 lir za stot. Cesto iz Gorice v Postojno popravljajo Ze delj časa je, kar so začeli z deli na cesti, ki pelje iz Gorico po Vipavski dolini do Postojne. Na odseku iz Gorice pa skoraj do Šempasa je adaptacija ceste že gotova. Pri delih je zaposlenih tudi nekaj domačinov iz okoliških vasi. vendar uprava ne zaposli več kot enega iz posamezne družine. Na Lijaku, pod Osekom in pri Dobravljah je cestna uprava kupila od domačih posestnikov primerna zemljišča, kjer bodo sezidali stanovanjska poslopja s pritiklinami za cestarje. Nekateri deli te ceste so bili zadnje čase v obupnem stanju in je bil skrajni čas, da so se merodajni faktorji odločili za temeljito popravilo. Aretacije v košanski okolici V košanski okolici je vedno dovolj dogodkov, ki so vredni, da jih zabeležimo. Medtem ko nestrpno pričakujemo izida razprave proti obtoženim umora, ki je bil lansko pomlad razkrinkan v naši vasi, smo doživeli drugo senzacijo. Pred kratkim je bilo aretiranih več mladeničev, ki so si drznili postaviti se po robu domačemu učitelju. Trije izmed njih, in sicer Pupis Anton, Adam Anton in neki mladenič iz sosednjega Kala (pri št. Petru) so bili postavljeni pred tržaško konfinacijsko komisijo. Pupis Anton, ki je bil svojčas konfiniran, nato pa deležen amnestije, je bil sedaj obsojen na 4 leta konfinacije brez pravice do amnestije. Adam Anton je dobil 2 leti konfinacije, mladenič doma s Kala pa eno leto. Ljubljana »N’ mav čez izaro« n a Ali nobenega denarja. Kasneje pa so to podmeno zavrgli, ker je bilo znano, da dr. Lenac ni bil bogat človek in je živel zelo skromno ter je malokdaj imel pri sebi kaj več denarja. Iz tega sklepajo za gotovo, da je bil zločin izvršen iz političnih nagibov. Voda ruši v poplavljenih krajih Vojvodine neprestano nove domove. — Tako poročajo iz Adamovega sela, predmestja Novega Sada, da je voda izpodjedla in podrla do sedaj že tisoč hiš v tem kraju. Ljudje so brez vsega, ker so pri begu pred poplavo odnesli s seboj le najbolj nujne stvari. Škodo sedaj ni mogoče oceniti, dokler se voda še ni odtekla. Sicer so vsi znaki dani, da se voda znižuje in da se bo kmalu odtekla, vendar pa se bo to zgodilo morebiti šele čez 14 dni. S staro bombo »o se igrali trije dečki v vasi Žukovcu pri Knjaževcu. Dečki so brskali v nekem zapuščenem kupu starega železa in pri tem iztaknili staro bombo. Dečki so bili seveda radovedni, kaj se nahaja v steklenici podobni posodi in so začeli predmet odpirati. Ker tako ni šlo, pa so začeli bombo tolči s kladivom. Nenadoma a je bomba eksplodirala in dva dečka na drobne osce raznesla, tretjega pa tako razmrcvarila, da je revež takoj po prevozu v bolnišnico izdihnil. C k< »Duhovno in duševno napredujemo!« »Kor. Slovenec« raeglablja o narodno-prosvet-nih prilikah na slovenskem Koroškem za časa sedanje vojne in med drugim pravi: »Ni za nikogar skrivnoet, da se bo lice naše celine po prestam vojni močno spremenilo in da bodo zunanje spremembe temeljile v novih postavah mednarodnega in narodnega življenja. Tudi naša slovenska narodna družina je na sedanji vojni neposredno soudeležena po svojih fantilh in možeh v sivi vojaški suknji in še s tem, da radevolje prenaša bremena vojnega časa. V očigled te dejavne državotvornosti naš človek lahko molče preide krajevne narodnostne neprilike in lahko motri obči narodni položaj z dobro vestjo z vidika slovenskega dostojanstva in slovenske časti. Izredne prilike države vodijo med nami do narodno - političnega premirja ki še do narodjno-pro-svetnega zatišja. Narodna prosveta se v vojnem ča6U ne more * haskom udejstvovati v velikih zasnovah in prireditvah. Naie narodne organizacije pogrešajo znatno število funkcionarjev. Naie narodno življenje je v tej dobi manj vidno ki manj slišno. Površno in plitvo pa bi bilo, če bi se zadovoljili s to bežno ugotovitvijo našega položaja. Dolžnost narodnega glasila je, da seže globlje in razgrne, kako si naše sedanje narodno žitje išče novim razmeram primerne oblike. S tem naj razveljavi še neke nazore o dozdevni narodni smrti kor, Slovencev. Slovenska narodnost se nam razodeva v novi, lepši vsebini Globoko v našo duševnost segajo njene korenine in'objemajo najdražjo posest: vero v Očeta nad nami, v«ro v večno ljubezen in pravico, zavest dostojanstva poedinca, družine in naroda, bla-govest trpljenja in trpečih. Nemški svetovni nazor je postal za nas Slovence zrcalo, v katerem zremo •voj obraz in razbiramo svoje napake in vrline. V narodnem cocialiemu izpoveduje nemški narod ne le ovoj gospodarski in politični program, marveč tudi svoj religiozni, kulturni in socialni nazor. Za narodno družino nenemškega porekla, za nas Slovence je s tem podana nujnost, da smo si tudi mi s svojim pogledom na življenje in svet na jasnem. To se v slehernem našem človeku tudi dogaja. Smemo ugotoviti: duhovno in duševno napredujemo. Mima doba terja požrtvovalnosti narodnjakov na svoj poseben način. Možato in glasno se je treba postaviti za narodno pravico in narodno čast. Z drugimi besedami: narodno vodstvo mora biti trajno pred vratmi pristojne oblasti in terjati tam pravico svojega ljudstva. Vojni čas pa je doba tihe, požrtvovalne samopomoči. Preprosta beseda o nezmag-Ijivosti naroda kot naravne življenjske tvorbe nadomešča visoke narodao-politične uvodnike. Jasen poudarek, da smo in da nočemo živeti, mora v vojni zadostovati za velike narodne manifestacije mirnih let. Vojni čas Je doba lihe, podrobne, požrtvovalne narodne samopomoči. Prosvetnih prireditev, mladinskih in gospodarskih ter gospodinjskih tečajev ni. Igre uprizarjajo le na redkih odrih. Pevski nastopi naših fantov in deklet izostajajo. Še mesečni sestanki krajevnih prosvetnih družin so se iz razumljivih razlogov zredčili, tako da se shajamo ponajveč še na letnih zborih, ki so po pravilih prosvetnih organizacij obvezni. To je obči pojav, značilen za vojni čas. — Vendar nas pri pozornejšem gledanju narodnega življenja te tišine in tega molka nikakor ni strah. Narodno prosvetno življenje se umika v zatišje vaškega in družinskega življenja. Visoke narodne zbore nadomeščata med vojno naša vas in soseščina. Naši domovi so koncertne dvoran«, odri in či- talnice. Doma so naša dekleta v premnogih krajih našla prostora za svojo lepo pesem. Doma vodijo matere in sestre svoje mladinske tečaje in tod vzgajajo svoje male v lepi materni govorici. Sploh se daje danes v družini in soseščini več ča6ti slovenski materni besedi in to ne nazadnje s prebiranjem slovenskih knjig in listov. Se tod je bilo treba žrtve, ker so letos izostale običajne Mohorjeve knjige in je treba iskali drugega čtiva. Še to bi dejali o življenju v zatišju: ljudstvo molil Kot bi razumelo vso veličino svojega časa in bi izročalo skrb za svojo in mladega rodu bodočnost Njemu, katerega živa stvar je. Tod je odjek najplemenitejšega narodnega čustvovanja.« Koroški drobiž Zaenkrat so bili otvorjeni nemški otroški vrtci v Glinjah, na Radišah, v Goričah, Melvičah in na Brdu. Po poročilu »Grenzrufa« je letos predvidenih skupno kakih 130 do 150 nemških otroških vrtcev v slovenskem delu Koroške, češ, »da se tako odpo-more itak prezaposlenim kmeticam«. Dve mladi slovenski družini. Ziljan Cvetko Mi-lonik iz Zahomca si je izbral svojo družico v znani slovenski družini Breznikovi v Pliberku, slovenski podjetnik Štefan Sienčnik iz Mokrij pa Milko Rutarjevo v 2itari vasi. Mladima slovenskima družinama mnogo 6reče na novo pot! V Čahorčah pri Zihpoljah je umrl velik narodnjak Valentn Čimžar, rodom z Visokega pri Kranju. Na Koroško se je s svojo družino priselil pred 33 leti in bil med domačini na glasu kot dober gospodar in velik poznavalec boleeni pri živini. Pokojniku v slovo je zapel tudi slovenski pevski zbor doma in ob grobu. — V Št. Jakobu v Rožu pa so pokopali Sitarjevega očeta Filipa Serajnika. Pri gorojfkoroškem kraju Dollach nameravajo začeti z delom v zlatem rudniku, ki je bil opuščen pred 300 leti. Sodijo, da Visoke Ture skrivajo v sebi kahih 300.000 kg zlata. Le*tni zbor Slovenskega kulturnega društva »Kočne« v Svečah je bil združen s proslavo 50 letnice službovanja pevovodje in organista g. Jakoba Beguša. Za sedanje razmere je bila prireditev dobro obiskana in je prav lepo uspela. Materinska proslava v ljubljanski operi Letošnja materinska proslava, ki bo jutri, 15. t. m. ob 7 zvečer ▼ ljubljanski operi, ima dvojen pcmen in namen: osvežiti hoče spomin na žrtve, ki jih mati v tihi samoodpovedi za svoje otroke dopri-naša, pokazati hoče vrednote, ki so v ljubezni matere do otroka in v ljubezni otroka do matere skrite. Spored proslave j« zelo pester in bogat: 1. Anica Čemejeva: »Razgovor o mamici«, 2. Pavšič: »Kaj bo sinku sen prineslo«. Reger: »Uspavanka«. — Poje ga. Sonja Ivančičeva. 3. Govor g. škofijskega ravnatelja Jagodica. 4. Mirko Kunčič: »Ali je kaj trden most?« Vesela otročka opereta v enem dejanju. Uglasbil dr. Anten Dolinar. 5. Mirko Kunčič: »Triglavska roža«. Pravljična igra s petjem v 4 dejanjih. Pevske točke uglasbil dr. Anion Dolinar. Režijo vodi g. prof. Šest, vse priprave u prireditev pa so v rokah gdč. Vencajzove. Vstopnice 6e dobe od četrtka dalje v opernem gledališč«. Umrl nam je danes zjutraj po kratki bolezni, previden s tolažili svete vere, naš dobri oče, stari oče, brat in tast, gospod PERME JOSIP župan občine Št. Jurij in posestnik Pogreb dragega pokojnika bo v torek, 16. aprila 1940 ob 10 dopoldne iz Ponove vasi št. 27 na župno pokopališče Št. Jurij pri Grosupljem. Ponova vas pri Grosupljem, dne 14. aprila 1940. DRUŽINA IN SORODSTVO. Koledar Danes, ponedeljek, 15. aprila: Hetena. Torek, 16. aprila: Benedikt. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5; uir. Kuralt, Gosposvetska cesta 10; mr. Bohinec ded., Rimska c. 31. Drevi ob 18.15 bo v veliki filharmonični dvorani tretja javna produkcija dojencev ljubljanske Glasbene akademije, odnosno Srednje glasbene šole. Produkcija bo v veliki Filharmonični dvorani in sporedi, ki veljajo kot vstopnioe, se dobijo v knjigarni Glasbene Matice na Kongresnem trgu. Duhovne osnovne sodobne umetnosti — je naslov javnemu predavanju g. dr. Fr. Steleta, ki bo v ponedeljek 15. t. m. ob 20 zvečer v Hubadovi dvorani pod okriljem Slavističnega kluba na univerzi. Istočasno sporoča klub vsej javnosti, da bo nadaljeval z javnimi predavanji, ki jih je prirejal že lansko leto. Cenjeno občinstvo vljudno vabljeno! Ljubljanska Filharmonija priredi v okviru Bolgarskega tedna v ponedeljek, dne 22. t. m., v veliki dvorani hotela Union, svoj XV. redni koncert. Kot gost bo izvajal slavni bolgarski skladatelj Panča Vladigerov svoj Klavirski koncert št. III., orkester Filharmonije pa bo izvajal med drugim njegovo Rapsodijo-Vardar, ki je bila že okrom 3000krat izvajana na svetovnih koncertih. Dirigent koncerta je g. dr. Danilo Švara. Nocojšnji violinski koncert virtuoza Roberta Soetensa bo začel točno ob pol 9 zvečer. Umetnik je že večkrat nastopil v naši koncertni dvorani, 6i pridobil velik krog iskrenih prijateljev in spoštova-teljev njegove umetnosti, kar v polni meri zasluži, saj je violinski virtuoz velikega slovesa. Koncertni spored je skrbno zbran in mora zanimati vsakega prijatelja resne koncertne glasbe. Umetnika bo spremljala na klavirju pianistka gospa Suzana Roche. Podrobni 6pored in vstopnice se dobe tekom dneva v Knjigami Glasbene Matice, od pol 8 dalje pa na večerni blagajni. Razpis. Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje službo zdravnika uradniškega pripravnika v banovinski bolnišnici v Ptuju. Prosilci morajo imeti pogoje za sprejem v banovinsko službo v smislu § 3. zakona o uradnikih v zvezi čl. 1 pravilnika o službenih razmerjih, ustanavljanju mest in prejemkih banovinskih uslužbencev dravske banovine ter dovršeno zdravniško pripravljalno dobo. Prošnje naj se vlože pri kraljevski banski upravi dravske banovine v Ljubljani do 24. aprila 1940. LJUBLJANSKO GLEDALI&E DRAMA — začetek ob • zvečer: Ponedeljek, 15. aprila: Zaprto. (Generalka.) — Torek, 16. aprila: »Revizor«. Premiera. Premierski abonma. — Sreda, 17. aprila: »Županova Micka«. Varh. Red A. — Četrtek, 18. aprila: »Revizor«. Red B. — Petek, 19. aprila: Zaprto. (Generalka.) Gostovanje Zvonimira Rogoza bo 20. t. m. v naslovni vlogi Shaikespearejevega »Hamleta«, in teden kasneje v Nestrojrevi buiki »Danes bomo tiči«, kjer bo igral komija Bobka. Gostovanje Zvonimira Rogoza bo gotovo privabilo v gledališče vse tiste, ki so imeli že kraj priliko spoznati Rogoza kot igralca, ki je ustvaril cel niz zanimivih figur iz dramatske umetnosti, nič manj pa. oe bo zanimivo za druge, ki ga doslej še niso videli. Njegovi uspehi na Češkem potrjujejo vpliv njegove igre. OPERA — začetek ob • zvečer: Ponedeljek, 15. aprila, ob 19: »Proslava Materinskega dne. Prireditev Krščanskega ženskega društva. — Torek, 16. aprila: Balet Hrestač. Jo-lanta. Red B. — Sreda, 17. aprila: »Lucia Lam-mermoorška. Gostuje Sonja Ivančičeva. Red Sreda. — Četrtek, 18. aprila: »Adrianna Lecouvreur . Red Četrtek. — Petek, 19. aprila: Zaprto. Zaradi ogromnih poplav v Turčiji in Bolgariji je včerajšnji ekspresni vlak Carigrad—Pariz bil odpovedan in člani Comedie Francaise niso mogli pravočasno prispeti v Ljubljano- zato anoč-njega gostovanja francoskih igralcev ni bilo. —-Vstopnice ostanejo v veljavi do nadaljnjega. Občinstvo bo o vsem pravočasno obveščeno. Radio Program radio L|ttbl]ana Ponedeljek, 15. aprila: 7 Jutranji pozdrav — 7.05 Napovedi, poročila — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) — 12 Veseli napevi (plošče) — 12 30 Poročila, objave — 13 Napovedi — 13.02 Opold. koncert Radij, orkestr*; — 14 Poročila — 18 Zdravstvena ura: Ženska samopomoč (dr. A. Brecelj) — 18.20 Glazuno\ Stenka llazin, simf. pesnitev (plošče) — 18.40 Kvarni vplivi na naš narodni organizem (Vojk i Jagodič) — 19 Napovedi, poročila — 19.20 Nac. ura: Filiofilstvo naše mladine (prof. P. MHtro-pan, Bgd) — 19.40 Objave — 19.45 Več mn nire — pa brez zamere (Fr. Govekar) — 20 Plesni orkestri (plošče) — 20.30 Prenos koncerta violinista Soetensa iz velike filharmonične dvorane. Pri klavirju Suzana Roche — 22 Napovedi, poročila — 22.15 V oddih igra Radijski orkester Torek, 16. aprila: 7 Jutranji pozdrav — 7.0’» Napovedi, poročila — 7.15 Pisan venček veselili zvokov (plošče) — 11 Šolska ura: Po naših otokih na Jadranu (V. Pirnat) — 12 Solistično točke (plošče) — 12.V) Poročila, objave — 13 Napovedi — 13.02 Opoldanski koncert Radij, orkestra — 14 Poročila — 18 Radijski šramrl —• 18.40 Vera in filozofija (Fr. Terseglav) 19 Napovedi, poročila — 19.20 Nac. ura: Anek dote o Francetu Prešernu kot človeku (Rud Dostal, Lj. — 19.40 Objave — 19.50 Gospodarska poročila in nasveti (Drag. Potočnik) — 21) por Ljubljanski pevski jazz-kvartet — 20.45 Koncert Radij, orkestra — 22 Napos — 22.15 Za dobro voljo (plošče). Drugi programi Ponedeljek, 15. aprila: Belgrad: 20.10 Vi o lina — Zagreb: 20.30 Kom. zbor — Bratislava: 2t Cerk v. gl. — Praga: 19.30 Opera — Solijo: 20 Simf. koncert — Beromiinster: 20 Mozartova opera »Čarobna piščal« — Budimpešta; 22.10 Ciganski orkester — Bukarešta: 20 Orkc stralni koncert — Stockholm-Horby: 19.50 Kabaret — Trst-Milan: 21.50 Simf koncert — Rim-Bari: 23,15 Plesno d — Florenca: 21 Godala *— Sotli':!-; :'J (,lio^iuu\« uiu/urkr Jugoslavija je porazila Nemčijo z 2:1 (2:0) Edini gol so Nemci dosegli po zaslugi ital. sodnika. — Jugoslovanski nogomet je nanovo potrdil svoj sloves Dunaj, 14. aprila. Na Igrišču v Pratru so naši izbranci pred 50 tisoč gledalci zasluženo premagali s čisto dunajsko tehniko nemško reprezentanco, ki je bila v glavnem sestavljena iz dunajskih igralcev. Današnja igra je dokazala, da ima zvezni kapitan popolno-m pravilno stališče, ko pravi, da mora biti državna repretzentanca po možnosti sestavljena iz čim več igralcev enega samega kluba. Naša reprezentanca, ki je v glavnem sestavljena iz igralcev BSK-a in dveh igralcev zagrebškega Gradjanske-ga, je pokazala lepo, tehnično dovršeno in, kar je glavno, koristno igro. Vsi igralci so se zavedali velike odgovornosti, ki so jo imeli kot zastopniki jugoslovanskega nogometa. Vsi so se dobro držali in so pred dunajskim občinstvom dostojno zastopali naš nogomet. Posebno pohvalo zasluži vse moštvo. V prvem polčasu zasluži izrecno pohvalo izvrsten napad, v katerem so bili razen mladega Nikoliča na levem krilu vsi dorastli težki vlogi. Napad je z dvema krasnima goloma postavil rezultat 2 : 0 v našo korist. V drugem polčasu pa pripada največja zasluga za zmago naši obrambi, kjer se je odlikoval izvrstni vratar Glaser s svojimi paradami, branilci in krilci, ki so se morali levje boriti z ostrimi Nemci, katerim je italijanski sodnik Dattilo dovoljeval preveč ostro igro. V tem delu igre se je poleg Glaserja odlikoval neutrudljivi Dragičevič, ki je onemogočil nevarnega strelca Binderja. Gol, ki so ga zabili Nemci v 22. minuti drugega polčasa, ima na vesti italijanski sodnik Dattilo, ki je, namesto da bi prisodil I foul v našo korist zaradi nepravilne igre Hanne-manna, dosodil na presenečenje naših gol, ki ga je Hannemann zabil po dveh prestopkih. Ko je sodnik odžvižgal, so bili vsi prepričani, da je sodil foul, toda Dattilo je bil drugega mišljenja ter je z roko pokazal na sredo igrišča. Tako so Nemci po zaslugi Dattila sredi Dunaja zabili časten gol. Potek igre Naši so nastopili v tej-le postavi: Glaser, Sto-jilkovič, Dubac, Manola, Dragičevič, Lechner, Gli-šovič, Valjarevič, Wolfl, Vujadinovič, Nikolič. Nemci pa so nastopili v postavi: Rasti, Janes, SchmauB, Hanreiter, Neustiidter, Skoumal, Lenar, Hannemann, Gamkel, Binder, Peser. Sodil je italijanski sodnik Dattilo. Nemci so imeli začetni udarec. Prvih osem minut je pripadala igra njim. V osmi minuti je sledil lep napad naših, ki je ostal neizkoriščen. Sledilo je izenačenje napada. V 14. minuti Nemci po Binderju nevarno napadajo. Glaser uspešno čisti. Zatem naši z umerjeno tehnično igro prevzemajo situacijo v svoje roke in v 21. minuti Glišovič na prednožko Lechnerja zabije z ostrim strelom prvi gol. V 27. minuti ima VVolfl lepe šan-se, da poveča rezultat, strelja pa negotovo. V 33. minuti Wolfl popravlja pogreško in pošlje žogo v nasprotnikovo mrežo. 2 : 0. S premočjo naših se konča prvi polčas. V drugem polčasu začnejo naši. Po desetih minutah Nemci ostro zastrelijo par kotov. Kritična je bila situacija v 11. minuti. Binder je poslal ostro bombo na gol. Glaser se je zaletel iz gola ter boksal žogo proti desni zvezi Hannemannu, ki je streljal na prazen gol. V tem trenutku se je znašel izvrstni Dragičevič, ki je v zadnjem trenutku skočil in rešil žogo v kot. Nemci so s surovo igro izsilili še nekaj kotov. Velik pritisk je naša obramba častno vzdržala. Zatem so naši prešli v napad, ki je v 21. minuti končal z lepim strelom, W61fl pa je na žalost streljal vratarju v roke. Žogo je dobil Hannemann in se spuščal proti našemu golu. Nepravilno in surovo je odrinil od sebe Lechnerja in Dubca, ki sta padla po tleh. Vsi so pričakovali, da bo sodnik žvižgal foul. Hannemann je streljal na gol, Glaser pa sploh branil ni, ker je bil prepričan, da je foul. toda italijanski sodnik Dattilo je prisodil gol ter rešil Nemcem čast. Nemci so še pritisnili, hoteč izenačiti rezultat, toda naši so z malo ostrejšo igro prenesli tudi ta napad ter sami izvedli par lepih napadov. V 31. minuti je Binder ostro streljal v naša vrata. Glaser pa je branil v kot. V 40. minuti so imeli naši zadnjo šanso, da popravijo rezultat, toda Wolfl je streljal netočno. Naši so dosegli zasluženo zmago. Izvedli so prav lepo igro na tujih tleh z izvrstnim nemškim moštvom, ki je imelo na svoji strani od časa do časa naklonjenost sodnika Dattila. Na ta način so se naši revanžirali Nemcem za poraz, ki so ga doživeli pred kratkim v Zagrebu, in pokazali, da spada naš nogomet v isto vrsto z nogometom vo-| dilnih držav v Evropi. V tok« za državno prvenstvo čez drn m strn je kil dosežen tale rezultat: prvi Jože Kotnik, med moštvi pa Concordija (Zgb) Opozorilo! Tvrdka Anton Res, gradbeno in asfaltno podjetje v Zagrebu, obvešča vse svoje cenj. poslovne prijatelje v dravski banovini, da gosp. Franjo Tribl iz Ljubljane ni pooblaščen zaključevati zanjo nikakih asfaltnih del, niti kupovati ali izposojati si na njeno ime kako blago. Istotako ne prizna nobenega, njemu izplačanega zneska. Ljubljana, dne 13. aprila 1946. Kolesarske tekme v Franciji Pariz. 14. aprila. AA. Havas. Danes je bila mednarodna tekma na progi La Manche—Pariš. Pot je bila dolga 214 km. Prvi je dospel na cilj Sofieti (Francija), drugi pa Vandevelde (Francija), tretji je bil Italijan Rossi, četrti pa Luksemburžan Didier. Eden izmed favoritov tekme Belgijec Kristijansen je odstopil od tekme. Prvenstvo v II. razredu: Ljubljana, 14. aprila. Grafika : Slavija 2 : 0 Korotan : Mladika 5 : 1 Moste : Adrija 4 : 1 Prvenstvo juniorjev: Hermes : Svoboda 6 : 1 Jadran : Mars 2 : 2 Ljubljana : Moste 7 : 0. Za letošnji — po številu že dvajseti — tek čez drn in strn za državno prvenstvo je vladalo izredno zanimanje. To sicer ni bilo vidno tudi po številu gledalcev, ki pa jih je bilo za naše razmere kar precej. Športni krogi pa so se za izid tega teka močno zanimali, ker je šlo za vprašanje, ali bo uspelo v placementu moštev Iliriji ali Primorju premagati Concordijo, ki ima letos v svojih vrstah zelo dobre tekače. Lepe nade se niso uresničile. Zagrebška Concordija je spet odnesla prvo mesto, čeprav samo z komaj vidno prednostjo in to predvsem po zaslugi slovenskih tekačev, ki žive v Zagrebu. Jože Kotnik je s svojim prvim mestom prinesel zmago tudi svojemu moštvu. Veseli in ]>onoeni so se vračali danes popoldne Zagrebčani domov. Start za tek je napovedan točno za ob 10.30. Tedaj so bili tudi že vsi tekači na Stadionu in se pripravljali za veliko borbo. V trenirkah so letali po Stadionu in se skušali ogreti; jutro je bilo namreč precej hladno in rahel vetrič je pihal. Ne vemo pa čemu se je start zavlekel skoraj za celo uro. Tekači so se pomalem začeli že pritoževati, ker jim je bilo hladno. Končno je malo pred pol dvanajsto dal starter tekmovalcem znak za odhod. Jta srečo pa je Se prisijalo sonce in tudi veter J6 prenehal pihati. V celoti je nastopilo 26 tekmovalcev. Zagreb-ška Concordija je poslala v boj svoje kompletno rfibštvo šestih mož, Hašk je poslal v Ljubljano samo dobrega Flassa, Tekstilac pa še nam dosedaj nepoznanega tekača Zelčiča. Tem nasproti sta postavila Ilirija in Primorje tudi kompletno moštvo, jeseniško Bratstvo pa zaenkrat celega moštva ni l>oštavilo ampak samo tri tekače. V pisanih dresih, Primorje v modro-čmem, Ilirija v belo-zele-nem, Concordija pa v zeleno-belem, so se tekači zvrstili na startu, ki je bil sredi igrišča na Stadionu. Izmed vseh je bil najbolj videti Haškovec Flass v kričečem rdečem dresu. Proga, po kateri so tekli tekmovalci, je bila naslednja: S srede igrišča so tekači najprej pretekli krog na tekališču, nato so zavili po gornjem nasipu in tekli še en krog okoli Stadiona zgoraj. Proga je bila nato izpeljana iz Stadiona na Tyrše-vo cesto, kjer je zavila na desno proti Vodovodni cesti, dalje naprej do meščanske šole, nato na levo in je vodila ob železniški progi Kamnik—Ljubljana, križala še enkrat Vodovodno cesto in nato ob slepi progi spet do Tyrševe cesto do Stadiona. To zanko, ki je bita dolga 3750 metrov, _so morali tekače preteči dvakrat. Proga sama je bila v glavnem ravna in od tekmovalcev ni zahtevala še kakih prav posebnih sposobnosti. Kako so tekli že po prvem krogu je bilo vidno, da odličnemu Kotniku ne bo mogel nihče odvzeti zmage. Z lahkoto sta pritekla skupno z Bručanom spet na Stadion kakih 80 metrov pred vsemi ostalimi tekmovalci. Za prvima dvema sta tekla oba Zagrebčana Srakar in Flase, kakih dvajset metrov za njim Jeseničan Kvas, nato Primorjan Kien, Ilirijan Glo-nar. Za temi je prišla glavna skupina: v tej skupini je po dolgem času tekel spet naš najboljši slovenski tekač Ive Krevs. Vsak se je razveselil Krevsa, ko ga je videl teči. Ive je zaenkrat še netreniran in ni mogel prav nič poseči v borbo za prvo mesto. Tekel je le iz ljubezni do svojega kluba, ki ga je danes nujno potreboval. Pač pa je po končanem teku povedal, da ima letos še namen trenirati. Ta njegova odločitev bo prav gotovo mnogo doprinesla k naši atletiki. Zadnji tekač, ki je pretekel prvi krog, je bil za prvima dvema oddaljen najmanj za 600 m. Ista slika je bila tudi po končanem drugem krogu. Kotnik se je odtrgal od vseh drugih tekačev in s prednostjo najmanj 200 metrov prvi rezal v cilj. Kotnik je danes v veliki formi. Zadnji krog na Stadionu pred ciljem je tekel s tako lahkoto in v takem finishu, da ga je bilo vredno občudovati. Za njim je tekel Bručan, kakih 120 m za njim Zagrebčan Flass. Za njim na splošno presenečenje Primorjan Kien. Tega ni nihče pričakoval. Kot peti je pritekel Jeseničan Kvas. Nato sta pa skupaj pritekla na Stadion Glonar in Srakar. Glonar je imel pred Srakarjem malo prednosti, toda slednji je bil še močnejši in v sprintu pretekel Glonarja ter ga potisnil na sedmo mesto. Kako važna je bila ta Srakarjeva zmaga nad Glonarjem se je pokazalo šele pri obračunu. Primorje in Concordija sta v oceni moštev imela namreč isto število točk. Če bi bil Glonar pred Srakarjem bi imela Concordija eno točko manj in bi bilo Primorje v oceni moštev prvo. Seveda bi bilo, če bi... V raztegnjeni verigi so nato pritekli še ostali tekači na cilj. Razlika med prvim in zadnjim pa je bila zelo velika. Sodniška komisija je nato izračunala nsalednji vrstni red: 1. Kotnik Jože, Concordia, 24:42; 2. Bručan Jože, Primorje, 25:29; 3. Flass Viktor, 25:45; 4. Kien Lado, Primorje, 25:47; 5. Kvas Jaka, Bratstvo, 26:0,0; 6. Srakar Franc, Concordia, 26:0,6; 7. Glonar Jože, Ilirija, 26:0,8; 8. Benedičič Franc, Ilirija, 26:18,8; 9. Krajcar Franc, Concordia, 26:31; 10. Perc Ivan, Primorje, 26:42,2; 11. Sindelar I., Concordia, 26:46,6; 12. Krevs Ive, Primorje, 27:02,6; 13. Zupan Stanko, Bratstvo, 27:0,5; 14. 2elčič, Tekstilac, 27:11. V oceni moštev je bilo prvo zagrebška Concordia, ki ima 48 točk. Isto število točk ima tudi ASK Primorje, ker pa je bil Kotnik prvi, zato ima Concordia tudi prvo mesto. Tako se je Concordia maščevala Primorju za leto 1937 v Celju, ki je na isti način zmagalo s Krevsom Primorje tudi kot celotno moštvo. Ilirija ima 75 točk in je torej tretja. Zmagovalno moštvo Concordie si je priborilo pokal ministra za telesno vzgojo Cejoviča, Kotnik Jože pa prehodni pokal. Pokalov pa na igrišču zmagovalcem niso predali. V prvenstvu za Slovensko Atletsko Zvezo je prvi Jože Bručan (Primorje), v oceni moštev pa je zmagalo Primorje z 29 točkami, Ilirija je druga z 48 točkami. Italija — Romunija 3:0 Gradjanski — Concordia 6:4 (3:4) Občni zbor Zimskošportne podzveze v Mariboru Maribor, 14. aprila. Sedaj, ob koncu letošnje sezone, je bil v hotelu 3rel« ter so se ga poleg delegatov vseh včlanje-,ih klubov udeležili še zastopnik poveljnika mesta Ddpolkovnik Maslač, Zimskošportne zveze dr. Fe-mčak, zastopnik mariborskega župana inž. Lah, redstavnik SPD dr. Tominšek, predsednik Tujsko-•omtene zveze iož. Šlajmer, zastopnik Touring klu-i Pfeifer. Občni zbor je vodil predsednik Ludovik Zorzut, i je podal v kratkih obrisih pregled o stanju na-(ge zimskega športa. Sledilo je poročilo tajnika oniča. V podzvezi je včlanjenih 16 društev in ei-er 10 klubov, 5 podružnic SPD ter 1 tujsko-promet- 0 društvo. Ob zaključku sezone šteje 249 verifici-uvih članov. Novih verifikacij je bilo v sezoni 54. oslovanje je bilo vseskozi harmonično, odnošaji do rhovne organizacije vedno tesni in iskreni. O bla-:ijniškem stanju je poročal Drago Senica. Podzve- 1 je dobila lani 14.000 din podpor, izdatkov pa je uno z napravo nove skakalnice v Ribnici na Po-orju 16.000 din. Kljub temu pa je gospodarsko staje podzveze ugodno. Sledilo je poročilo tehničnega sferen ta Purkeljca, ki je poročal o izvedbi zimsko oortnega programa. Pester in bogat spored je letos odzveza v polnem obsegu izvršila, kar je predvsem zasluga ugodne zime. Poleg tega so letos v6e važnejše prireditve določili na terene, na katerih je bila izvedba omogočena pri vsakem vremenu. Višek prireditev je bila otvoritev skakalnice v Ribnici na Pohorju, potem velika skakalna prireditev na Bet-navi, patruljni tek ter državno prvenstvo v štafeti v bližnjem Radvanju. Vse prireditve so bile odlično organizirane. Skupno e klubi je priredila podzveza 33 tekem. Poleg tekem je priredila podzveza tudi več tečajev. V reprezentanci naše države je bil letos prvič zastopan tudi član podzveze. Sledile 60 volitve. Za predsednika je bil zopet izvoljen Ludvik Zorzut. Nato so sledile volitve delegatov posameznih okrožij: za celjsko okrožje sta bila izvoljena Zdravko Kovač in Feri Pleteršek, za koroško okrožje Branko Diehl, drugega delegata bodo imenovali koroški klubi. Iz Maribora so bili izvoljeni v odbor: dr. Cijan, Ljubica Cingerle, Anton Čerin, Bogomir Divjak, Karl Fanedel, Joško Konič, Forstnerič Vekoslav, Golubovič, Josip Herič, inž. Ivan Lah, inž. Milan Lenarčič, Leopold Matela, I. Prah, Viktor Purkeljc, dr. Teodor Sbrizaj, Drago Senica, Friderik Šapec, dr. Dušan Šeber, dr. Spom, Srečko Voglar, škrabr. Nadzorni odbor: rav. Rodošek in Uran. Nato je poročal delegat zveze o reorganizaciji našega smučarskega športa. Prvenstvo Slovenske nogometne zveze Hermes — Mars 5:2 (1:1) Rezultat predstavlja nedvomno veliko presenečenje. Mars je šel v današnjo prvenstveno tekmo kot favorit; izgubil pa je obe točki in s tem tudi prvo mesto na tabeli ljubljanske skupine. Izguba teh dveh točk je Marsu močno škodila, težko si bo spet priboril prvo mesto nazaj. Zaradi današnjega poraza je šele tretji. Mars se je v začetku tekme preje znašel kot pa Šiškarji. Po začetni nervozi je uredil svoje vrste in -je začel napadati. Kmalu pa se je pokazalo, da manjkata i v napadu i med krilci dva moža, ki jih je moral Mars zamenjati z rezervama. S tem je bil Mars močno handicapiran, kljub temu pa je lepo napadal in kmalu tudi dosegel vodilni go4. Zdelo se je, da se bo tudi prvi polčas končal z rezultatom 1:0 za Marsa. Toda tik pred koncem so Šiškarji v veliko veselje svoje podžigaške družine izenačili. Drugi polčas v glavnem ni izpreine-nil slike jurvega polčasa. Razlika je bila le v tem, da so bili vsi Hermesovi napadi neprimerno nevarnejši kakor pa Marsovi. Mermežanska napadalna petorica se je med seboj dobro razumela in je kljub prav dobri Marsovi obrambi — zlasti Gvar-dijančič — je štirikrat potresla Marsovo mrežo. Marsovci 90 se mnogo trudili, toda kadar ne gre, pač ne gre. Zmaga Šišarjev je povsem zaslužena, dasi pristaši boga vojne niso zaslužili take razlike v številkah. Tekmo je 90dil g. Mrdjen. Reka — Jadran 3:2 (1:0) Tudi ta rezultat predstavlja malo presenečenje. Ampak to je vedno tako, kadar klub prelahko vzame tekmo in podcenjuje nasprotnika, To je danes Jadran napravil in zato je tudi izgubil. Ce k temu dodamo še, da je Reka še pet minut pred koncem tekme vodila z 3:0 in da je zastreljala še dve enajstmetrovki, potem se zdi, da je za Jadran to ptorazna ugotovitev. Končni rezultat pa povsem ustreza poteku igre. Reka je zmagala zaradi tega, ke rse je borila požrtvovalno in ker je znala dobro izkorisitti vsako priliko, ki se ji je nudila. Rečani so bolj poizkušali s sistemom predorov, kar jim je tudi uspelo. V njenem napadu, dobro podprtem po krilski vrsti, pa so bili danes tudi dovolj _ pametni možje, ld so vedeli, kam je treba porini-ti žogo, kadar je bila le prilika. Golman Jadrana za poraz ni kriv, precejšnjo krivdo z obema krilcema vred pa nosi za tretji gol. Sicer pa se je odkupil z ubranitvijo nekaterin prav težkih žog. Med drugim je držal tudi dve enajstmetrovki. Bratstvo (Jesenice) — Disk (Domžale) 4:1 (2:1) Jesenice, 14. aprila. Na Jesenicah je bila danes prvenstvena tek-da med gornjima kluboma. Moštvo Diska je je- seniško Bratstvo porazilo v jeseni v Domžalah precej izdatno. Zaradi tega se je zbralo za nastop Domžalčanov na igrišču precej občinstva. Disk je v začetku zares igral precej ostro in izgledalo je, da bo moštvo Bratstva moralo napeti vse sile, če bo hotelo imeti obe točki pod streho. V kratkem času pa je bilo jasno, da Disk igra samo požrtvovalno in ostro, medtem ko tehnično in povezanosti ni na višku. Bratstvo je zaigralo še dokaj dobro, vendar še ni doseglo svoje običajne višine. Obramba ni bila dosti zaposlena. Prejeti gol bi morala ubraniti. Po toči je prepozno zvoniti. Za SK Bratstvo so zabili gole Crnobori, Zavrl, Knific in Sretenovič, za Disk je zabila časten gol desna vzeza. Sodil je dobro g. Lukežič. Kranj —-Svoboda 4:1 (1:0) Kranj, 14. aprila. Danes dopoldne se je odigrala prvenstvena tekma ljubljanskega okrožja med SK Kranjem in ljubljansko Svobodo. Zanimanje za tekmo je bilo veliko. Vsi domačini so bili trdno prepričani, da bo zmagalo domače moštvo ki je dejansko na terenu pokazalo tudi več izvežbanosti in več tehničnega znanja. Sem pa tja 60 se Svobodaši pokazali precej surove. ‘V prvem polčasu se obe moštvi nista znašli, kar priča rezultat 1:0 za Kranj Edini gol je namreč padel iz enajstmetrovke. V drugem polčasu pa se je tekma razživela, prevladovali pa so večinoma domačini Padli so še trije goli za Kranj, od katerih je bil eden avtogol Svobode. V 29 minuti pa se je gostom posrečilo doseči častni gol. Sodil je sodnik Deržaj iz Ljubljane in sicer zelo objektivno. SK Železničar — Rapid 4:0 Maribor, 14. aprila. Na igrišču SK Rapida je bila danes odigrana druga prvenstvena tekma v letošnji sezoni, ki se je končala z zmago Železničarjev. V prvem polčasu je bila igra izravnana. V drugem polčasu pa je Železničar prevladoval. Igra je imela značaj prijateljske tekme. Sodnik Čamemik iz Ljubljane je sodil objektivno in je imel igro povsem v rokah. Igri je prisostvovalo okrog 400 gledalcev. Celje — Amater 2:2 Celje, 14. aprila. Popoldne sta igrali prvenstveno nogometno tekmo gornji moštvi. Za igro je bilo veliko zanimanje in je tekmi prisostovalo okrog 500 ljudi. Največ je prihitelo 6eveda Trboveljčanov, ki so prišli bodrit ovoje ljubljence. Tekma je bila izrazita borba za točke in je bila ves čas ostra in napeta. Sodnik je izključil dva igralca SK Celja. Ostali igralci SK Celja so igrali požrtvovalno, toda njih igra je bila preveč raztrgana. SK Amater je igral hitro in povezano in če bi imel še malo sreče, bi upravičeno zmagal. Sodil je g. Mehle zadovoljivo. SK Ljubljana - SK Jugoslavija (Zagreb) 3:2 (1:1) Za nekakšen zadnji trening pred j>otjo v Osi- 1 jek, kjer ae bo morala pomeriti s tamošnjo Sla- i vijo, je Ljubljana povabila na prijateljsko sreča- * nje dobro zagrebško nogometno moštvo Jugosla- 1 vijo. Vodstvo slovenskega ligaša je natihem menda upalo, da bodo na tej prireditvi nemara le padli kakšni dinarji, ki bodo za drago pot v Osijek kolikor toliko razbremenili klubsko blagajno. Prav posebno velika vsota se danes prav gotovo ni nabrala, saj je prišlo kljub jasnemu dnevu gledat to srečanje komaj nekoliko več kakor sto ljudi. Pa še ti so potem, ko so videli, da stvar na zelenem polju ne bo preveč resna, rajši poslušali radio, ki ga je bil na tribuno postavil ustrežljivi igralec SK Ljubljane. Hassl. Radio je namreč prenašal drugo polovico tekme med Jugoslavijo in Nemčijo. To bi bili gledali, s kakšnim ogromnim navdušenjem je občinstvo brez izjeme od najmanjših »kibicevc pa do starih resnih gospodov sprejelo ob polčasu vest, da Jugoslavija vodi z 2:0, kako napeto je nato sledilo poteku in s kakšno tesnobo je pričakovalo končal Ko je bila tekma končana, so se vsi oddahnili kakor bi se jim bil odvalil kamen od srca! Z ogromnim navdušenjem so sprejeli vest o zmagi naše enajstorice, ki je na nemških tleh. kjer že lep čas nihče ni požel lavorik (saj so celo Italijani jeseni pogoreli z 2:5!) dokazala, da jugoslovanski nogomet ni od muh. Cast in slava vrlim fantom, ki so dali vse od sebe za naš ugled, so govorili gledalci na igrišču SK Ljubljane, kakor so danes govorili povsod po Jugoslaviji, in to ne samo športniki, ampak vsi ljudje brez izjeme I Na igrišče so okrog štirih pritekli (po predtekmi Ljubljana rez : Mars 2:1) gostje v tejle postavi: Medič, Stojanovič, Čolcvič, Švec, Kašanin, Hrlič, Martinovič, Jerukovič, čavlovič, Hodak, Ci-vidini. Ljubljana pa je nastopila s temile možmi: Pogačnik, Ceglar, Bertoncelj, Šercer, Pupo, Bon-celj, Presinger, Gomezel, Kroupa, Grintal, Erber. V prvih minutah je pritisnila Ljubljana, gostje pa so se znašli kaj kmalu in so — proti pričakovanju občinstva in za prvo moštvo SK Ljub ljane ne posebno laskavo — prav do kraja tekmo ostali enakovredni nasprotniki, ki so bili od domačih tudi mnogo požrtvovalnejši in boljši v Startu. Predstavili so se s prav ugodne strani, s solidno obrambo, z zelo dobrim levim balfom ter z dobrim levim krilom in levo zvezo. Ljubljana danes ni mogla posebno navdušiti. Skraja je nasprotnika podcenjevala, pozneje, ko je videla, da je boljši kakor si je bilo misliti, je poskušala igrali bolj zares, pa se že skoraj ni dalo več popraviti tega, da so se posamezne vrste, zlasti halflinija in napad, kjer sta bila dva moža hudo šibka, raztr-gael. Večja rutina jim ie na kraju vendarle zagotovila pičlo zmago. Goli so padali v temle redu: 1:0 za Jugoslavijo je v 9 minuti zelo lepo postavil Hodak, v 34. minuti je Grintal povzpel na 2:1 za Ljubljano, v 8. minuti je nato Jnrekovič ponovno izenačil na 2:2. nato pa je v 21 minuti Erber postavil končni rezultat 3:2 za Ljubljano. Tekmo, ki je potekla v zares prijateljskem tonu, ie zadovoljivo sodil g. Mrdjen. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarič - Izdajatelj: tnt Jože Sodja. - Uredniki Mirko Javornik. - Rokopisov ne vračamo. d«M« H*-j* rink delanaik ob 12. Mesečo« naročnina 12 din. ca inozemstvo 25 din. Uredništvo: Kopitarjeva ulica «-IIL Telefon it 4001 do 4005. Uprava: Kopitarjeva ulica i.