Stev. 46. Poštnina plačana v gotovini. V LJubljani, dne 17. novembra 1927. Mesečna priloga »Novice v slikah". Leto 40.
ilai.il« JBR«l«*MtskP kmeloke zrczo. - Cen« »K Din za telo let«. — Za inoiemiitro «0 Din. - rosa-	Izhaja vsako sredo ol> (i t|nlraj. - Sptal In donisi nc.| te pošiljal* Irednlltvo „l>omolJulia", untilu
mesna Slevllka I Din. — T inioratnen d«ln vsaka drabaa vrstica ali aje prastar 10 Dla. a rekl»jia«Ue I« (uerati pa lipramiStvn ,.Domoljuba" v l.lnhtjnni, Kopitarjeva nllea Stev. 6.
Oprti ob
Vae soli — gorje mu, kdor je sami To volja za državo se veliko bolj kot za posameznega Človeka.
In naša država doaedaj ni bila dosti v boljšem položaju. Naša stara, zagrizena sovražnica Italija je skušala okrog nas zvariti obroč sovražnikov, ki naj bi ob danem znamenju postavili svoje vojake ob naši meji, d oči m bi Italija korakala v Slovenijo in Dalmacijo ter se polasitla naše zemlje in naše kulture. Tega načrta Italijani sploh no skrivajo. Hočejo imeti naš les in naš premog. Mi Slovenci bi bili taki umirajoči sužnji, kot so sedaj naši neodrešeni bratje onkraj meje.
Zato je Mussolini vedno in ob vsaki priliki izzival. Zakaj videl je, da nimamo prijateljev in ne opore in v takem slučaju zna celo Italijan biti korajžen.
Naša politika je bila dosedaj taka: Italijanu ustrezi vse do zadnjega, da bo prijazen. Italijan pa, čim več je dobil, tem bolj je bil predrzen. Dr. Korošec in dr. Marin-kovič pa sta bila drugačnega mnenja: Pusti Italijo pri miru in zagotovi si drugod dobrih in zanesljivih prijateljev.
To novo načelo je zmagalo s sedanjo Vukičevičevo vlado: Maša dr/ava se je kar najtesneje zvezala s Francijo, ki ima v evropski politiki tako odločilno besedo, da preko nje ne more nobena država.
Francijo.
Naš zunanji minister se mudi sedaj v Parizu, kjer je podpisal novo jugoslovan-sko-francosko politično pogodbo, na podlagi katere bo naša država v družbi s Francijo povsod v evropski politiki nastopala kot enota. Na ta način smo mi dobili v Franciji, ki nam je bila že od nekdaj zelo naklonjena, močno oporo.
Pogodba, kakor se zatrjuje, nima nobenega sovražnega namena proti Italiji, pač pa pomeni veliko okrepitev jugoslovanske politike na Balkanu, vsled česar seveda Italija ne bo imela več korajže neprestano roži jati s sabljo ob naši južni meji.
Zfeatl mi Slovenci smo se naravnost oddahnili, ko je bila podpisana ta pogodba. Zakaj zadnje leto smo živeli v vednem strahu, kdaj bo velike jugoslovanske potrpežljivosti konec ali kdaj bo Italija mislila, da je Jugoslavija dovolj osamljena in je čas zavojevati slovenski premog in dalmatinsko morje.
Zato razumemo italijansko časopisje, ki jo kar divje radi te pogodbe: zakaj italijanske sanje zagospodovati na Balkanu so se s tem podpisom znatno razblinile, mi Slovenci pa smo lahko mirnejši glede bodočnosti.
Dr. Korošcu in dr. Marinkoviču pa bo slovensko ljudstvo hvaležno, ker sta ga rešila vojne more, ki je prežala na nas preko Nanosa.
račun znatno manjši, kot so bili dosedanji.
To se pravi: dajatve in davki bodo tudi manjši.
Znižane takse.
Razne takse so pri nas tako visoke, da je za našega nepremožnega delovnega človeka naravnost luksus, če hoče priti do pravice. Zato je pripravljen načrt, da se znižajo zlasti sodne in upravne takse.
Takoj na to pridejo na vrsto zakon « najetju
velikega posojila,
katero se bo uporabilo v prvi vrsti za ve lika javna dela, ki se morajo izvršiti, M prvi vrsti železniške proge in najnujnejša vodna dela. S tem se bo znatno omejila brezposelnost, ki je posledica opešane gospodarske moči v državi. Z delom pa se bo gospodarska moč vseh slojev znatno dvignila. Potem pride na vrsto zakon
o izenačenju davkov,
o čemer smo že zadnjič poročali. Omenjamo pa danes to še enkrat zato, ker radi-čevci vpijejo, da je ta zakonski načrt propadel. Radičevci so skupno z žerjavovci namreč stavili neki predlog, v katerem s« prepisali iz vladnega programa vse tisto gospodarsko delo, ki naj se izvrši, da se oblaži gospodarska kriza. Način izvršitve pa predlagajo tak, da bi morali ljudem davke povišati, ne pa znižati. Da je vlada tak predlog odklonila, je jasno. Jasno je tudi, da hočejo radičevci s takimi predlogi samo ovirati gospodarsko delo sedanje vlade, da bi lahko rekli: glejte, nič ne dela.
Za delavstvo.
Minister dr. Gosar je ministrskemu svetu predložil pravilnik o organizaciji posredovanja dela, o dajanju podpor brezposelnim in oddajanju cenenih posojil ca graditev delavskih stanovanj. Minister je že v zbornici razložil, da je najuspešnejši boj proti brezposelnosti delo, ki ga je treba delavcem preskrbeti. Zato se bodo 8 tem pravilnikom tako zvane borze dela na novo preuredile, da bo njih delo uspešnejšo, na drugi strani pa bo vlada skrbela, da se začne z velikimi javnimi gradbami. Podporo bodo dobili le tisti delavci, kateri res ne morejo dobiti dela in bi morali radi brezposelnosti stradati. Na vsak način pa se bo zabranilo, da bi se ta denar zbi-
Da dvignemo gospodarsko moč.
Sedanja vlada je pod vplivom dr. Korošca začela z vztrajnim in dobro premi-šlienim gospodarskim delom, katerega glavna naloga je, dvigniti gospodarsko moč »seh naših delovnih slojev, zlasti kmeta, ki tvori 75% v državi. Zato je v prvi vrsti treba znižati previsoke dajatve, ki kot mora tlačijo naše gospodarsko življenje, da ne more dihati.
Novi proračun zmanjšan.
Proračun za prihodnje leto mora biti predložen po postavi do 20. nov. vsakega leta. Od proračuna je gospodarstvo bistve-
no odvisno. Doslej so se proračuni vsako leto zviševali in a tem tudi višali davki in dajatve. Na drugi strani pa se je denar strahotno zapravljal. Ob državnem krmilu sta pač sedeli stara, še nerazčiščena radikalna stranka in eamostojno-demokratska (žerjavovska) stranka. O prvi je znano, da je imela med seboj celo vrsto korupcijo-nistov, ki jih sedaj ni več v skupščini, o žerjavovski stranki cela država ve, da je najbolj nesposobna stranka za zdravo m pošteno gospodarstvo. Kakor so delali s Slavensko banko, tako so ravnali z državo.
Finančni minister je izjavil, da bo pro-
;al v raznih bankah, kjer bi kapitalisti kupčevali z njim. Glede delavskih stanovanj sloji minister na stališču, da se ne zidejo velike delavske kasarne, temveč male delavske hišice, ki jo more delavec dobiti v svojo last.
Ministrski svet je dr. Gosarjev pravilnik soglasno sprejel in bo takoj, ko ga potrdi tudi finanni odbor, zadobil veljavo.
Zmaga v trgovski zborn ci.
V	industriji je bil narejen sporazum. Od 16 članov je 6 somišljenikov SLS.
V	trgovini je bila vložena samo ena pravilna lista, ker ro jo demokralje napak vložili. YTsi na tej listi izvoljeni so proti demokratom. Večina od njih je somišljenikov SLS.
V	obrtnem odseku so se vršile volitve. Oddanih glasov je bilo 19.088. Za našo listo je glasovalo 11.508 in za žerjavovsko 70S3. Dragi glasovi so bili neveljavni. Izvoljenih je 10 naših in 6 žerjavovcev.
Reči moramo, da so se naši obrtniki sijajno držali. Upamo, da bo zbornica tudi dobro delala. Pride skupaj prvič 25. novembra t. 1.
Rog daj, da bi kmalu imeli tudi našo kmetske zbornico!
Par misli k zmagi v trgovski zbornici.
Vsakemu svoje!
Zakaj so se pristaši naše stranke zavzeli za to lepo zmago pri volitvah v zbornico za trgovino, obrt in industrijo? Zato, ker hočemo, da pride vsak stan do svoje veljave. Hočemo, da bi bil kmet vedno bolj zaveden, da bi vedno bolj držal skupaj, da bi vedno bolj ljubil svojo zemljo in svojo domačijo. Tudi delavcu, ki nima drugega kot svoje žulja ve roke, pravimo: Zavedaj se vrednoeti svojega dela, drži drug z drugim, pomagaj drug drugemu. Ravno tako pa želimo, da bi tudi obrtnik vedno bolj poznal smisel za skupno delo. Vsakemu stana torej svoje, vsakemu pa posebej želimo medsebojne 1 jo besni in medsebojnega razumevanja.
Ne pa eden proti drugemu.
Nikoli pa ne sme biti sovraštvo med 6tanovi. Vemo. da ne gre vse na svetu gladko. Kako ribanje vedno lahko nastane. Toda pametni in krepko organizirani zastopniki posameznih stanov take stvari po treznem premisleku izravnajo. Obsojamo torej boj med stanovi. En stan ne sme biti proti drugemu, ker 60 za človeško družbo vsi potrebni. Zato so se torej somišljeniki SLS zavzeli za lepo zmago obrtnikov pri volitvah v trgovsko in obrtno zbornica Doslej je Um vladal stari liberalizem, ki je učil: »vsak sam zase.« Odslej mora tam vladati misel na skupnost. Hočemo da se obrtni stan vedno bolj razvije in krepko organizira, smo pa proti temu, da bi bil kadarkoli proti drugim stanovom.
Kaj pa trgovci?
Tudi trgovina je potrebna v človeški družbi. Zato somišljenik SLS ni proti trgovcem. Vsi pošteni trgovci imajo prostora t na^i stranki.
Toda proti oderuštvu, ki so ga v prejšnjih dobah nekateri trgovci uganjali, je morala biti poštena ljudska stranka. Priznamo, da gre tudi trgovcu dobiček in pošt n zaslužek. Tudi moramo reči, da je bilo zmeraj pri nas lej>o število takih poštenih trgovcev. Žal pa je bilo v prejšnjih dobah tudi dovolj ljudi v trgovskem stanu, ki so šli preko pravih mej.
Trgovci in konsumei.
Marsikje so se kmetje in delavci združili in ustanovili svoje konsume. Ali je to proti trgovcem? Dvoje moramo reči: 1. Kmet, delavec ali obrtnik vsak ima pravico, da si pomaga. Če so se mu zdele trgovčeve cene previsoke, zakaj si ne bi smel z združenimi močmi nabaviti blaga po nizki ceni? Isto vendar stori vsak trgovec, da kupi tam, kjer je ceneje. 2. Pcšten in dober trgovec ni propadel radi konsu-ma. Kdor je delal po zmernih cenah, je lahko obstal poleg konsuma. In, kjer ni bilo čutiti nobenega odiranja od 6trani trgovcev, konsumi niso šli.
SLS torej nikoli trgovcev ni odbijala od sebe.
Toda oderuhov ni trpela.
To velja tudi danes. Vsak trgovec ima prostor pri nas, če je pošten, pa naj gre tja, kamor spada. Kar velja tudi za vsak drug stan.
Se en važen nank.
Ko so prišli v Ameriko med Indijance iz Evrope prvi izkoriščevalci (pri nas bi rekli oderuhi), so začeli Indijancem ponujati žganje. Indijanci so pili — in umirali. Celi rodovi so poginili, zastrupljeni z žganjem. Marsikak lažitrgovec je pri nas v prejšnjih dobah z žganjem omamil kmete. Na žganju so se zadolžili, postali odvisni in nesrečni. Koliko kmečkih gruntov je pred vojno žganje uničilo. Ali ni bil tak nepridiprav od trgovca nesreča za kraj? Ali je čudno, če so ga ljudje zasovražili? Ali je mogel biti tak zastrupljevalec prijatelj cerkve, duhovščine? Sel je med »liberalce«, danes bi rekli med demokrate.
Takih ljudi seveda v našo stranko ni bilo in ne bo.
Današnji zastrnpljevalcl.
Z žganjem tak demokratski trgovec danes ne more več zastrupljati kot je včasih. Danes pa zastruplja ljudi marsikje s protiverekim Časopisom. Ponuja ljudem protioerkvene in protiverake časopise da otope za cerkev in vero. Mladino pokvari z umazanostmi, ki jih prinašajo taki listi. Kjer se razširi tak list, tam so ljudje omamljeni in oderuh jih spet lahko striže kot bedaste ovoe.
Trsoci, ki širijo potom svojih treovin proUversko časopisje, so današnji zastmp-Ijevalei ljudstva.	r
Taki niso za med nas. K takim pa tudi posten človek ne bo naredil koraka čez prag njih trgovine.
Samostolneži pod žerjavovsko komando.
V Belgradu se je *godi'o veliko čudo-Pribičevič in Radič sla se našla v ob emu Kdo se ne spomni, kako je Pribičevifieva stranka pred par leti vih'ela bič nad ra dičevci, kako je doseg'a, da se je sprejela zloglasno obznana nad radičevsko stranko kako je zapirala Radica ter ga postavljala na veleizdajniško klop. Kdo se ne spomni, kako je Radič rohnel zoper Pribičeviča jj videl v njegovi stranki poosebljeno na-silje.
Kdo dalje ne ve, kako so slovenski žerjavovski časopisi obdelovali samostojne-že in Puc ja, in kako so samostojneži it pri zadnjih volitvah zmerjali žerjavoveet pokvarjeno, kapitalistično gospodo, s ka-tero pošten kmet nikdar in nikjer opravka imeli ne more.
Danes pa imajo v Belgradu skupen klub. Danes prirejajo skupne večerje, pi-jejo in si nazdravljajo ter .»rešujejo« kmet-ski program. Radie in Pribičevič se po-ljubljata, Žerav in Puce'j si stiskata roke.
Kako je to mogoče?
Prvič: vsakdo pozna Radiča. Kar danes reče, jutri pobija, danes vozi po enem kolovozu, jutri po drugem. Kar je včeraj preklinjal, danes blagoslavlja in jutri bo isto zopet opljuval. Torej za Radica ni nij čudnega, da se danes vrle okrog vratu Pri biče viču, katerega bi včeraj rad utopil v žlici vode.
Kar se pa tiče slovenskih radičevskih voditeljev, so pa itak po večini nekoč »padali liberalni stranki in se danes samo vračajo, odkoder so izšli. Glavni program sa-mostojnežev je bil itak od vsega začetka boj proti SLS in »klerikalizmu« pod vabljivo kmeisko firmo, isti program imajo žerjavovci. 'iorej ni nobene druge zapreke za združitev oteh kril kot boj za korita.
Drugič: Pribičevič in Radič se strašno trudita, da bi prišla v vlado. Ker pa niti enega niti drugega ne marajo, — »kaj zadnji čas je, da se v vladi začne resno gospodarsko delo — si obe stranki x vsemi napori prizadevata, da bi vlado vrgli ter čim bolj ovirali delo v narodni skupščini. Ker je pa za večji uspeh potrebna skupna taktika, sta se oba kluba združila.
Pri tem je pa seveda jasno, da bo Radič takoj zapustil Pribičeviča, če bi m«
1SBSB5U 9IHHBHH3U9BIEK35X
NOVICA

uspelo zlesti v vlado, Isto bi storil Pribi-
tjevifi.
Oni slovenski samostojni kmetje, ki so pristopili v stranko iz idealnih nr-nenov, pa sedaj vidijo, pri čem da so: kakor medvede so jih vodili od samostojnežev k ra-dičevcom, od radičevcev k žerjavovcem.
Program samostojnežev je bil laž od vsega početka, laž pa ima kratke noge.
Danes imarno v Sloveniji opraviti samo še z žerjavovci, ki imajo v radičevcih svojo podružnico.
Kal psšefo rasjsrefnsla
Sramota Slovenije, Pod tem naslovom podaja g. Pucelj v »Kmetskem listu« razne svoje belgrajske fantazije. Vidi sc, da je postal zvest učenec Radičeve šole, kajti prav grdo in neopravičeno zabavlja voditelj slovenskih radičevcev na SLS in njene poslancc. S svojo izobrazbo je dospel že tako daleč, da se ne sramuje pisati o »ka-slriranem klerikalem klubu«. G. poslanec Pucelj s svojimi neotesanimi napadi našim
poslancem ne škoduje, pač sam sebi. *
»Radič je zagrozil z odhodom Hrvatov iz. parlamenta, vlada se boji,« pripoveduje glasilo bivših samostojnežev. — Ne bo tako hudo, kajti resnica je, da je Radič s svojo neresnostjo in gostobesednostjo sam kriv, da pred njiin nima nihče, pa prav nihče, strahu. Če tega g. Pucelj nam ne verjame, naj vpraša svojega novega tovariša »Kmetske demokracije« g. Pribiče-viča, ki je ugnal republikansko radičev-ščino kaj hitro in brez težav v kozji rog. Kar se tiče zagroženega odhoda Radiče-vega iz Belgrada, je pa dokazano, da ni bilo za državo in nje davkoplačevalce vsaj doslej nič boljše, če je razlagal g. Radič v Belgradu svoje učenosti ali če jih ni. Za hrvatski narod in če hočete tudi za »pre-čane« pa je ogromna škoda, da Radič ni bil, ni in očevidno tudi ne bo to, kar bi bil lahko, pameten politik namreč. V tem žalostnem dejstvu — da govorimo z gosp.
Pucljem — je resnično jedro naših težav. *
Roparji, razbojniki, hajduki. S temi besedami je obkladal, kot poroča »Kmet-ski list«, najizobraženejši in eden največjih svetovnih politikov g. Radič (vsaj g. Pucelj ga danes tako ceni) svoje nasprotnike v parlamentu. Pa glejl Radičevci so sedeli 18 mescev z »roparji, razbojniki in hajduki« prav prijateljsko v ladi, g. Pucelj pa se je ogreval z radikalno milostjo še več časa in vendar vsi ti kmetski prijatelji se niso spomnili, da bi takrat radikalom rekli: »Prečani smo molža krava, dovolj smo čakali, zahtevamo znižanje in izenačenje davčnih bremen. Če bi jim bila korist davkoplačevalcev res pri srcu, bi zaropotali takrat, ko so imeli moč. Zakaj pa vendar tako vpijejo sedaj? Zato, ker jim je zaprta pot v vlado in pa, ker se v svoji strankarski ozkosrčnosti boje, da bi izenačenje in znižanje davkov in še marsikaj, za kar so pokazali radičevci in žerjavovci popolno nesposobnost, izvršili v blagor ljudstva drugi, brez njih in proti njim.
d Tu so pa že vse neha! Gospod okrajni glavar, kje ste? Ne bomo navedli ne kraja no imen, ker ne maramo, da bi bilo vseh vaščanov preveč sram. Tole se je zgodilo pretokli teden. Vršila se je vesela svatba. Prav. Veselje mora biti in ga nikdo ne zabranjuje, najmanj pri svatbi. Pa so vozili balo. Ne fantje, oženjeni možje. Ob gostilnah — bilo je ob veliki cesti — pa so se dobili ljudje, ki so delali šrango. In so jo delali, gostilničarji pa točili pijačo na debelo. In konec te zgodbe? Mož je-vozniki eo se tako upijanili, da se je eden z voza prekucnil na cesto pod kolesa, ki so mu šla čez prsni koš s težo 2000 kg. Mož je še nekaj časa živel potem pa skoro še napol pijan umrl. Dva druga pa sta od alkohola tako podivjala, da so jih morali privezati menda na koč, v katerem se je vozil prašič. Ljudje so rekli, da sta ta dva bolj spadala v koč — kot oetveronožec z rilcem. — Nam Slovencem itak očitajo, da smo največji pijanci, za celo milijardo zapijemo na ieto alkohola, s tem zapravljamo grunte, pamet, družino in zdravje, dušno in telesno postajamo manj vredni in degenerirani, toda nekateri gostilničarji (poštenim gostil-
Ljubljansko gledališče naj popravljajo kmetje. Tako zahtevajo žerjavovci, čeprav so stvorili v zadnjem času z radičevci »k m e t s k o« demokracijo. Na zadnjem zborovanju naše oblastne skupščine so se namreč žerjavovci silno togotili, ker so naši poslanci sklenili, da naj z malim davkom na vstopnice vzdržuje mestno gledališče mestna gospoda. Ali mar ne vzdržuje ljudstvo gledališke prostore po deželi samo iz svojih sredstev? Zato pa imajo isto dolžnost, če jim je res za obstoj gleda'išča in izobrazbo tudi dr. Kramerjevi ljubljanski volivci. Deželni denar pa bodo poslanci SLS varovali in ga uporabljali po željah ljudstva, ki jim je dalo pri volitvah zaupanje.
*
»Domovina« zopet straši z biro. Na
zadnjem zasedanju oblastne skupščine je bilo sklenjeno, da se bira uredi, kar seveda še ne znači, da se bo obče kaj zvišala. Večina naših kmetskih poslancev v oblastni skupščini bo že vedela, kaj je mogoče in kaj ni, zato je čisto nepotrebno, da Cerkvi in duhovništvu tako »naklonjen« žerjavovski tednik hujska že sedaj, ko še prav nič ne ve, kako se bo ta stvar uredila. Red mora biti povsod in tudi pri biri, ki je za večino naše duhovščine živlien-skega pomena. Ogromna večina vernikov je že doslej radevoljno dala duhovniku, kar je duhovnikovega, le mnogi žerjavovski in tudi nekateri pucljevski »dobri katoličani« so delali — seveda v korist svojih strankarskih namenov — tudi z biro večno zgago. Tega mora bit konec. Sicer pa radi bire ni še nihče obubožal, radi liberalnih tatov ljudskega denarja pri raznih polomljenih bankah in hranilnicah pa je prišel že marsikateri na boben.
nič.irjem, ki jih je tudi še nekaj, vsa časti) kljub izrecni postavi očitno pijane ljudi še zalivajo z alkoholom do nezavesti. Tu ni nobenega drugega sredstva kot vsa ostrost postave. Gosp. okrajni glavar (saj stvar je v celem okolišu znana in je gospod ne bo mogel preslišati), Vaša dolžnost je, da odredite najstrožjo preiskavo in dotičnim go-sitlničarjem vzamete koncesijo. Ali naj oblast mirno gleda, kako se ljudstvo utaplja v alkoholu in vsled tega v siromaštvo. Te alkoholne morije med Slovenci mora biti enkrat konec 1
d Sava zopet odnaša mostove. Za vsako ne preveliko deževje je Sava postala strašno občutljiva: takoj naraste ter začne svoje razdiralno delo. Pretekli teden je šel par dni dež, pa še ne preveč. Hudourni ci, ki se na Gorenjskem stekajo v Savo, so imeli takoj preveč vode, ki so jo z veliko hitrico vlivali v Savino strugo. Sava je seveda takoj nastopila ter so njeni valovi na Gorenjskem odnesli par mostov. V Kranju je zopet zalila tovarne in stanovanjske hiše na Gašteju, dasi so tovarne v poletju razstrelile ogromne skale v Savini strugi pod Kranjem, ki so znatno ovirale hiter odtek vode. Istotako je naredila Sava veliko škodo na Ježici in černučah, kjer je poplavila obrežje precej na široko.
d Nesreča v narastli Savi. V četrtek, ko je Sava tako zelo narastla, je voda zagrnila tudi št. Jakobski most pri Ljubljani. Opoldne je hotel posestnikov sin Ivan Sla-bonja prepeljati branjevko Marijo Dolčič preko mostu. Mislil je, da bode konj pre-bredel vodo. Toda valovi so bili premočni in ga je voda odnesla. Preje pa je Slabo-nja hitro še porezal priprego. Konj se je rešil. Voz je tudi odneslo, vendar pa so ga drugi dan našli skoro nepoškodovanega. Blago, ki je bilo na vozu, je bilo vredno 15.000 Din. Slabonjo in Doličevo so valovi odnesli. Dolčičeva je padla v nezavest in pri tem ji je voda odnesla torbico s 7000 Din. Oba ponesrečenca je rešil posestniški sin Mihael Majdič iz Brinja pri Beričevem. Privezan na vrv je plaval do tja, kjer sta se za neko drevo držala Slabonja in Dolčičeva in ju z velikim naporom junaško rešil. Junaškemu fantu vsa čast!
d Zgodnji sneg. Pretekli teden je sneg zapadel precej na debelo. Ker je vseeno malo prezgodaj, se je bati, da bi morebitno južno vreme povzročilo po hribih prehitro topitev in bi reke zopet znatno prestopile svojo strugo.
d Načelnik okrajnega zastopa v Kozjem g. M. Tomažič, ki edini upravlja to službo že izpred vojne, je bil odlikovan z redom Sv. Save IV. razreda in mu je 11. t. m. okrajni glavar odlikovanje slovesno izročil.
d Koledarček Jugoslovanske kmečke zveze za leto 1928 je že izšel. Koledar ima kakor v prejšnjih letih, tako tudi letos prav raznovrstno vsebino, primerno za vsakdanje potrebe naših kmetov. Poleg običajnih preglednih tabel ie v koledarju cela vrsta
»domoljub« 19?;.

Krajših in za naše razmere važnh gospodarskih člankov, katere so priobčili naši kmetijski strokovnjaki. Važen je posebno članek o poslovanju hmeljarjev, ki ga je spisal g. ing. V. Saiiar in ki navaja vse najpotrebnejše nauke za pravilno delo v hmeljarstvu, s katerim so se pričeli ravno v zadnjih letih naši kmetje zelo obširno ba-viti. Prav poučen je V^ernigov članek o pravilnem in štedMivem gnojenju, posebno d Katoliško življenje v Belgracu in v Srbiji, V Belgradu iira Jugosl. akademsko društvo sv. Cirila in Metoda letos za 100% več članov kot lani in se pridno giblie. Vrste se redni tedenski sestanki, predavanja itd. — V Kragujevcuso katoliki nedavno ustanovili versko-pro-rvetno društvo »Naš dem«. Sedež-društva je v neposredni bližini tamešnje katoliške cerkve. Namen društva: predavanja, pogovori, čitarre dobrih knjig in časopisov, gojitev katoliškega duha in čim tesnejše sodelovanje in medsebojno prijateljsko spoznavanje. — V N i š u »e je osnovalo ka-tolirko pevsko društvo »Mahnič«, ki bo skrbelo v prvi vrsti za lepo petje v katol. žunni cerkvi presv. Srca Jezusovega, a tudi sicer prirejalo javne pevske nastope. — V Srednji Srbiji žive katoliki po r?.zrih krajev več ali manj raztreseno. Večja skupina, okrog 500, prebiva v rudniškem kraju Bera. Večinoma so Francozi. K n-im prihaja vsak mesec francoski župnik iz Belgrada, da opravi službo božjo in uči ctrcke katehizma.
d Cenjenim naročnikom teplo priporočamo nakup sračk 11. stadioneke loterije. Dobitki so prvovrstni, in sicer vila »Stadion«, ki ja bila nalašč za to sezidana. Grajena je tako solidno in vestno, da se je vsak čudil, kder ja opazoval zidavo. Dalje obsega loterija 20 koles najbolj znane firme »Pucli«, 10 6trojev, ki nUo samo šivalni stroji, ampak tudi za vezenje in krpanje nogavic, 10 nihalnih salonskih ur, 10 žepnih ur in še 150 dobitkov v vrednosti od 250 do 100 dinarjev. Srečke so dobe pri Orlovski podzvezi v Ljubljani, Ljudski dom. Če si kupi vsak »Domoljulov »naročnik samo eno srrčko. bo prodanih polovica srečk.
d Maribor velika obmejna postaja. V Mariboru se vrši dalifca konferenca med našo državo in Avstrijo. Namen ji je, da se povzdigne Maribor v veliko obmejno postajo, kjer bo tudi Avstrija imela svoje uradništvo.
d Rerular ja Bnd nje. V Mariboru se je sklenilo, da se začne s uravnavo nevarne Hudinje 15. ali 16. L m. Ljudstvu, kateremu je narastla Hudinja vedno delala ogTomno škodo, bo ta sklep mariborskega oblastnega odbora z veseljem sprejelo, o pravi porabi umetnih gnojil, dalie članki iz sadjarstva, čebelarstva, iivinozdravstva; metuljavost živine, ki se pri nas zelo razširja, je tudi opisana v posebnem članku. Poleg strokovne kmetijske vsebine je v koledarju zanimivo poročilo o delu Prosvetne zveze in v koledarju so tudi za vse naše gospodarje in fante potrebna navodila za vojaško službo. Na željo naših kmetov ima koledar prideian tudi pregled sejmov v Sloveniji. Koledar naše Kmetske zveze je bil doslej še vsako leto hitro razprodan in aradi tega vabimo nase gospodarje in in-
teresente, da si ga čimpreje naroce; eena koledarčku je tudi letos le 10 Din m se ga dobiva lahko po naših knjigarnah ali pa se ga naroči pri tajništvu Jugoslov. Kmetske zveze, Ljubljana, Jugoslovanska tiskarna,
II. nedsir.	, , . _
d Lovci pa taki! Po nalogu okrajnega glavarstva v Spitu so pri Omišu napravi i lov na volkove, ki so zadnji čas povzročili kmetom obilo škode. Lova se je udelezi.o 10jO poganjačev, 35 lovcev in več logarjev. Lov so priredili v dolžini 4 km in širini 3 in pol km, vendar niso ubili nobenega volka.
d Velik požar pri Prasrc rskem. V četrtek 10. t. m. zjutraj je začela goreti neka hiša s slamnato streho v vasi šikole ob železniški progi. Pravijo, da je zanetila iskra iz lokomotive. Ker je divjal velik vihar, je bilo kmalu več poslopij v ognju. Do tal je pogorelo 9 stavb z vsemi pridejki, opravo in deloma tudi živina. Šest požarnih bramb je neurroruo delalo, da so požar toliko omejili, da ni pogorela vsa vas. Škoda je ze'o velika.
d Požar. Preteklo sredo je v Strocji vasi pri Ljutomeru pogorelo štirim posestnikom v.-e* imetje. Ogenj je bil podtaknjen. Požarne brambe so ubrani.'e, da ni zgorela cela vas.
d t udi ledenica se vname. Prejšnji teden se je v Novem mestu pri frančiškanski cerkvi vnelo podstrešje ledenice pivovarne Union. Požarna bramba je z modnimi vodnimi curki ogenj kma u pogasila.
d li>"a ee je podrla. V vasi Drenovo pri Kostarju se je v sredo ponoči zrušila hiša Šimena Matira. Pod razvainami so našle smrt štiri osebe: Sin on, njegov brat Uija, njegova žena Mara in ma o dete.
d Tr je rudarji zgoreli. V premogoko-pu v Karirelu pri ŠL Janžu se je v nekem rovu vnel premog ter gori že več mesecev. Rudarji gase, toda de'o je silno težko in malo uspešno. V noči od prejšnjega ponedeljka na torek so gasili trije rudarji: Petje, Kolenc in Hribar. Eden je z električno brizgalno brizgal vodo v ogenj, druga dva sla nakladala ugasle ostanke ter jih vozila pro". Kar se vsuje velika gorela plast in pokop'je oba nakladalca. Oni, ki je brizgal votlo, je stal na lestvi. Ko je hotel stopiti z nje, da bi pomagal ponesrečencema, se je tako čudno zamotal, da ni mogel nikamor. Vsi trije so zgoreli.
d Vlak ga je povozil. Na postajališču Gorenja vas-Eateče je v sol oto ob 19.37 vlak povozil Ivana Mihovca iz Virmaš št. 49, starega 31 let. Sodi se, da je pomotoma izstopil na tem postajališču namesto v Škcf-ji Loki, in ko je hotel zmoto popraviti, je padel pod vlak. Vlak mu je šel čez trebuh in je bil v par minutah mrtev.
d Strašna smrt otroka. V nekaterih stanovanjih v Trbovljah imajo rudarji nad ognjiščem zapečnik, kjer se posebno otroci radi ob hladnih dneh grejejo in poseda-vajo. Tako je tudi sedela na takem zapečku 5-letna deklica rudarja Franca Spilerja. Ognjišče je bilo zakurjeno, da je bila plošča rdeča in se kuhala kava v loncu. Otrok je padel iz za peči.-a na razbeljeno ognjišče in pri padcu se je še vrela voda za kavo
V VSAKO HIŠO »DOMOLJUBA«I
polila po njem. Otrok je trpel strašne im.lt. na opeklinah in je vsled tega tudi umri d Rajši v smrt. Preteklo sredo sta dve služkinji iz Vršca peljali z nekim mla° dim šoferjem v avtomobilu. Ko so bili i precej daleč iz mesta, sta prosi i šoferji naj obrne. Radi ozke ceste pa šofer ni mol gel takoj obrniti. V tem trenutku p« S(. obe služkinji skočili iz avtomobila, ne da bi šofer to opazil. Šele ko je zaslišal strašen krik, je ustavil avtomobil. Nudil se mu je strašen prizor. Ena s'užkinja je ležala ra tlek mrtva z razbito glavo, druga je bila še živa, vendar je dobila take poškodbe da bo težko ostala pri življenju. Ko jo je policija zaslišala, je izjavila, da sta mislili ko šofer ni obrnil, da ju hoje izročiti trgovcem z dekleti. Zato sta se skušali s skokom i« avtorrobPa rešiti.
d Alkohol - ubijalce. V Podlipovcu pri Izlakah so imeii svatbo. Prišli so tudi fant je voglarit, kjer so se dolro napili. v pi-janosti so šli razgrajat in klicat dekleta* hišo št. 20. Dekleta se niso oglasila, topa je fante tako razjezilo, da so raz okna pometali vse cvetlične lončke, vdrli v klet in j v svinjsko kuhinjo in tam razgrajali. To je i prebudilo 60-letnepa samca Antona Doli-narja, brata poro.'ene gospodinje, ki je spal s 16-letnim nečakom šeslarjem na skednju. Mis'e", da so tatovi, je vzel od voza ročic« in šel v kuhinjo. Začel se je pretep in km* j lu nato je priletel Anton Dolinar ves krvav skozi okno. Od svatbe pok'icani svak Šcs-lar je našel Dolinarja na dvorišču že mrtvega. Kdo ga je ubil, to dognalo sodišče, d še alkohol — ubijalec. V četrtek zjutraj so potegnili v LaJtkem iz Lahoranic« kovaškega n:ojstra in bivšega do poletnega rudarja Oberžara. Siromaček se ie rvečer napil žganja, ob Lahomnici ie pa domov grede onemogel in zaspal. V temni noči se je nesrečnež zgrudil v vodo in tako utonil.
d Ga le imajo. Zadnjič smo poročali, da je neki Go'ob odnesel neki mariborski trgovini 150.000 Din ter pobegnil v Avstrijo. Ker je fant še mled in v tatinski stroki še zelo neizvežban, smo izrnriH mnrrre, da prefrigani policiji ne bo ušel. In res so ga če z prr dni pograbili v Vildonu v Avstriji, baš ko je nekemu šoferju dal kraljevsko nagrado. Našli so pri njem še 83 tiso* dinarjev, pri njegovem tovarišu, ki mu je pomagal in ki se je potem sam priglasil policiji, pa 37.003 Din. Goloba bo avstrijska policija izročila mariborski, d" V cerkvi napadel duhovnika. V So-, tirju v Bački je bogati veleposestnik S.e-i fan Dočič med službo božjo prišel i lovsko puško in lovskim psom v pravoslavno cerkev in nastavil puško na prsi duhovnik« ter ga pozval, naj prekine službo božjo ter se odstrani iz cerkve. Štefanovič je ves pr^ plašen v mašnem oblačilu pobegnil i» kve v svoje stanovanje. Dočič je takoj tel za duhovnikom v stanovanje in mu ^ pet nameril puško na prsi. Medtem so prihiteli k melje in razorožili veleposestnik;
d Konec dveh roparjev. Roparja Fe<« Strujič in Živojin Mitrovič sta že nao j« let strahovala Požarevac in okolico. _ lasti so na njune glave razpisale ^.OOOJV Orožniška postaja v Požarevcu je zveae* da nameravata roparja napasti nek«>va-
je postavila močno stražo. Roparja sta res prišla. Orožniki so pričeli streljati in so oba zadeli. Strujič je bil takoj mrtev, Mi-trovic se je pa spustil v beg in je pričel streljati na orožnike. V tistem hipu pa je nek orožnik vrgel za roparjem ročno granato, ki je eksplodirala in Mitroviča raztrgala.
Koledar jugoslovanske kmetsko zveze za L 1928. se naroča pri naslovu: Jugos1©-vanska kmetska zveza, Jugoslovanska tiskarna, Ljubljana. Koledar je žepne oblike, močno vezan in stane 10 Din. Vsak kmet ga naj gotovo kupil
d izgub la se je dne 7. novembra t. 1. na kratnarskem sejmu v Vel. Laščah ali na poti z Blok do Vel. Lašč rjava usnjata denarnica z 12 stodinarskimi bankovci in nekaj listinami, par jih je od tukajšnje tehtnice g. M. Modica. Skupna vrednost znaša 1250 Din. Dotični, ki je denar našel, se prav lepo prosi, naj ga proti primerni nagradi odda domačemu župnemu uradu ali pa orožniški nos ta j i. Če je kdo koga kaj videl, da je denar našel, pa ga noče vrniti, naj pismeno odgovori. Stroški se mu povrnejo. Naslov Fr. Lavrič, Kunarsko, Nova vas-Kakek.
6	l	>0 DOMOVINI J	61
d Kupujte domače izdelke! Da »e omogoči vsakomur nabaviti si dobro obutev, prinese tovarna »PEKO«, Tržič, poleg drugih tudi posebne vrste čevljev z- zimo, ia sicer: ženske la. boks-čevlje na zaponko 195 Din, ženske Ia. bokj-pol-čevlje 225 Din, ženske visoke ia. boks-čevlje 195 Din, moške visoke čevlje ii govej. boksa 195 Din, moške visoke čevlje iz Ia. boksa 265 Din. — Pri pismenih naročilih zadostuje obris noge. Naročila naj »e pošiljajo na naslov: »PEKO«, Ljubljana.
d I. jesenski krojni tečaj na Zasebnem krojnem učilišču se ja končal 5. novembra. Tečaj so obiskovali učenci iz vseh krajev države, Bosne, Hrvatske in južnih krajev. Učenci so se ob zaključku dali slikati skupno z vodjem tečaja g. Potočnikom. — Več učencem j^ vodstvo brezplačno preskrbelo službe. — Prihodnji tečaj se začne začetkom decembra.
d Napetost, bolečine v črevih, bod-ijaji, tesnoba v prsih, utripanje srca se odstranijo z naravno »F r an z - J o s e f«-grenčico in se zmanjšuje pritisk krvi na možgane, oči, pljuča in srce. Zdravniške izjave zaznamujejo vprav presenetljive uspehe, ki so se dosegli s »Franz-Josei«-vodo pri ljudeh, ki veliko sede. -Dobiva se v lekarnah, drogerijali in špecerijskih trgovinah.	8®
d Zanemarjeni prehladi imajo često-krat najhujše posledice. Kot staroizkušeno sredstvo proti kašlju, katarju dihalnih organov, hripavosti in zasluzenju so skora) po vsem svetu dobro znane Kaiser-jeve prsne karamele, ki se dobivajo v originalni kakovosti v lekarnah, drogen;ah in kjer so vidni lepaki.
d ŽIKA je samo ena! Če hočete pili res dobro in ne predrago kavo, zahtevajte i zre ono »Žilco«. Pazite na to ime radi številnih ponaredb!
Pravo gospodinjsko milo
je naše milo »GAZELA«. Zakaj? Zato, ker je sestavljeno iz snovi, ki ne kvarijo perila, ampaK ga res temeljito čistijo m beli)0.
v VSAKO HIŠO »DOMOLJUBA«!
Radovan Hrastov:
Ljubhanski s&rshodi.
m. Črni listi, pajčolau zastrt...
Po ulicah grem, sem in tja, brez cilja, kamorkoli. Koliko življenj liiti mimo mene, koliko različnih obrazov, bitij, ljudi, oseb, bratov, sester... v kolikih tistih, ki me prehitevajo, bi mogel in smel iskati toplote človeške duše, prijazne besede, ki smo jo časih ta/ko silno potrebni?
Mimo vsega gre moja pot v tlakasto ulico. Srečujem, Pokimavam. Opazujem. Okrog ogla prožim korak in obstojim. Gledam, čitom, težko mi je:
Dokument sramote!
Pozorno motrim, sledim nadaljnjemu besedilu plakatnega lista, velikega, črno obrobljenega lista. V deset točk je deljen, vsaka nosi svojo posebno sramoto, svojo bol, ob vsaki posebej občutiš gnev, srd, ti sami od sebe zaškripljejo zobje in se ti stisne pest. . .
... od 18. novembra 1913 dalje Italija... zaprla 531 slovenskih in hrvatskih šol... odstavila na stotine učiteljev ia duhovnikov ... prepovedala slovenska imena ... razpustila na stotine naših društev.. . uničuje slovensike knjige, zatira naš tisk, našo besedo ia pesem . . . fante, dekleta zapira, če t besedi slovensko pojo ... slovensike otroke v >Ballilo« in »Piccole Italiane« tira nasilno in brezobzirno ... požiga domove ki pleni in ropa ... uničuje premoženje naših ljudi,.. — o, kdo bi ne stiskal pesti in ne bi kazni božje klical nad nasihiike krute .. .1
Pastirja na paši bi bilo sram in bi povesil oič, ko bi pokazali s prstom nanj in mu očitati hteli, da je živino bil. Ti pa po ljudeh bi-ješ, devet let jih s korobači goniš in jim domove pališ in jim ricinusa v grlo nalivaš, —-pa te nič sram ml Pred celim svetom aič, ki vse to vidi in ve in te obsoja. Dvatisoč let, praviš, da je stara tvoja kultura in se bahaš ž njo, — pa naan, ki nas z barbari zmerjaš, niti Ho pasu ni dorasla. Pa hočeš, da se učimo od
tebe in te slavimo in pojemo čast.
•
Dvorana Akademskega doma. Stropna slikarija, ki ji sicer začetka ne kraja vedeti ne moreš, se jemlje nocoj v čudovito skladnost z vsem, kar je v njej Tako mislim, da se te krvave rane skrivljenih rok in nejasnih potez v obličjih mučno trpko prelivajo v čustvovanje navzočih, ki so prišli, da povzdignejo svoj glas in zavpijejo znova sebi in vsem tisočerim, ki nas poslušati hočejo, da rana našega narodnega telesa še ni izkrvavela in ne bo ... in da nas le vse bolj boli, o tako silno, silno boli...
Tam spredaj karta našega domovja. V sredi lovorovih dreves, v vence ovita. Narodnih trakov so obesili nanjo, s cvetjem so jo okitili, vso domovino prelepo in svobodno, ki je lepše pod solncem ni. O, in tam spodaj, tam spodaj je naš Rftis iti Goriška in Istra tužna ., . To zemljo krije črn pajčolan ... v tej zemlji so naše misli nocoj ta večer, Tam je naš biser •n nai« bol...
Za uvod violina. Tožno, trpko, žalostno, z jokajočim glasom... Kakor klic po boljših dneh in svobodi se jemlje njen spev iz mrtvih strun. In živo pada v živa srca in duše, polna ljubezni in upov.
Zavestno in trpko obč-ttim: koliko ušes tam preko hrepeni po teh zvokih in spevih naše pesmi... — pa jih od nikogar ni in jih čuti ne morejo ia ne smejo, če bi tudi prišli!
Potem deklamacija. In vseh šestkrat po stotisoč trpečih in zasužnjenih bratov je vzrastla njih bol v Grudnovo besedo:
,.. zarili smo v rove gnev in obup in vse misli gorjupe; vse svoje sanje in nade in upe skrili pred solncem smo v črne domove ...
Čujte nas, bratje, o, dajte nam znak, v Belgradu, Zagrebu, beli Ljubljani, da od Dalmacije daleč gor v Brda dvigne po rovih S3 narod teptani.,.
... ne več n mer ji, zidarji svobodni, bomo gradili na zemlji tej rodni, v solncu svobode nor ustvarili vek. ..
Še iz »Božjih mejnikov« je šla beseda * navzoče in so čuli:
»Istral« ie videl duhovnik kakor icz razodetja in ves srečen. »Zemlja čudes, povodeji, ki ubijajo, in iuše, ki ubijal Zemlja lakote in obilja, zemlja mučenikov ia samopašnikov, zemlja apostolov in Judeževl Istra! Komu si »e razodela očitneje kot meni? Tvoj sin, tvoj zadnji, tvoj bebec, nemec in gluhec, ki krade is slasti po belem kruhu, je spregovoril vso tajnost Človeških src in še Istre: mati, mati!«
Deklica jo ie recitirala. V črn žamet opravljena, rdečih všitkov si je nadela — in je že v obleki povedala vse: r črni žalosti trpimo in va>s ljubimo iz vsega srca!
O, je resnična, resnična bridkost, ki jo v spevih in besedi tožimo in ponavljamo toliko let sem in jo bomo šel
Kolumbovo jajce
to sicer nI. pa« pa poleino sito »Kompletu* čaine ročke, M 91110-ooča doviieno pripravo čaja in Sudl s tem naivlšli <5ainl uilteh. Vonj. moč ta Izdatnost so popolnoma rasvltl ln žalni listi temeliito Izkoriščeni. y.	..Kompleta" .ročko po-
tom tvrdke P. Malzel, Maribor, ako Ji vnošliete prazne omote čaia itiamue . Čajna ročka" v »rednosti prodanega čaia od S h«, nadalie h tel spada-iočo puščico za sladkor ali vlivaiko ta smetano ali čalno skodelico, ako |i pošljete praznih omotov za 1 M vrednosti prodanega čaia.
1
Istra, Goriška m Kraa v drn pajčolan zastrta zemlja .. .1
Ne boste pozabljeni, bratje, dokler bo trladina čuvala nad vami in bo kaj ognja v njej- Iz nje gre v še starejše in preko njih v vse, prav vse. In kadar bo pripravljen čas, ko bo vsak naš človek mislil na vas in bo trdno prepričan, da svoboda za vas pride, tedaj vam rečem, da je blizu ...
Drugi dan v Unianu. Nabito polna velika dvorana. Govorniki vseh strank. Protesti, klici, grmenje, žuganje. Ob veliki pesmi pedsed-nika Jugoslovanske Matice mrk, tajinslven molk. Po nji velikansko odobravanje, pritrjevanje, vse vpreik padajo klioi na naslov nosilca velikega imena in majhne ljubezni, na voditelja pretepaških band tam doli...
Zunaj pa pada sneg v kosmičih.
GRABROVEC PRI METLIKI.
Ponoini razgrajati. Zadnje čase je postal neki gotovi del naše mladine zelo surov. Po cele noči po vasi razgraja, mirnemu prebivalstvu ne da miru za nočni odmor. Po skupinah kolovrati po vasi, poslužuje pod okni, nesramno in nemoralno govori, preklinja Boga in Mater Božjo. S koli tolče po hišah, lomi ograje, raznaša in razmetava razna gospodarska orodja. Kam plove ta mladina? Kdo je tega kriv? ltoditelji, ker puste svoje otroke brez nad-z 'rstva. Ko pa zvedo, da je 9in to ali ono grdobijo napravil, ga zagovarjajo. Ne bo dolgo, ko bosta oče in mati videla sad svojega dela, ko bo sin oba te-pel. — Ali vam ni svarilen primer ponočevanja slnčaj ubojstva na Kadovici in v Bušinji vasi? Mar ni to sad ponočevanja in slabe vzgoje? — Naša žuoanstva bi morala malo bolj paziti, da se zakon, kateri predvideva kazen gostilničarju, kateri prodaja alkohol mladini do 18. leta, točno izvršuje. Alkohol, ako se čez mero uživa, je naš največji sovr-ižnik, in ravno on kvari mladino in je povzročitelj teh grdobij.	Vafčan. MEKINJE.
Razno. Prihodnje leto nameravamo pri nas postaviti spomenik padlim vojakom iz naše župnije. V ta namen so se zbirali prostovljni prispevki po župniji; v isti namen je šel čisti dobiček od veseloigre > Danes bomo tiči«, katero je Izobraževalno društvo priredilo začetkom oktobra; v isti namen je imenihano društvo preskrbelo zabavni večer na d.m 13. t. ni. — Nekaj lepega obeta biti predavanje o življenju in čudežili Male sv. Terezije, katero bo imel 27. t. m. ob treh pop. gosp. župnik Tomažič. Predavanje bodo poživljale izredno lepe barvane skioptične slike. Spričo tega je pričakovati mnogo večje udeležbe, kot jo je izkazovalo zadnje predavanje o naših hranilnicah in posojilnicah.
ŠMARTIN PRI KRANJU.
Dne 10. t. m. smo položili v grob vrlo članico tukajšnjega Izobraževalnega društva in Marijine družbe komaj 25 let staro gdč. Pavlo Lisični-k o v o. Pogrevali jo bomo zlasti na odru in pri tamburaškem zboru. Klub slabemu vremenu se je zbralo k pogrebu mnogo pogrebcev, kar ni nič čudnega, ker je bila pokojna Pavla res zelo priljubljena. Tovarišice Marijine družbe so ji zapele dve lepi nagrobnici.
DOBREPOLJE.
Dne 30. oktobra t. I. so se vršile v občini Kompolje, ki Šteje 612 prebivalcev, občinske volitve. Nasprotniki so vporabili vse sile, da zmagajo in kdor je sodil izid volitve po njihovih obljubah in njihovi izredni agitaciji, ta jim je lahko vero-
val, da dobijo od 9 odbornikov 6 odbornikov. Toda Kompoljci so možje na mestu, zato se mi nismo čudili, le nasprov ki so se čudili, ko so jim njih kroglice prisodile le enega odbornika. Za župana je bil izvoljen soglasno dosedanji župan Matija Samec in se je s tem pokazalo, da vzživa radi svoje poštenosti, pridnosti in sposobnosti še večje zaupanje pri svojih občanih, kot jo je pred tremi leti. Volivci občin Videm in Podgora, pojdite dne 27. novembra t. 1. tudi v vsi na vol;šče in volite tako kot so Kompoljci I Ne verujte nasprotnikom, ki k vam prihajajo z lepimi obljubami in so z vami sladki in prijazni le takrat, kadar vas rabijo! Vrzite vsi vse kroglice v naše skrinjice!
JURJEVICA PRI RIBNICL
Med našimi občani-volivci je vladalo za časa občinskih volitev največje zanimanje. Nasprotniki so menda mislili, da bo zopet tako šlo kot pred tremi leti. Vedoč, da sami svoje liste sestaviti ne morejo so delali z zvijačo. Znani samostojni demokrat je sestavil listo — S. L. S. Na listi poleg njega vidimo še polovico pristašev drugih strank, naslov listi pa so je glasil S. L. S. zato, da so dobili še nekaj podpisov od naših pristašev. Potem pa je »Jutro« poročalo o lepi zmagi demokratarjev. Lotos je pa šlo nekoliko drugače. Naši so sestavili svojo listo, in to res pravo listo SLS. Nasprotniki so tudi morali svojo. A čudol Poskušajo In poskušajo, pa ne gre in ne gre. Volitve so tako odpadle
—	zmagovalka na celi črti ostane pa S. L. S. V nedeljo 6. novembra so bile volitve župana. Izvoljen je g. Anion Lovšin, posestnik iz Jurjev'ce. Novi občmski odbor bo imel precej dela, da spravi občinsko gospodarstvo zopet v pravi red. Zalo smo z veseljem pozdravili Izvolitev novaga župana, vedoč da se bo šele sedaj začelo v občini nom (Velo.
VRHNIKA.
V nedeljo dne 20. t. m. se bo vršil v »Rokodelskem domu« na Vrhniki ob treh popoldne (po krščanskem nauku) ob(ni zbor podrtiinice »K. Z.«. Poleg članov, ki so že po dolžnosti vezani, vabimo tudi druge prijatelje.
GORJE PRI BLEDU.
(Bralno drvitvo, kmetijska iola.) Naše bralno društvo je z jesenjo začelo z novim delom. Predavanja in sestanki po posameznih odsekih, pevske vaje, skušnje za igre so se pričele. Tiho delo na znotraj je že v teku. Ženski večeri, ki so vsak torek od pol 8 do pol 10 zvečer, so vršo in zopet se zbirajo članice, vsaka s svojim ročnim delom, da poslušajo predavanja iz vzgojeslovja, gospodinjstva in še marsičesa drugega. Prav bi bilo, da bi se žene ln dekleta v obilnem številu, kakor lansko leto, zbirale ob teh večerih pod gostoljubno streho »Gorjanskega doma« v korist sebi in svojim. — Knjižnica je dobila novo omaro in se izpolnila s precej novih knjig. Staro omaro so predelali v kredenco za društveno brezalkoholno gostilno, Iti obratuje v čitalniških prostorih in je odprta vsakemu, ki si želi okrepČila, čeprav ni član društva. Ako hočeš v nedeljo zjutraj gorak zajutrek, ne da bi se nn tešče moral daviti z alkoholom, pojdi v »Gorjanski dom«, pa si poceni potolažiš želodec in dobiš gorkega čaja. Razvedrila tudi ne bo manjkalo — šah in druge igre so ti na razpolago. Gorjanci alkoholu že itak preveč davita plačamo, zato je prav, da vsaj katerikrat stopiš v brezalkoholno.
—	Dne 80. oktobra in 6. novembra smo igrali igro: »Stari in mladi«, sedaj pa se pripravljamo na prihod »Kraljične z mrtvim srcem«. Obiskala nas bo nekaj nedelj in praznikov okrog božiča enkrat, ko Miklavž odide. Snmo malo več zanimanja bi želeli tudi od mož. Saj veste, da hišo zidamo In imamo dolg. Pokažite se nam blagohotne. — Jesenski občni
zbor so bo vršil v nedeljo 20. no.;>mbra ob 7 zvo. čer in bo zvezan s prosvetnim večerom in preda-vanjem (ludi s slikami). Vabljeni vsi člani, pa tu*Ji prijatelji. Vstopnine ne bo! No pošljite samo otro-čajev, sami pridite, da boste videli, kaj delamo, — Z novembrom smo pri nas v Gorjah pričeli z novo kmetijsko-nadaljevalno šolo. Bo do konca vsak toden osem ur. Prijavilo se je skoraj 40 tantov in tudi mož samo iz naše občine. Prav imajo, saj jim ne bo nikdar žal, človek nikoli preveč ne '/na in nikdar ni preveč izobražen. Hvaležni bodo spodu šolskemu upravitelju Vidru, ki se je ZI1 ustanovitev šole najbolj trudil, da jim je preskrbe) priliko izobrazbe.
PREVORJE TRI PILŠTANJU.
Stojimo pred občinskimi volitvami. Iščejo in snujejo se nove stranke, katere bi naj šle črez <lm in slin za sedanjim podžupanom Pajekom, katerega marljivost in točnost smo dovolj jraiio spoznali ob času cerkvenih popravil in sv. birme. Prevorjani pa potrebujemo zavednega in marljivega župana, kateri bi bil zmožen in vreden zaupanja pri Slov. ljudski stranki, da nam ta skoraj pripomore do zgutovitve toliko potrebne in zaželjene okrajne ceste. Skazimo zaupanje cb času volitev Slovenski ljudski stranki in bodimo prepričani, da bode cesta prej gotova, kakor se nadejamo. Vsako rovarenje proti Slovenski ljudski stranki nam zamore prej škodovati, nego koristiti.
KOČEVJU.
Zadruga rokodelskih mojstrov in horoilmli obrti za sodni okraj Koževjo j a na svojem zadnjem občnem zboru 2. oktobra sklenila, obvezno za člane, da se vsakemu odjemalcu, ki se mu odda naročeno delo, izda tudi obenem pravilni račun, Poravnava računa se mera izvršiti najkasneje tekom enega meseca. Preko enega mcseca se ne sme kreditirati. Po preteku mesec dni so neporavnani računi cedirajo kreditni blagajni v Kočevju (kreditna blagajna za obrtnike), katera _i.o preteku gotovega termina iztirja dolžni znesek. Zadruga je uvidela, dn je dosedanji način plačila nevzdržljiv, ker ,so rbrtniki primorani č?''flti na svoje račune cele mesece, večkrat tudi nad 'eto dni. Po preteku enega meseca je obrtnik opravičen oddati vse nepokrite račune kreditni zadrugi. Obrtnik bo takoj dobil od kreditne zadruge vso zneske izplačane v gotovini in zamujeni rdjomnl c postane dolžnik kreditne blagajne. Obrtnik more le takrat svojo obveznosti točno izpolnjevati, če prejme za svoje oddano delo točno plačilo. Dogajali so se v zadnjem času slučaji, da se je obilni-kom odrekel kredit, ker svojega naročenega blaga ne morejo pravočasno plačati, četudi imajo veliko večje zneske v dobrem pri svojih odjemalcih. Zadruga upravičeno računa na uvidevnost in pravilno tolmačenje zadružnega sklepa od strani odjemalecv.
Pri rokodelski zadrugi v Kočevju so je vpeljala tudi posredovalnica za vajence. Starši in ku-ratorjt, ki nameravate svoje sinove ali hčere dati učit kakšnegakoli rokodelstva, prijavite to rokodelski zadrugi, ki bo posredovala za učenje. — Ravno tako naj se prijavijo tudi mojstri, ki želo vajencev. Navedejo naj so imena staršev vajencev in obrti, ki se jo žele učiti. — Zadruga rokodelskih pomočnikov v Kočevju.
JEŽICA.
V soboto 19. novembra t. 1. ob 7 zvečer priredi Prosvetno društvo v Društvenem domu kino-filmsko predavanje »Obrtna higijena«. Pridite vsil V svrho kritja stroškov se bo pobirala vstopim18 po 2 Din. — Saveljci in IUeiani. Zvedeli smo, da je pritožba glede elektrifikacije, ki so jo vložili tukajšnji žerjavovci in pritožba, ki jo j« napi88'
učitelj Gerinek zoper sklepe obč odbora in kalero Fla nosila v podpisovanje Komotarjev in Krašo-nov oče, o<l oblastnega odbora zavrnjena. Zatorej vidite, vaščani, da bi bilo veliko bolje, da bi poslušali nasvete naših odbornikov, le škoda je, da se jo brezuspešno vrglo proč samo precej denarja za kolke. Toda mi se veselimo uspeha, odbornikov, Iti su glasovali za elektrifikacijo (razen demokratskih) ter želimo, da jim bo elektrika bolje svetita, kot nam v Savljah in Klečali zadnje žare ko smo v egiptovski temi že cel teden kljub temu, da imamo mpeljavo iz ("osnovo elektrarne.
SREDNJA VAS V BOHINJU.
povodenj. Dne 10. t. m. smo imeli zopet po-vudenj. Prizadejala je ogromno škodo na polju. 0tlne3lo jo več mostov, tudi cesto je na več krajih popolnoma odnesla voda, katera je bila tokrat še precej večja kot v lanski povodnji. fcelj>" vseh je, da bi se s popravljanjem ceste n** oJbfialo, kot s« je v preteklih letih, ampak da se člmpreje omogoči vsaj zasilni vozni promet.
SLOV. KONJICE.
Pri nas bo se vršile v nedeljo 13 t. m. «Ij-jiiiski' volitve. Večino so si priborili Nemci s po-močjo vseh nemčurjev in slovenskih renegalov. SLS ima 80 glasov, 5 mandatov; SDS 77 glasov, 4 mandate; Nemci 131 glasov, 8 mandatov. Upamo, da vlada ue bo dopustila, da bi tu v naših .Slovenskih Konjicah gospodarili nemčurji. — Naše Kat. izobr. društvo prav pridno napreduje. Izpo-stjvato si je dovoljenje za kmo-predsiave, ker dosedaj uisnio imeli prilike, posečati filmskih predstav v našem trgu. Prva predstava bo že v soboto zvečer in v nedeljo popoldan. Ker si je diuštva nabavilo glasovir, bo tem mikavneje za obiskovalce kina. — Prišel jo zimski Čas, v ka-triein stremi človek po duševni zabavi in pouku.
Kje diugjo naj si ga naša mladina dobi, če ne v dobrih in na krščanskih načelih zgrajenih organizacijah? To so pa le naše orlovske in Kat. izoi-b. društvo I Zato, starši, ako hočete ohraniti svoje olreke nepokvarjene, ne odlašajte z vpisom istih pri gori imenovanih društvih. Uverjeni boste, da bo mladina zadovoljna in Vi brez skrbi!
Pogajanja z Avstrijo. Tudi z Avstrijo se je naša vlada pričela pogajati v svrho sklenitve trgovinske pogodbe. Važr.o za nas je zlasti vprašanje o uvozni carini na kmetijske pridelke in živino, ki jo je Avstrija zvišala.
Komitaši obstrelili odposlanca Društva narodov. Društvo narodov je poslalo na bolgarskogrško mejo svojega odposlanca v osebi švedskega polkovnika Lidla. Preiskati je imel zadnje dogodke na meji t. j. vpade komitašev. Toda komitaši so tudi njega napadli in obstrelili, tako da je komaj ostal živ.
Vojno so nam napovedali. Vpadi bolgarskih komitašev v naše ozemlje in njihovi napadi na naše odlične državljane kažejo, da so nam bolgarski komitaši napovedali vojno, kakor jc izjavil naš zunanji minister v Parizu. Poudaril je pa, da živimo z bolgarsko vlado v dobrih odnešajih, samo vlada je preslaba, da bi ukrotila komi-taše. Vsled tega si bo morala naša država pri Društvu narodov izposlovati dovoljenje, da na jugu napravi red in 6e treba, da tudi
na bolgarskem ozemlju zasleduje komi-taše.
Borba za romunski prestol. Pregnani romunski princ Karel ne odneha v boju za kraljevi prestol. Ponovno je podal javne izjave, v katerih poudarja, da vzdržuje svoje pravice do prestola. Kevolucije sicer ne mara izzvati, ampak hoče priti do prestola zakonitim potom. Zanaša se največ na kmetsko stranko. Če bi ta prišla na vlado, bi ga gotovo takoj sklicala za kralja. Karlovim zahtevam pa se Bratianova vlada kar najodločneje upira. Pripravila je poseben zakon o zaščiti države, s katerim bo spravila v večletno ječo vsakogar, kdor bi se preveč navduševal za Karla. Uvedla je zelo strogo cenzuro. Da Karla v javnosti osramoti, je sklenila objaviti njegova lju-bavna pisma. Zelo ostro nastopa proti kmetski stranki. Ta je nameravala prirediti strankin kongres, ki ga je pa vlada prepovedala. Boj za prestol se bo gotovo nadaljeval, ker nobena stran ne odneha. Zaenkrat Karel ne more pričakovati uspeha, ker ima njegov nasprotnik Bratianu vso oblast in z njo vso oboroženo silo v svojih rokah, dočim ima Karel za seboj le neoboroženo opozicijo, predvsem kmetsko stranko. Da bi pa kmetska stranka kaj kmalu dobila večino in z njo vlado, je pa vsled znanega načina volitev v Romuniji za dogleden čas malo verjetno. Niso pa seveda izključena kakšna presenečenja.
Zanimiva pravda. Te dni se vrši v Bukarešti, glavnem mestu Romunije sodna razprava proti Karlovemu odposlancu Ma-noilescuju. V svojem tri ure dolgem zagovoru je priznal, da se bori zato, da pripravi
13
Stegno.
V Šoli, »Kolikrat je šel Kolumb v Ameriko?« — -"Štirikrat, gospod učitelj.* — »Dobro, in po k ;teram potovanju je umrl?*
Konoplja je letos v Jugoslaviji zelo debro obrodila. Trg konoplje je ze'o dobor in se po visokih cenah proda vse, kar pride na trg.
Jekleno hišo. Nemške jeklurue bodo pričele z izdelovanjem jeklenih hiš. Izgotavljale bodo zaenkrat tri vrste hiš: hiše s tremi sobami, hiže s štirimi sobami in hiše s petimi sobami. Prva vrsta bo stri ta 6000 mark, druga 80(J0, tretja pa 10.000 mark. 1 marka je 13 dinarjev in pol.
Prebivalstvo Turčije. V Turčiji se je prvo pravo ljudsko štetje vršilo šele letos. Nekronani vladar Turčije pnša Kemal jo odredil, da se popiše 28. oktobra vse prebivalstvo države, in so morali na primer v Carigradu ostati ljudje ves dan doma. Zvečer so jih spustili ven, in si lahko misliš, kako je moralo to biti. Prodajalne in gostilno so kar unpadli. Vsega prebivalstva v Turčiji so
Slavko Savinšek:
U goSišldfo pSazoviSi
Povest z gorenjskih planin
Mnogi so prihajali, pa zopet odhajali, a nobenemu ni mogla reči: še pridi. Ker ni bil nobeden tisti,^ ki je ž njim govorilo njeno srce v dolgih zimskih nočeh in sanjalo v svetlih poletnih večerih. Dokler ni nenadoma pritekel brez sape in mu je morala slediti na prvo besedo, ki ji je segla v srce, on, njen Matevž, tako podoben njemu, ki ga je klicala mlado srce. Kako se je dvignilo v njenem srcu vse hrepenenje, kako se je pognala vsa ljubezen, ki ej toliko časa. čakala pravega. Morda ni bilo prav, kar je storila. Bog ve, kaj bi si lahko mislil o njej! Toda Matevž ni tak kot drugi, Matevž ne more biti kot ta financar. Saj bi je ne bilo še premagalo, če ne bi bil razgrnil srajce in ji ne bi bila v oči zagorela krvava rana. Tako pa ni zmogla svojega srca! Skrivalo se je, počiti je hotelo v prekipevajoči, nenadoma prebujeni ljubezni, pa se je nakrat preklalo in vrglo iz sebe vso to ljubezen ter njo sklonilo na okrvavljene prsi mladega tihotapca. Z ruto mu je prevezala rano in zdaj je ta ruta, ki so vtkane rože vanjo, posuta z rdečimi cveti, privrelimi vanjo prav iz srca Matev-ževega.
Kako je lepa Golica v nočni razsvetljavi! Kako se leskeče streha na koči. Bog ve, morda zdajle tudi Matevž misli na svoje dekle: gleda na Golico, gleda kočo na vrhu in ugiblje, li misli Cilka na svojega fanta. Tam od koroške strani se tako lepo vidi na Golico. Ni daleč od Št. Petra do vrha. O, ko bi zdajle
stopil vrh koče Matevž in bi z okrvavljeno ruto pomahal na Dobravo v pozdrav! Videla bi ga, ker ga sluti vroče njeno srce.
Koraki udarijo v nočno tihoto, trdi koraki, enakomerni tam doli s ceste. Cilka ne vidi na cesto, ali vendar ve, da tako hodijo firancarji in orožniki. Vsako noč sedaj pridejo na Dobravo ter oprezujejo gori okrog Rudnika in doli ob Jesenici.
On ni med njimi, ki ga je udarila danes, je šele zveerr odšel, da se bo na Fužini odpočil za jutri. Ej, financar Ivan, zaman se bo« trudil in pehal in grizel po Golici v kolena, Matevža ne boš zalotil!
Tako misli Cilka in v duhu vidi financarja pred seboj kakor je stal pred njo danes popoldne, ko ji je grozil. Kako mu je gorelo v očeh! Lepe oči ima in tudi sicer je zastaven fant. A tak ni kot Matevž. Saj ga je Matevž prekucnil v Jesenico! Pa kako zna govoriti! Kakor bi rožice sadil! Seveda, za norico bi jo rad imel! Igral bi se rad ž njo!
Ujezilo ga je danes, ko ga jc udarila. In kako tudi ne: preje Matevž, zdaj ona. Čuvati se ga mora. Ni prav, če bi bila preveč osorna ž njim. Še bolj bo sovražil Matevža, še bolj iskal za njim. Ali težko je biti prijazen ž njim, tako silno težko, ko si pa takoj misli, da ga s srcem gleda, če mu oči vrže! Kako je danes hitro pograbil roko, ko mu je prst pomolila. Samo za hip mu je pustila roko, pa je že menil, da se mu bo pustila poljubovati. O, kaj še, gospod financar, še Matevža niso poljubile te-le ustnice, pa bi tebe?!
Koraki na cesti so utonili v grapo pod cerkvijo. V Cilkini glavi je pojenjala bolečina, oči so se ohladile. Le ta skrb: kaj bodo rekli oče, kaj mati, kadar zvedo, da je skrila tihotapca in ga ljubi? Janez ji je na sledi in nocoj je izdal nekaj, čeprav sam ne ve,
6"
Karlu vrnitev * domovino. Tedanjo vlado je označil kot diktaturo manjšino, ki je je napovedal najostrejši boj. Kot priče nastopajo razni grški politiki. Za razpravo vlada veliko zanimanje. Obtoženemu Manoilescu-ju se je ponudilo 61 advokatov za zagovornike med njimi celo generali in bivši ministri.
Kmet in delavec na deželi.
Pri zadnjih občinskih volitvah so bile vložene v več občinah, ki so doslej veljale kot popolnoma kmečke, tudi delavske stanovske liste in so dosegle znatno število glasov, v nekaterih celo toliko, da na njih izvoljeni občinski odborniki so v domači občinski politiki lahko odločevali. To je dejstvo, in treba je k temu zavzeti pametno stališče.
Nekateri kmečki občinski odborniki SI^S so v prvem trenutku predlagali, naj bi odborniki, izvoljeni na listi Slovenske kmetske zveze ne iskali sodelovanja pri zastopnikih delavske liste, ampak rajši pri pristaših Samostojne kmetijske stranke, češ da je v domači občinski politiki, kjer gre uinogo bolj za gospodarska vprašanja kot za politična načela, mnogo važnejše in od-louilnejše stanovsko kakor pa strankarsko stališče. Utemeljevali so ta predlog s tem, da delavski zastopniki ne bodo imeli smisla za varčevanje, ker jih občinske doklade veliko manj zadenejo kakor kmetske posestnike. Slišali smo celo razlog, da na strankarsko pripadnost kmetskih delavcev itak ni mnogo dati.
Končno je seveda zmagala zdrava razsodnost in kmetski in delavski pristaši SLS so se združili v skupnih klubih in nastopajo v občinskih svetih popolnoma enotno. Vendar je umestno, da ob tej priliki nekoliko premotrimo razmerje med kmet-skim in delavskim delom prebivalstva naših kmetskih vasi.
V gospodarskem oziru je najprej treba odpraviti predsodek, da je kmetski posestnik, gruntar ali celo dvogruntar mag-nat-kapilalist. udi najboljše kmetsko posestvo je danes samo možnost s štirinajst | do šestnajsturnim delavnikom in skrajno i skromnostjo preživeti svojo družino. V ! splošnem se lahko trdi, da večina kvali-| ficiranega delavstva boljše in lagodnejše
živi kot naše kmetsko delavstvo. ! Potem ne smemo pozabiti, da tvori vse prebivalstvo vasi na deželi gospodarsko enoto. Vsi so navezani na skupno usodo. Če pride slaba letina, ravno tako ali pa še bolj trpi vaški rokodelec, dninar, kajžnr kakor gruntar in njegovi posli. Tudi najbolj čisti delavci brez vsake zemlje v vasi imajo neprimerno večjo skupnost gospodarskih interesov s kmetskimi sovaščani kot z delavstvom v pravih industrijskih centrih. Kavno vsled izrednega gospodar- | skega stališča tudi strokovne delavske or- | ganizacije na kmetih ne morejo pognati j pravih korenin.
To interesno skupnost tudi stranke, ki	j
so v začetku stale na strogo razrednem sta-	j
lišču, vedno bolj uvidevajo. Socialni demo-	'
kratje so v Nemčiji in drugod že davno	!
premagali stališče, da spada kmet med ka-	| pitaliste in so v svojo organizacijo skušali
zajeti kmetsko prebivalstvo brez izjem Tudi ruski boljševiki delajo precej v t smislu.	cm
Pri nas v Sloveniji so pokvarjeni de lavski politiki socialistične stranke spravili srečno vse svoje ovčice pod popolen vpliv jutrovskega časopisja, ki vzgaia iz njih re-zerviste za zavoženo politiko Žerjavove deš mokratske stranke.
Na ta način smo prišli tako daleč da v istem času, ko naši kmetski zastopniki premišljujejo, ali sploh morejo delati skun-no politiko z delavskimi zastopniki, v času ko se sliši iz naših delavskih vrst mnenje' da istočasno ne more dobro zastopati en poslanec kmetskih in delavskih koristi le. po, složno in enotno nastopajo na nasprotni strani izraziti bivši komunist in največji samostojno demokratski ali samostojno kmetijski magnat kapitalist.
Vsi ti pojavi so kvarne posledice svo-ječasne zmote: »kmet kmeta in samo kmeta,« ki je rodila odmev na dru«i strani-»Del avec delavca in samo delavca?. Da jo bilo to načelo popolnoma napačno, to spo-znanje je danes že splošno, ostale so pa slabe posledice te zmote, to je vedno hu ša cepitev in pa Samostojnu kmetska stranka, ki je vendar marsikaterega poštenega kmeta izpeljala iz vrst SLS. Sedaj se bodo ti samostojni kmetje lepo združili z 2er'a-vovimi demokrati in bodo komaj opazili, da so tam, kjer so trdovratno trdili, dn nočejo biti.
O teh vprašanjih in pojavih moramo v »Domoljubu« več pisati, knr si moramo sami določati stališče, da ga nam no bodo ukazovali drugi. Tovariši, oglasite se torej in povejte tudi svoje mnenje. J. M.
kaj. Jutri pa 6e bo že pričelo spraševanje. Zvedel bo Janez gotovo od drugih, da je otela Matevža in tudi ečetu bodo obesili, ali pa materi; če prej ne, v nedeljo po maši gotovo. Kaj naj reče? Ali naj raje doma pove? Ah, eemu r.c-ki? Saj bo nevihta tako prekmalu v hiši, čemu bi jo sama že preje klicala!
Luno zakrijejo oblaki. Mraz je Cilki naenkrat in tako je utrujena! Golica je zaprla oči in zaspala, koča &e farno nedoločeno loči od okolice. Zdaj tudi Matevž gotovo spi, ker se hoče naspali za jutri. Če ni že Matija prišel k njemu in mu pvedal, kaj jim grozi.
Kdaj ga bo spet videla? Rekel p, da pride kmalu. Toda kdaj? Zopet ponoči! Ah, ko bi prišel zdajle, kako bi mu segla z rokami nasproti. Prav do roba bi se sklonila k njemu, pa bi mu povedala čisto tiho, kako ga ima rada.
Toda čas je. Cillra zapre okno in leže k počitku. Kot v pozdrav od one strani Golioe posveti luna izza oblakov in vrže šop žarkov ravno v Cilkino kamrico. Nato pa se zopet skrije za oblake.
Tretje poglavje.
Kako počasi Cilki mineva dan! Sobota je, opravila in dela in čiščenja in pripravljanja čez glavo in polno roke, a misli se mude čisto drugje: tam čez Golico nad zeleno Dravo poletavajo in kakor beli go-lobčki Matevža obletavajo in božajo i belimi mehkimi peroti. Iz zopet hodijo strmo pot iz Podhriba na Golico in gledajo sipine in strmine in grmičevje pogledujejo in jih je strah. Strah za noč, če ne bi bil Matija obvestil Matevža in Tilna pravočasne o grozeči nevarnosti. Skrb reže Cilki v srce, skrb za Matevža ji pali obraz in zopet raz njega kri j)oganja nazaj v srce, da je zdaj rdeča ko nagelj na oknu njene kamrice, zdaj bela ko ključavnica na goliškem rovtu.
Nikjer no najde Cilka miru, nobeno opravilo ji ne more niti za hip prepoditi iz srca zlovešče slutnje, ki jo plaši. In niti položiti ne more nikomur, ker nihče ne sme vedeti, kako je ž njo. Oče in mati bi ji ne privoščila lepo besede, ako bi zvedela, da je skrila ponoči tihotapca in mu dala ne samo zavetišče, ampak tudi svoje srce. Njemu, Matevžu, tihotapcu, brezdomcu! Zalo se ogiblje Cilka očeta, se bolj pa matere, ki jo njeno skrbno oko že od včeraj nenavadno ogleduje, a ji trda skorja ne da, da bi vprašala, da bi ji dobro roko na čelo položila in z mehko besedo odvzela težko skrivnost.
Janez, le Janez je, ki bi mu najlaže povedala. Dobre Janezove oči vprašujejo tako udano in skrbno, tako zvesto slede ves dan vsaki njeni kretnji, da jo nehote in proti volji vleče k njemu, bolj ko k materi, bolj ko k očetu.
Po kosilu Cilka pomije in očisti posodo. Janez leži pot tepko na vrtu." Zdi se, da spi. Mati dremljejo na stolici nad šivanjem, oče tabernajo okrog hleva. Cilka zapre kuhinjo in stopi na prag. Njene oči gredo v dolino, v fužinsko udrtino se ogledujejo. Čakajo, kdaj zapojo vojaški koraki, kdaj pridejo financarji. O, je kakor splašena ptička Cilka, v svetli oblekci z zlatimi lasmi, z modrimi očmi in vsa bleda v obraz, kot ptička, ki čaka stisnjena sama vase, kdaj plane nadnjo prežeči jastreb. Strmi v dolino in ne vidi, kako jo skrbno opazujejo Janezove oči izpod tepke.
Pa stopi Cilka in zavije okrog vogala. Preti nio vstane Golica, deviška v cvetju belih ključavnic in koča na vrhu se ji sveti v obraz, da ji jemlje vid. Tako je čista vsa brežina od koče na vrhu, do Spodnje koče! Kakor bled obraz, ki mežika v opoldansko solnce. Čez Kočno ji seze do Stola oko in na levo čez Babo in Petelina do Rožice in še dalje prav do
našteli 12 milijonov, v Carigradu 800.000, » glavnem meslu Angora 75 tisoč. Torej ima Turčija t> lilto prebivalstva kot Jugoslavija.
Koliko pretcfcS t mi uri. I.eta 1803. so prvi? zapisali, koliko moro kdo v eni uri preteči; Indijanec Bennct je pretekel tedaj v 1 uri 18 km in 53!) m. Kmalu nato je nekdo drug pretekel par metrov več, 18.r>^» km, in to je ostalo celih 34 'et. Šele v najnovejšem fasu se je noknj spremenilo; največ doslej jn pretekel lota 1913. Francoz H uin, in sicer 1!) km in 21 m j od tedaj naprej se pa 111 še nič spremenilo.
Rosen slučaj. — "va zdravnika sta sexlela v gostilni in bi bila ™'ja igrala tarok. Telefonirala sta po tovariša, naj pn«" k njima. Ta reče doma ženi: »Vraga vendar, se enkrat moram od doma.«
—	»Ali je stvar resnaf«
—	»Zelo resna, dva zdravnika sta že tam.<
Krmljenje polž" ' Nemčiji. V Elchsfeldu v Nemčiji se pečajo /.e von kot sto let s posebno trgovino, s - prodajo polžev. Otroci zbirajo po'z« in jih letno naberejo vec tisoč kilogramov. /owt zbirajo v pose.bne lesene zaboje, kjer jih kruuJ« z
Po katoliškem svetu.
Izredni privilegiji (predpravice), ki ih je da'a sv. stolica mehikanskim katoličanom. Z ozirom na kruto preganjanje katoliške Cerkve in njenih vernikov, je dovolil sv. oče začasno tamošnjiin duhovnikom in vernikom posebne privilegije. Me-hikanski duhovniki lahko opravljajo sveto mašo ob vsaki uri in na vsakem kraju, tudi brez masnih oblačil in celo v temi, da je izvrše glavne dele sv. daritve. Papež je | dovolil, da verniki lahko sklenejo veljaven i za'ron v priču'očnosti dveh prič, vendar so > dolžni ob prvi mogoči prilonžosM obnovili predpisane obrede pred duhovnikom. Tudi 1 je podelil sv. oče zan^sbivim pobožnim ( vernikom izredno dovoljenie, da smejo no- | sili s seboj posvoč?re svete hostije in obhajali z njimi seb3 in druge.
Izredni ukrepi sv. stolice so jasen do-Irnz tudi na »bolj neverjetnim Tomažem, da je peklensko preganjanja sveto Cerkva in n;e vernikov oi sV^ni brezvercev v Me-h;ki resnično in rad vse strašno. Molimo za hi'do preizkušene m°b'1-anske katoličane in bodimo — nc straži I
Naslov »diihovrik« — pridigarjem »rarodne cerkve« ni dovoljen. Propoved-p'k tako zvane »nnrodne cerkve« na Poljskem, Kocilovski je uporabljal pri svojem po-lpisu tudi n-slov »ksiadž«, kar znači po nnše »dubovnik«. Ko je moral radi tecra pred so<'nijo. ie trdil, da mu pristoja tak rpslov. 2up"ik Skonieczni na ie kot sodni hvckrec do''Pzal na podia<ri zgodovine, da častni naslov »ksiadž« (duhovnik) pri-
pada Izključno le rimskokatoliškim duhovnikom, in da pridigarji sektanti (verskih odpadnikov) uporabljajo imenovano na-zvanje izključno le zato, da bi katoliško prebivalstvo pripravili v zmoto. Sodišče je Kucilovskeja radi protipoetavnega prisvajanja naslova »duhovnik« obsodilo na donarno kazen. Naslov »ksiadž« je imel vsak katoliški duhovnik na Poljskem že od 10. stoletja dalje. Eeseda je istovetna z nazivom »kn°z« in kaže, kako gtoboko spoštovanje je bilo v ljudstvu na Poljskem napram duhovnikom. — Pri nas obkladajo žeriavovci in njim podobni izgubljenci duhovščino z bolj »žlahtnimi« priimki.
Posvečanje prvega japonskega škofa. 30. septembra 1927, na praznik Kristusa-Kralja je bil posvečen v višjega cerkvenega kneza v cerkvi ev. Petra v Rimu prvi škof japonskega rodu. Imenuje se mons. Haysaha in bo impl sedež v Nagasakiju. Papež je izvršil škofovsko posvečenie sam, kar se smatra kot čin izredne prijaznosti sv. stolice napram japonski vladi, ki j? zakonito priznala resnični obstoj katoliške Cerkve na Japonskem in dovolila, da je iz posebne prijaznosti do rimsko katoliške Cerkve p'ačala potovalne 6troške za prvega katoMškega iaponskega škofa neka ple-menitaška družina — budistovske vere.
Sto novih inisronarjev — saleziiancev. Pretekle dni je odpotovalo na misijonsko d~lo po svetu iz Turina na Italijanskem s*o novih misijonarjev. So večinoma Italijani, vendar je med odišlimi tudi precej članov drugih narodrosti.
Pol^eviška vlada odklonla bofi blagoslov. Sovjetski komisar v Berlinu ni ho-
tel podpisati častitke tamošnjega diplomatskega zbora nemškemu državnemu predsedniku Hindcnburgu edino zato, ker so se v Častitki nahajale tudi besedi »božji blagoslov«. Eoljševiški zastopnik je raje izročil za proslavo 30 letnice Hindenburga — posebno pismo svoje vlade.
Uove ljudske skladbe.
Podeželske odre opozarjamo, da je P. Z. založila dve spevoigri »Rožmarin« in »Snubači«, izpod peresa priljubljenega skladatelja Vodopivca. Omenjeni deli sta kot dve kratki opereti, sestavljeni iz samih slovenskih narodnih pesni. Vsak naš podeželski oder jih more uprizoriti. Na mnogo-brojna vprašanja, ki jih P. Z. dobiva tozadevno vsak dan, odgovarjamo tem potom, da bosta pesnitvi dotiskani še ta teden, na kar takoj začnemo z razpošiljatvijo. Kdor se želi naročiti, naj pošlje svoj natančen naslov na »Pevsko Zvezo« Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 5.
Omenjamo, da jih bomo prodajali po skrajno nizki ceni, ker nam gre le za to, da bo užitka lepe slovenske pesmi deležna sleherna naša vas, radi česar je bila P. Z. tudi ustanovljena.
Tem potom tudi omenjamo, da ima P. Z. v zalogi še mnogo Pevčevih pesmaric vseh letnikov in prilog vseh pesmic, ki so dosedaj v »Pevcu« izšle. Zato je nespametno, da se podežlski pevski zbori trudijo z mučnim prepisovanjem not, ker doba pri P. Z. najrazličnejših pesmi v lepi obliki za mal denar. Vabimo pevske zbore, naj pridno segajo po njih. Pevska zveza je zato
14
:e'jem ln dragim »ofiv-,<• m. V pozni jeseni »e polži odebele. Ko nastoni hladno vreme, se npro p-lžl v svoje »hišice« in Hto pošiljajo potem ta d-ag denar ni Franro-s'to, Vier smatrajo ro'že kot zelo fino ied fde'11'a-toso). Po'-/ereja je torej za EichsteM — vaina gospodarska panogn.
Varstvn ft-rklie v giii. Belgi'slta vlada je izdala odredbo, po knteri uživa štorklja izredne zakonito zaščito. Štorklje ne smejo streljati in tudi na drug način ne rsmr-titi, ker vlada hoče, da bi lila štorklja nekdaj, zopet domača ptica. Zanimivo je, dn je bil Bi'-on o zaščiti štorklje izdan ravno istega dne, ko se je »štorklja« zopet oglasila z novorjenčkom v — belgijski kraljevi hiši.
Mrtvaški ivnn v Fran-eiji. Američanki Thoburn je kaneli v Donamontu darovala velikanski zvon, da so postavi na mesto okrog trdnjave Verden, kjer je pnd'o v svetovni vojni 4(J0.0::0 vojakov. Prvikrat je zvonil ta zvon v Parizu »neznanega junaka«, nato pa ga bodo vozili po raznih krajih bojnega polja. Spremljalo ga bo 60 pevcev in god-
Kepe. Kje je šel Matija preko meje, kje kreni! nevidno in neslišno v dolino? Ali je dobil Tilna, ali Matevža?
Tih korak stopi v Cillrina misli in težka okoma dlan ji sede na ramo. »Cilka, kam gledaš?« j Tja le v Golico, Janez.« »Sem mislil, da dol na cerkev.v. »Čemu?« »Da moliš.«
»Saj je že davno odzvonilo poldne.« »Ali nimaš za ničesar drugega moliti, Cilka?« Janez se skloni niže k njenemu obrazu in glas mu je tišji in mehkejši.
»Seveda imam, pa še dosti.« »No vidiš!«
»In prav bi bilo, ko bi molilr: »Kajne 1«
»Saj vi ne veste, Janez.«
»Morda pa le?«	.
Janez jo prime za roko in jo poleno za seboj proti lopici na kraju obvrtka. Cilka mu pusti roko in mu sledi brez najmanjšega sledu obotavljanja. Kakor da bi bil uganil Janez njeno dopoldansko misel! »Za koga bi morala moliti, Cilka povej?« Cilka molči.
»Čuj, Cilka, pa ne morda za tistega financarja, ki buli vate, kakor bi te hotel nabosti na zenice?« »O nek
»Sem mislil!«	„ ,_Y	- ..
Oba molčita nekaj časa, Janez išče vase, da bi
pravo baeedo utrnil. In jo je. P »Cilka, kajne, da nisi tako nedolžna pn onih
tihotapcih, kakor se delaš?« »Kaj veste?«
»Če bi vedel, vprašal ne bi...«
»Nisem, Janezi Povem Vam, če me ne izdat«. Tudi materi ne in ne očetu!« »Pa financarju?«
»Temu me gotovo ne boste! Sicer pa morda sluti.«
»Tako?«
»Ušlo mi je.«
»Bog te čuvaj pred njim!«
»To tudi sam dobro vem!« In mu pove, kako mu je prisolila včeraj zaušnico, ko je bil preveč vsiljiv. Janezu pri tem pripovedovanju usta kar sama od sebe narazen lezejo od prešerne zadovoljnosti.
»Tega ti nikdar ne pozabim, Cilka! In vse tvoj« tihotapske grehe odtehta ta zaušnica!«
V nadaljnem razgovoru mu Cilka počasi pove, kako je pritekel tihotapec, kako ga je skrila, obvezala. O ljubezni pa molči, čeprav Janezova ušesa slutijo skozi navadne besede tiho zveneti struno, ki Jo zna ubirati samo dekliška ljubezen.
»Ali ga poznaš?«
»Seveda poznam! Sam mi je povedal. KobentaP-jev Matevž je iz Breznice.
»Ta?«
»Ga poznate, Janez?«
»Kako ne? Saj sva s starim njegovim ovce pasla skupaj po Golici. Ej, živa kri je v njem, kakor v očetu. Ne more dihati med štirimi stenami, šele V gori zaživi. Ko sem odšel k vam za hlapca, je bil Ma-tevžek še maihen. Toda videl sem ga pozneje, ko sem bil na pogrebu njegovega očeta, ki ga je ravno par mesecev pred vojno ustrelil lovski fcivaj. Tudi matere nima več, jo je vojna vzela, ko ni imela Matevža doma, da bi skrbel zanjo. Zdaj mu sestra K°«Podjnlb ki ji je mati zapisala bajto in zemljo, ker ni Matov«
U rnsko vprašan e.
Do leta 1870. je bila današnja Italija razdeljena v razne večje in manjše državice, ki so se nato združile v enotno italijansko kraljestvo, ene prostovoljno, druge s silo. Med zadnjimi je bila tudi takozvana papeževa država, ki so jo v srednjem veku razni vladarji podarili sv. Očetu. Tedanji sv. oeo Pij IX. ni imel moči, da bi uspešno z orožjem branil svojo in lastnino vsega katoliškega sveta. Ugovarjal je odločno pred vsem svetom proti cerkvenemu ropu, proklel in izobčil iz katoliške Cerkve kralja, njegovo rodbino in vse, ki so zakrivili ta rop ter se umaknil v Vatikan. V znak protesta od tedaj ni še noben sv. oče prestopil meje vatikanskega ujetništva. Italijanski brezverci so nagajali Cerkvi, kar so mogli: vrgli so križ iz sodišč in šol, uvedli civilni zakon in sploh izpodkopali tla nravnemu in verskemu življenju. .Ko se jim je nekoliko pomirila kri, fo ponujali papežu, seveda brezuspešno, za ukradeno premoženje vsakoletno denarno odškodnino, toda papež ni odnehal, ker ni hotel dati svetu videza, da se daje plačevati od italijanske vlade in da je tako pravzaprav od nje odvisen.
NAZNANILA.
ZVEZA SLOVENSKIH ORGANISTOV.
Kakor smo ie poročali, se je ustanovila »Zveza organistov za Slovenijo«, v kateri sja včlanjeni obe društvi crganist v, nnmreč za mariborsko in ljubljansko Škofijo. Na ustanovnem občnem zboru, dne 26. oktobra 1927. se je sklenilo tudi, da se bodo vse važne zadeve organistov od strani Zveze objavljale
v »Domoljubu«, »Slovenskem Gospodarju« in »Cerkvenem Glasbeniku«. — Organisti v ljubljanski Škofiji se torej opozarjajo, da pridno čitajo »Domoljuba« in vsa poročila pazno zasledujejo.
Tudi važnoI Na neko vprašanje, ali se sme harmonij ali klavir organ i slu prisilno prodati, odgovarja tajništvo ZOZS, da se klavir ali harmonij pri organistu smatra kot »fundus instruetus«, torej za izvrševanje organistovsko službo h kateri sjiada učenje petja, neobhodno potreben predmet iu se zato ne sme zarubiti in ne prisilno prodati. Ce bi pa so<iui sluga kljub ugovoru klavir zarubil, mora prizadeti pri tozadevnem sodišču takoj vložiti ugovor. To pa je veljavno le za on instrument, ne pa za več ter le za tisti, ki se res nujno rabi v službi.
F. KI.
n Prt>6x<elno društvo na Či-n>i(ah vprizori v nedeljo 20. t. m. ob treh popoldne in ob pol osmih zvečer v »Društvenem domu« dr. Remčovo igro »Zakleli grad--. Vstopnina 7, 5, in 8 Din. Vljudno vabljeni!
n Katoliiko prosvetno dni Me o na Vrh polj n pri Moravčah vabi k predstavi »Vaški lopov«, ljudska igra v štirih dejanjih v nedeljo dne 20. novembra ob treh popoldne v Prosvetnem domu. — Vstopnina za stojišče 8 Din, za sedeže 4 Din.
n Ljudski oder v timartnem pri Litiji vprizori v nedeljo, 20. novembra ob treh popoldne ljudsko igro »Veriga:.
n 1'ronvelno društvo v Borovnici priredi dne 20. t. m i'jro »Bele vrtnice« ob treh popoldne.
n Ušel je pes Bemardinec belo-rujave barve, sliši na ime »Perun«. Če se je kam zatekel, naj se sporoči na naslov: Hafner Jože, Skofja Loka.
Meh za smeh.
Nekdo je planil v trgovino z živalmi: »Vi, slišite I Ko ste mi oni dan prodali psa, ste ga hvalili in rekli, da bo dober za podgane, pa sc niti ne dotakne nobene.« »No, ali nisem prav povedal, da je dober za podgane?«
»Ti povej mi no,kako si se odvadil kajenju?« »Cisto enostavno. Na nas t zdravnika, na željo moje žene in na uka
moje tašče.«	az
★
Srdit potnik: »Vlaki na tej progi ima jo vedno zamude.« Načelnik: »temu pa k" nam bile čakalnice, ako bi vlaki točno* prihajali?«
*
Tonej: »Tudi ?maju bi se upal p0g|e. dati v oči, samo da bi to deklico dobil« Francelj: »Saj boš lahko. Le počakaj, da
stopiš pred njenega očeta.«
*
Ona: »Ta-le igra pa ni naravna, žena venomer zahteva od moža denar.« Ont »Ali ni to nekaj čisto naravnega?« Ona:
»Toda v tej igri ga vedno dobi.«
*
»Vi bi bili izboren plesalec, ako bi ne imeli dveh reči,« je dejala plesalka začetniku. »In kakšni sta ti dve stvari,« je vprašal nerodni plesalec. »Vaši nogil« *
Zdravnik: Ali ste odprli obe okni v spalnici, kakor sem vam naročil?« Bolnik: »Ne. V moji spalnici je samo eno kno, zato
sem pa to dvakrat odprl.«
*
Gospodinja: »Jaz nikoli ne pitam potepuhov« Vandrovec: »Saj ni potreba. Daj'e mi le nekaj jedi in žlico, bom že sam v usta nosil.«
*
Vnuček: »Ded, ali ste bili tudi vi v Noctovi barki?« Ded: »Ne!« Vnuk: »Kako pa je to, da niste utonili?«
maral biti gospodar. On ne zdrži doma. Njegov dom 60 vse planine, od Stola do Petelinjaka nad Ba&kim jezerom. — Ix>p fant je k — Cilka ga hvaležno pogleda. — »Četrt ure sta narazen Breznica in Ši. Jernej, odkoder sem jaz doma. Baz Golice se ne vidi tja, ker je preveč gosta in visoka gmajna na okoli.«
Cilka z enim ušesom posluša pripovedovanje Ja-nozevo, a z drugim prisluškuje v dolino proti Jer-manovem grabnu.
»Ja, lep fant je Matevži To bi bil gospodar na Hribarjevem.« In oči mu poredno ošvrknejo Cilkin obraz, ki vsa zardi v rdečici.
»Kako...?«
»Nič kako, Cilka, kar takol — Sicer pa malo ti je že v srce pogledal zali Matevž. Ali ne, Cilka?«
Cilka molči, ali njena zadrega tem glasneje pritrjuje Janezovemu vprašanju. Pa se ji sčasoma le razlije iz srca na jezik in tako zve Janez tudi o Ma-tevževi obljubi, da kmalu zopet pride in o ruti oglavki, ki je ž njo Cilka obvezala ranjeno ramo.
»Da, da, saj sem slutil, Cilka 1 Zato bi bil najraje zadavil tistega zelenega škrica, ki sili za teboj; ej, da ga upetam kdaj na samem 1 Kakor sem star, ne bo mu d obrok
»Nocoj jih bodo šli tovit.«
»Ti je povedal?«
»Da, ko sem ga udarila v obraz, mu je ušlo. In ravno nocoj mislijo zopet priti tihotapci čez Golico!«
»Bog jih varuj, Cilka, sporočiti bi jim bilo treba.«
»Je že Matija šel sinoči. Samo če jih je dobili Tako se bojim k
»Ej, Matija je tič. Prisežeš lahko nanj I Kar nič se ne boj k
»Janez k Oče kličejo iz hleva.
»Ja, oče k
»Daj, naštel ji k
»Bom koj, oče k
»Janez, pa nikar ne povejte očetu ali materi, kar veste k
»No bom!«
Brž odhiti proti hlevu. Še nazaj se ozre na Cilko, ki gleda za njim in ji je laže, ker je odprla okence v dušo vsaj enemu človeku, ki ji bo stal na strani, naj pride kar hoče. Janez bi umrl zanjo, to Cilka ve dobro. In tudi izdal je ne bo, ker pozna očetovo ihto in materino skrb. Tako gre Cilka mirnejša v hišo, da pripravi obleko za jutri.
Proti večeru, ko se je Cilka že preoblekla za k šmarnicam, udari v veži težak korak in predno Cilka utegne pomisliti, kdo bi bil, že stoji v hiši financar Ivan.
»Dober večer, Cilka!
»Bog daj I«
»Kako smo lepi nocoj!
»»Vi kakor vedno! Toda brž popravi v dobro besedo:
»K šmarnicam grem.«
»Škoda, da ne morem s teboj! Ali bi hotela, da bi šla skupaj?«
»Vsakemu je cesta prosta. V cerkev pa bi ja ne šli Vik
»Zakaj pa ne? Saj ne bi šel prvič.«
Ko Cilka ničesar ne odvrne, potoži financar:
»Moram pač iti molit drugačne molitve.«
»Treba Vam je?«
»Služba, Cilka.«
Mati stopijo v sobo, tako da financar ne utegne opaziti bledice, ki je spreletela obraz Cilkin, ko ji je pokazal puško s kretnjo in besedo.
»Dober večer, mama. Greste tudi v cerkev?«
benikov, ki bodo prirej.ii po mestih koncerte v korist kapele. Na koncu potovanja pride ta orjaški zvon v rji") metrov visok zvonik.
Snsa r južni Afriki. Mih! najstrašnejšimi nesrečami, ki neri <lko < b-iščojo južne afriške kraje, je suša. Letos je uničila veliko tainošnjo deželo Kap. Računajo, da jo |>oginilo vsled suše okro.H tri milijone glav govedi. Nad 6000 doslej premočnih poljedelcev jo obubožalo.
Brej vere ne Kre. V Šestih letih francosko revolucije so napravili 15 tisoč 479 zakonov, na-redb, odredb, zajiovedi in prefiovedi. A vso ni nič pomagalo. Voditelj revolucije, zloglasni Hohc-sjiierre, je sam priznal: »Brex vere ne gre k — In znani sovražnik Cerkve in Kristusa, Voltaire, ni hotel nobenega uslužbenca, ki ni bil veren. Bal so je namreč, da 1» ga, ker brez vere, ne umoril.
Srečni natakar.. V MIlanu je zadel natakar L«; pori v dobrodelni lolerUJ 900.000 lir, torej več kot 900.000 dinarjev. 1' f" lahko zadeneš vilo «">" diont v Ljubljani, popolnoma moderno opremil«" uo. Kupi srečke!
posnemalnikl za mleko, plahte
za vozove fn konje Prf znanl domači narodni tvrdki FR. STOPICA, Ljubljana, Gorposvetska
Jaz Ana Čilag
s svojimi I&5 cnt dolgimi divnimi Lorelei lasmi s« m dobil« iste . sle'i uporabe pomade, kutero sem sama it-Iiašln. Ista ie priznana kol edino sredstvu proti izpadati u. za pml-urepilev lazvitka zu goste lase in za ojačenje los.
Posiieii pri damnb, gos >odih m otrocih razvilek gostih in krepkih las to i<m da ža po kiaUi uporabi naravni blesk in naravno barvo ler nb varuje pred prera-nm o«iveniem tja 'lo vi-oke nta-rosti. Čllag pomada ods rani prhljaj tekom **ur Noben" drugo sredstvo ne »sebuje toliko lnan Ijivib snovi za la e l<ak< i C,la'>-uomaria. ki te po v»ei uraviei ridobila ai s-etovni sloves ker lame in gos. od e *.e po nriorabi pr^ steklenici- do^žejo n*jt"iljSt uspeh; upadanje las izo-tane po-jolnom i že po n»kaj dneb in pokaže se tako nova rast. r« uspeh dokazuje moi 5U letni itibilfj in mili ioni zahvalni!) pisem, ki sem ih pre el« i* celega svetu.
Cena velikemu lončku č i lag • po in a d e Din »,((•—. dvnin>-mu Din VHl—. K vsnkemu lončku je jiolrebno t stekl. Siecial Shampoo a 2ii kratno irmivanje glavei Din 25"—. — Po.tnina posebej. UazpoSilja se »roti povjelju tli predplačilu u lovsrne n S. H S.
Laboratorij „Au»ora", Ircmka Kamenlca it 7.
Izdatnost, oblle pene, neškod-
IlivnCf naPram tkaninam in nizka cena so IjlVUOl vrline priznanega mila »GAZELA«.


K'or je malokrv.nT Kdor ]• M*«T Kdo ' Imi »ia»- itvoa il; vali d tega (O-
ni&'>iltan u punin in p« go ti glavobol. t.*(lor nima taka? u.dor boleha rta ^ljuiSln? Kdor je malar čen ? Kdor bolena na želodcu naj piie
»9
ENERGIN"
žeieznato k n» Tino.
Slabi nerazvit' o-rooi t v po rabo „Enor-
rinV z« ie na>i ga ki > vina prav gotovo dobe sdr&.o in mdiHiobarv > \ ridobih bodo na te i teiesa n posia j odporni \ roti vsem bolesntm. — Na.-lov ta naročila-
Liibora orll -Afia-. SuSok 13.
8 p< .urno »red 3 v lik« etiki. ra ItS Din t velik b »tt ki ta 148 Din in t mi.l« tautonj. V <wm i« računana potmina, zaboj in aavoj.
Edino pri meni
doseiete najnižje cene v raufakturnm b'agu.
Ravnokar dospelo v krasni izbiri zimsko blagos moški ;n ženski Stoli, barhenti. ilancla in drugo volneno bla^o. Posebno razkošna izbira v dubel-nih za moške suknje in suknjiče. Razno drugo manufakturno blago Lep« izbir« v ženskih, moških in otroških jopicah; krasne svilene rute in kravate. Špec izbira krasnih moških »raje. Vsled pravočasnega ugodnega nakupa so cene brez konkurence. Dalje velika izbira v kuhinjski ema:li-rani m litoemaflitani železni posodi, porcelanu, steklu, svetilkah itd Steklo za okna, okovje ter druge potrebščine Vedno sveže prvovrstno špecerijsko bla?o in moka po znižam cent Stalna zalogi splitskega in trboveljskega cementa. — Z« ccnj. nakup se najtopleje priporočam in jamčim za aclidno postrežbo.
J. MENART, trgovca — DOMŽALE.

Ni Je več
nevarnosti mettjavosti
ker
DISTOL
t*
pop^noma zanesljivo uničuje vse metilje brez vsakoršnih posledic. Male kapsule za ovce z napisom v cirilici
amctoh
Velike kapsule za govedo z latinskim napisom
DISTOL
Izdeluje se Distol pod stalno kontrolo klinike za govedo veterin, fakultete vseučilišča v Zagrebu (Prof. RAJCEVIC).
Varujte se pred ponaredbami in nadomestnimi izdelki I Navodila in brezplačno preiskovanje govna izvrši
«7 m	" Ivomlca kemijsko farma-
ceutskih proizvoda d- a.
KARLOVAC.
Učiteljica: »AH je res, da ima tvoja mati diileritis?« Tonček: »Res je.« Učiteljica: »Pa ne veš, da moraš v takem slučaju ostati doma? Lahko prineseš bolezen v šolo, katero bi dobil od matere in ve» razred bi lahko obolel.« Tonček: »Brez skrbi, gospodična. To je namreč moja mačeha in od te nikoli ničesar ne dobim.« *
V cirkusu so dobili novega plezalca po vrvi. Ko je za poskušnjo napel žico, je našel, da je na nekem kraju pokvarjena in rekel je ravnatelja cirkusa: »Ta žična vrv je slaba, lahko se mi pri plezanju utrga.« Ravnatelj: »Nič ne stori, saj jih imamo ie v zalogi.«
Profesor pri razlaganju: »Tekočina, katero vidite v tej mali steklenici, je najhujši strup. Ena sam kapljica, položena na jezik mačke, umori najmočnejšega človeka.«
""žrebanje loterije društva »Trsov, akademija« v Ljubljani
se i« na željo številnih naročnikov srečk, ki «o zamudili termin 27., oktobra
preložilo nepreklicno na 5. december 1927.
Prodaja srečk ▼ trafikah, trgovinah la zadnfl rok za plačilo do 1. decembral — Pri društvu naročene srečke se pošiljajo naročnikom urno proti plačilu. - SREČKA STANE 1» Din. - Dobitkov |e 885 od 50.— do 100.000 Din.__
Violine od 95* — Din, gramofoni od 8*15'— [Din, ločne harmonike od ; 5'— Din. man o-ine od 1W- Din, , citre od 1W - Din. g1 tare od SOr- Din, esenn ln ntočevlna^fa pihaa. tamburire Itd. v prvovrstni kvaliteti, po izredno nizkih cenah, direktno s tovarniškega skladišča.
Sj_,	Instrument, ki Vam mi bi
dni na oglea. »,«1,1. vzamemo nazaj. Ve lkl llustrovanl cenik zastonj. Zahtevajte ga od tvrdke: Skladu,«
MEINEL & HER0LD UKrttSt
Maribor Mev. 107.
Mali oglasnik
Vsaka drobna vrstica ali nle prostor velja sa enkrat Din 6. Naročniki »Domoljuba" plačajo samo polovico, ako kupujejo kmetijske potrebščine ali prodajajo svoje pridelke ali iičejo poslov oziroma obrtniki pomočnikov ali vajencev ia narobe.
RuRM 8 modelov sa
m izdelav. žleb>-kov od ambl-^roja aH pa prodam stroj, malo rabi en s 'Od ploščami. M Kralj izdel opeka, p. Gradae Belokrajina.
SPfBtBlB_SB
fant kmečkih starišev, v pouk kovaške ia pod-kov.ske obrti pri Leopold Debelaku, kovač, Radeče, p. Zid. most.
Mizarslrcga ua enca
pošienih staršev, sprei-mi-m. - Fraui-. Breuk. ml'«r. Dravi e *». i«. St. Vid nad Liubljaao.

želim kupiti na Gorenj-s^em. — Cenjene ponudbe na upravo pod it. »064.
Za žapr. In mlinar.
obrt se sprejme v pnuk priden, polten kmečki f.<nt z vso oskrbo. — Fran Mihelč č, i;ig«r in mlinar, Brod št. 10, p. Doi. Lo atec
Mm t^Ti*
be vpraševalci samo tedaj, ako priloža dopisnico ati znamko ia odgovor.
OKRAJNE ZASTOPNIKE
/a prodajo vsakemu kmetovalcu potrebnih, le vpeljanih predmetov, «e i S t e. Pripravno ta zavarovalne zastopnike, vpok. drl. uslužb. itd. — Dopise na upravo lista pod šifro: »Sadjarstvo«.
Na cenejše in najbolje kup te
raz"0 ' la.o kateregt. uvaiam ii raznih Če- <ih in angleških tovarn za moške površnke in enske
filašče, kakor tudi vsakovrstno sukno /n obleke, sio imam ve'iko zalogo raznovrstnega parhenia, katerega piodaiam Izuod arb ivne cene. Se priporočam cenjenemu občinstvu
ANTON SAVNIK, Skofjaloka.
Babrene Hofie za kuhanje žganja
kotle za prašiče, posodo vlito in pločevinasto, štedilnike. pe'i in vso drugo žele'nino Vam iiudi po najuižjih cenah mana tvrdka
Breznik & Fritscli
Ljubljana. Stritarjeva ulica 7.
Kdor hoče
biti postrežen z dobrim blagom naj pride ali piše
po sukno ali kamgarn za moške in ženske obleke, parhet, flanele, kambrik. rute, odeje itd. v znano in zanesljivo trgovino
R. Miklauc „Pri Škofu"
Ljubljana, Lingarjeva ulica
(v Insinih prostorih). Obstoj tvrdke b!izu 60 let
Deteljno seme
kupujemo po najvišji ceni. — SEVER k 10 M P., Ljubljana, Goiposretska cesta iL 5.	9081
DOL
obvezo in odprite vendar enkrat oči ter ne kupujte v trgovinah, kjer Vam nudijo slabo robo za drag denar, ampak kupite še danes dopisnico za 50 par in p iite lakoj po ilu-struvani cenik t več tisoč slikami na veletrgovino i. Sfermeckl. celle. it. 19. v katerem najdete po ču lovilo nizkih cenah obeko. čevlje, klobuke, sra ce. ure, harmonike. gramofone, bri>ve, toaletne, modne, jeklene in galanterijske predmete. Naročila čez 500 Din poštnine prosto. Kar ne ugaja, te zamenja ali vrne denar.
Lovske puške
flobert puške, revolverje, pištole in vse potrebščine za lov in ribolov, kupii pri: F. K. KA1SER, Ljubljana, Selenbnrgova ulica iL 6.	8972
IIi gostilno in majhnim posestvom, blizu Hlod Mengša, »e ugodno proda. Posestvo je pripravno za vpoko;'cnca, malega obrtnika ali trgovca. — Naslov »e izve pri M. T1CAR, Ljubljana, Šelenburgova ulica It. 1.	8935
Najpopolnejš1
ST0EWER
šivalni stroji
ta Urili«, krojače In čevliarie Ur ia
v iak dom. Preden »i nabavite •tuj, rglejte »i to Uredoost pri tvrdki
L. Baraga,
Liubljana Sclenbu:q. al. 6(1.
Brezplačen pook. 15 letno ;am»tT0.
Ustanovljena L 1889. Telefon štev. 2016.	Poštni ček 10.533.

St-n(» »lojenega denarja nad 259 miil c-nov dinarje*.
(Giadska Stediinka)
Ljubljana
PreŠerncva ulica
Stanje »toženega denarja nad 1.COO mill-lono« kron.
sprejema vloge na hranilno knjižice kakor tudi na tekoči račun in sicer (»roti na ugodnejšemu obrekovanju. - Hranilnica plačuje zlasti za vloge proti dogovorjeui odpovedi t tekočem računu najvišje mogočo obresti. Jamstvo za vse vloge in obresti tudi tekočega računa, je večje kot kjerkoli drugod, ker jamči zanje poleg lastnega hranilnič-nega premo enja še mesto Ljubljana z vsem premoženjem ter davčno močjo. Vprav radi tega nalagajo pri njej sodišča denar nedoletnlh, župnijski uradi cerkveni in občine občinski denar. Naši rojaki v Ameriki nalagajo svoje prihranke največ v naši hranilnici, ker je denar tu popolnoma varen.
Kajenje je sirup!
Vsakdo se more igraje odvaditi zdravju tako škodljivega kajenja z dr. Ra»eberja Putseh-tabletaml. I omot 30 Din in poštnina, eno ozdravljenje 5 omotov I4"i Din franko razpošilja tvrdka , Anrora", Srcmika Ka-memea štev. 7. Dobiva so tudi skoro po vseh lekarnah in drogerijah.
Primerna darila za Miklavž
Tvrdka F. in I. GORIČAR, „Pri
LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 2, ' priporoča veliko Izbiro zimskega blaga —
sukno za m. ohleke in površnike od 75 |):n velour za plašče v vseh barvah od 80 Din plii za plašče, 120 cm ši.-ok, od 120 Din ^ mod. barhenti za vrhnje obleke od 14 [)|n na,)rcji flancl barhenti za spod. perilo od 10 Din "''"'i1 temnosiv, bel in surov barhent od 1? n „ naprt'' __:__1__t- ___1____ -j	. rlu naprej,
kotenina, bela in rujava, od .
8 Din
zimske rjuhe 42 Din, flanelaste deke na?r,e'' taste odeje 200 D-n, posteljne garniture 11 L madi) 230 Din. Najboljše triko maje,	, 0'
če, otroške ikoke, volnene maje, vestje vice, kapce, rokavice, velike rute, plclke Vol
ko.
če, otroške ikoke, volnene maje, vestje n 1 vice, kapce, rokavice, velike rute, plclke »1* nene rute in šerpe, otroške oblekce, volnene harhaste, pisane in klotaste predpasnike ii«? tovljene otroške in damske plašče, kožihovin« za na plašče, moške šale in ovratnike, kravate narann-ce itd., vse po zelo znižanih cenah. -!
Pazite dobro na nai naslov in št. 29 ^
koži
vseh v rit divjačine
caj t je im
-1UBU6N0-
tlAtllHM t
Prvovrstne
cepljene trte
morete dobiti z največjim jamstvom In po najnižjih cenah iz
trtnlce ..Mitinac4', Smederevo.
Zahtevajte cenik od g. M. Ohrenonea, Poenksrejeva ul. 35, Beograd. — Tel. 18-51.
Francoska iini|a
Cie. Gic. Transatlantiqae
H»rre-Newjrork, samo S '/j čez morje. Cie. Chargeurs Rčnnis, Sud Atlantique in Transports Maritimes
ia severno in joino Ameriko a hrzoparniki ki Tc:ijo r-ak tedon Ii Havre, llordeaui in Mariilije t Argea-tinijo, Kanado ia Arairalij«
Vsa pojasnila daje zastopnik
I I/AN KRAKER
Ljubi,ana Kolodro ska uiica 3S
Zadružna gospodarska banka d. d.
w*"t—-;"""""'■ Ljubljana, Miklošičeva cesta 10 a«oi.v., co.pob.nWL
Kapital .„ -ez.rve .knpM „„ct Dt„ »,.00.000-, vl„fle „„<, DIn 2So.ooo.ooo -
—-	st-t —- -
Glavno in največje zastopstvo v Sloveniji za prodajo sretlc Državne r^redne loterije.
ta Jugoatovansk« tiskamo: K^el Ce*