Poštnina plačana v gotovini. Leto XXII., St 168 Ljubljana, sobota julija 1941XIX Cena cent. 70 Upravnlštvo: Ljubljana, Knafljeva & — Telefon štev. 31-22, 31-23, 31-24, Inseratni oddelek: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon 31-25, 31-26 Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta St. 42. Računi pri pošt. ček. zavodu: Ljubljana št. 17.749. '.ZKLJUCNO ZASTOPSTVO za oglase iz Kr. Italije ln Inozemstva Ima Unione PubbMeitš Italiana S.A* Milano Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno L. 12.—* za inozemstvo pa L. 20.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 31-22, 31-23, 31-24. Rokopisi se ne vračajo. CONCESSIONAR1A ESCLUSTVA per la pubblicita di provenienza italiana ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. A., Milano Bitka 9 milijonov vojakov Boji v treh glavnih odsekih fronte proti Leningradu, Moskvi in Kijevu se nadaljujejo z nezmanjšano srditostjo Berlin, 18. jul. u. Včerajšnje nemško uradno poročilo je kratko, toda odločno, redkobesedno, toda zelo zgovorno. Ne šele od včeraj, marveč že 8 dni se bije gigantska bitka, pri kateri so udeležene množice kakih 9 milijonov vojakov na obeh straneh. Ta bitka naj dokončno odloči, ako ni že odločila, popoln polom ogromne ruske vojske, poraz režima in zasedbo neizmernega ozemlja. Gre za usodo boljše-viške Rusije in vse kaže, da je igra za moskovske vlastodržce že izgubljena, kajti nemško poročilo pravi, da je Rusija vrgla v bitko »svoje zadnje vojaške rezerve«. Popoln poraz sovjetske vojske se lahko smatra že kot gotovo dejstvo. Kjer koli napadajo zavezniške vojske — Nemci, Finci, Madžari, Slovaki in Rumuni, ki se jim bodo kmalu pridružili še Italijani ter španski, portugalski in drugi prostovoljci —, povsod je bila prodrta ruska črta in odstranjene ovire, s katerimi so rdeče vojske hotele preprečiti nemško napredovanje. V Besarabiji je nemško-rumunska vojska pod poveljstvom generala Antonesca osvojila Kišinjov in prodira sedaj v smeri proti Odesi. Tudi na tej točki je predrta Stalinova črta, o kateri pravijo strokovnjaki, da ni bila nič šibkejša od znane Maginotove linije. Višje proti severu so se nemške vojske po prodoru približale Kijevu in če ga niso še zavzele, kakor se zatrjuje z mnogih strani, je padec ukrajinske prestolnice vsekakor vprašanje najkrajšega časa. Madžarski in slovaški oddelki zasledujejo umikajočega se sovražnika, toda najvažnejši odsek je še vedno osrednji odsek v smeri proti Smolenskemu, odtod pa na vzhod proti Moskvi in na sever proti Leningradu. Nemške motorizirane oklopne čete delujejo severnovzhodno od Minska ter so se polastile važnega železniškega križišča Vitebska. Zadnja dva dni so obkolile Smolensk ter ga odrezale od Moskve, ki je s tem izgubila svojo najnaprednejšo obrambno postojanko. Na jugu obsežnih Pripetskih močvirij so se zadnje dni zbrale nove sveže nemške sile. pa tudi od Lvova se z vso silo nadaljuje prodiranje v smeri proti Kijevu v zvezi z nemškimi oddelki, ki korakajo vzdolž Dnjepra preko Bele Rusije. Druge čete, prodirajoče takisto od Lvova ob sodelovanju Madžarov in Slovakov, so pregnale nasprotnika s Pruta in Dnjestra, zasedle Bukovino in del Besarabije. Tu se je znašla ruska vojska med dvema ognjema in se zdi, da je nepreklicno izgubljena. Na skrajnem severu fronte prodirajo že tri ali štiri dni nemške čete iz baltskih držav preko rusko-estonske meje, pri čemer so odbile sovražnika ob Cudskem jezeru ter napadle mesto Pskov, glavno oporišče Stalinove črte na tem delu fronte. Nad Leningradom visi tudi grožnja s severa prodirajočih finskih čet maršala Mannerheima. Tak je položaj na bojišču ob začetku bitke, ki jo smatrata obe stranki za odločilno. Bitka se razvija vzdolž vse 2500 km dolge fronte, povsod z enako silovitostjo. Človek si ne more predstavljati števila topov in oklopnih voz, ki obeležujejo z ognjem, dimom in z nepopisnim truščem bojno črto. Okoliščina, da so Nemci vrgli na bojišče nove sile, kaže, da hočejo takoj izkoristiti dosedanje uspehe. O slednjih bo po vsej priliki govorilo nemško uradno poročilo v nedeljo, kajti ta dan se zdi, da ga je nemško poveljstvo izbralo za objavo najvažnejših novosti. Bitka proti Rusiji, — gre namreč v resnici samo za eno neprekinjeno bitko, ki se je začela 22. junija in se nadaljuje z neizprosno silo, — se je razvila z bliskovitostjo, ki se da pojasniti z nekolikimi številkami, objavljenimi iz nemških vojaških krogov. Ena pehotna divizija je v 18 dnevih premagala razdaljo 542 km in sicer v silno neugodnem podnebju in strahovitem vremenu. Druga divizija je v 15 dneh napravila pot 461 km. Neki polk se je bojeval nepretrgoma 16 ur ter je takoj v proboju zasledoval sovražnika še 65 km daleč. Vse to vedno peš brez kakršne koli uporabe motoriziranih sredstev. Skrivnost uspeha nemških čet je tedaj po velikem delu v bliskovitem pohodu pehote. Boji se razvijajo na širokem področju Stockholm 18. jul. d. Borbe na vzhodnem bojišču divjajo na vseh treh glavnih odsekih pred Leningradom, Moskvo in Kijevom z nezmanjšano srditostjo dalje. Prizorišče vojnih operacij ne poteka v tanki črti, marveč v širokem pasu v vsej dolžini od Karelske ožine pa preko skoraj 200 km širokega pasu med Pskovom in Ilmenskim jezerom naprej preko Smo-lenska do bližine Kijeva na južnem koncu. Nemški tanki, kj so prodrli daleč med sovjetske obrambne črte, so pustili za seboj frontno področje, na katerem se sovjetska pehota s posameznimi tankovski-mi oddelki še vedno ogorčeno upira. Mnoga mesta so sprednje nemške čete obšle in v njih sovjetske čete, dasi obkoljene, še vedno ogorčeno branijo svoje postojanke. Tako so nemške čete dosegle in tudi že obšle Smolensk, toda sovjetska posadka se v mestu, kakor tudi v bližnji okolici še vedno drži na poslednjih obrambenih pozicijah. Mnoge razkropljene sovjetske čete se še zmerom branijo na širokem pasu med Bobrujskom in reko Dnjeprom, kakor tudi višje na severu, na področju med Vitebskom in Smolenskim. Položaj je na mnogih frontnih odsekih sličen kakor v času prve nemške ofenzive, ko je nemški sunek zanesel težišče operacij v globoko sovjetsko ozemlje, dočim so v frontnem zaledju ostale še v borbi od glavnine sovjetske vojske odrezane edinice, ki jih mora nemška vojska nato postopno likvidirati Na južnem delu srednjega bojišča je sovjetski odpor najmočnejši in prehajajo sovjetske čete tu čez mero v neprestane protisunke, ki pa samo zadržujejo naglico nemškega prodiranja, nimajo pa zadostne udarnosti, da bi mogli ofenzivo ustaviti. Tako so se nemške čete sedaj že približale na nekaterih mestih Kijevu na razdaljo le še nekaj desetin kilometrov tako, da se mora v najkrajšem času pričeti odločilna bitka za prestolnico Ukrajine. Na baltiškem odseku fronte se še vedno bijejo najbolj ogorčene borbe med Pskovom in Ilmenskim jezerom. Tu so ostali še posamezni dokaj močni izolirani sovjetski oddelki, ki se brez enotnega načrta, toda zelo trdovratno upirajo prodiranju nemške motorizirane pehote. Na Finskem se nadaljujejo borbe na Karelski ožini, vendar se položaj tu ni mnogo izpremenil. Za Hango se še nadalje bije silovit topniški dvoboj, ki traja s kratkimi presledki sedaj neprestano že nekaj dni. Ker so sovjetske čete tu skoraj odrezane od oskrbe, je treba računati, da bo njihov odpor kmalu pričel popuščati Na murmanski fronti Berlin, 18. julija s. Težavne terenske okoliščine na polotoku Koli, ki ovirajo neko* liko napredovanje čet in oskrbovanje, so bile povod za uporabljanje posebnih hidro-avionov za transport ranjencev, ki jih je treba nujno operirati Ta letala se dvignejo večkrat dnevno in ne odvažajo s polotoka samo nemških, temveč tudi sovjetske ranjence. To dejstvo pa ni oviralo sovjetskih iletalcev. da ne bi napadli eno izmed teh letal, ki je letelo z več ranjenci nad enim izmed številnih jezer polotoka, napadalce pa so došli nemški letalski oddelki pognali v beg. Sanitetno letalo je bilo samo malo poškodovano. S finskega bojišča Helsinki, 18. julija d. Službeno finsko poročilo javlja, da so finska letala zopet učinkovito podpirala operacije vojske na kopnem. Letala so bombardirala in obstreljevala sovražne železniške zveze, transporte, čete na umiku, avtomobilske kolone, taborišča in konvoje. S polnimi zadetki je bilo razdejanih mnogo železniških naprav. Več vlakov je bilo vrženih s tračnic, kolone so bile razpršene, avtomobili, vlaki in oklopna vozila zažgana. Boina letala so dosegla polne zadetke tudi na važne sovražne topniške postojanke. Na dveh točkah je bila prekinjena železniška proga Murmansk-Le-ningrad. Protiletalsko topništvo je uspešno branilo naselbine in oddelke vojske proti so* vražnim letalskim napadom. V letalskih bitkah so finska letala skoro vedno dosegla zmago. Do 17. t. m. zjutraj so protiletalski tODovi in lovska letala v dosedanjem poteku vojne sestrelila skupno 136 sovjetskih letal, mnogo drugih pa poškodovala. Samo 11 finskih letal so v tem času pogrešili. Velik plen Berlin, 18. jul. d. V naglem prodoru nemške vojske v smeri proti Leningradu je bila v nekem manjšem mestu deloma uničena, deloma pa ujeta vsa sovjetska posadka. Nemške čete so prodrle do mesta tako hitro, da so poleg več tisoč ujetnikov zaplenili tudi več lahkih poljskih havbic, mnogo protiletalskih topov, težkih baterij, 4000 konj in nad 100 tovornih avtomobilov. Sovetske čete so na tem odseku izgubile 1000 vojakov, ki so padli na bojišču. Na neki drugi točki je bilo v prodoru proti Leningradu ujetih 3000 sovjetskih vojakov. Zaplenjen je bil tudi en oklopni vlak. Med ujetniki je celoten ženski bataljon ter štiri čete komunistične mladine. Madžarske čete v boju s sovjetskimi tanki Budimpešta, 18. jul. d. Kakor naknadno javlja agencija MTI k včerajšnjemu madžarskemu vojnemu poročilu, so madžarske čete v Ukrajini v ostrih bojih s sovjetskimi oklopnimi oddelki. Sovjeti pošiljajo v boj velike oklopne formacije, hoteč na ta način zmanjšati obseg madžarskega vdora. V bojih so utrpele sovjetske čete hude izgube. Krščevanje sovjetskih poganov Budimpešta, 18. jul. s. MTI poroča, da je v Kolomeji mnogo sovjetskih ujetnikov, ki pripadajo večinoma mlajšim letnikom vojnih obveznikov, izrazilo željo, da bi bili krščeni. Sovjetski ujetniki so po večini pogani. Pozornost je zbudilo, da hočejo bitj sedaj, ko so prišli iz rdečega pekla, enako kakor njihovi očetje, sprejeti v krog krščanskega sveta. V sredo so madžarski duhovniki krstili 17 mladih ruskih ujetnikov. Dopusti za slovaške vojake Bratislava, 18. julija d. Slovaško vojno ministrstvo je dovolilo dopuste 1000 rezervistom Slovaške vojske, ki se bore na ruskem bojišču. Naloge političnih komisarjev v sovjetski vojski Stockholm, 18. julija u. Po najnovejših poročilih je sovjetska vlada sklenila obnoviti v ruski vojsk' funkcijo političnih komisarjev. ki bodo dodeljeni vsakemu častniku, ki poveljuje k ikemu vojaškemu oddelku, bodisi četi, polku ali armiji. To naredbo je včeraj zjutraj objavil moskovski radio. Ustanova političnih komisarjev je bila odpravljena skoro popolnoma v začetku tekočega leta. Takrat se je smatralo, da je dvotirni sistem na poveljniškem mestu škodljiv udarnosti vojske m da se mora na vsak način odpraviti gorostasnost, po kateri je politični komisar lahko razveljavili odredbe, povelja in ukrepe vojaškega poveljnika. Kakor vse kaže, se je sedaj pokazala pereča potreba političnih komisarjev ki bodo morali po besedilu novega odloka »nadzorovati« izvrševanje povelj vrhovnega poveljništva ter mu javljati generale, ki niso poslušni poveljem ter ne vrše svoje dolžnosti kakor treba, bodriti vojake na boj ter z neizprosno strogostjo nastopati proti malodušju. Razen tega obvestila ie moskovski radio dal ponovno navodilo sovjetskim vojskam za uničevanje vseh dobrin na tistem ozemlju, ki ga je treba pod silo razmer odstopiti sovražniku. Radio Moskva je v tem smislu naložil vsem vojakom in civilistom strogo dolžnost, da morajo porušiti zlasti vse mostove. uničiti vsa vojaška skladišča ter zlasti zaloge gon-iva. »Napravite tako kakor v Baltiškem portu. kjer so finske čete našle le praznoto, razvaline in glad.« S tem je sovjetska vlada priznala, da so finske čete zasedle to važno oporišče v Estoniji, česar prej nikoli ni javila v svojih poročilih. Zopet letalska bitka nad Malto Pet angleških letal sestreljenih — živahno udejstvovanje letalstva v severni Afriki Glavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil 18. julija naslednje 408. vojno poročilo: V okolici Malte so naše letalske skupine izvojevale ostre bitke s številčno nadmočnimi sovražnimi silami lovskih letal. Pet angleških letal je bilo sestreljenih. Eno naše letalo se ni vrnilo na oporišče. V severni Afriki so italijansko-nemške letalske sile vnovič bombardirale baterije in utrjene postojanke v Tobruku ter so povzročile požare in eksplozije. Južno-za-padno od Sidi el Baranija so naše edinice lovskih letal v nizkem poletu napadle motorizirana vozila in sovražne čete. V teku novega napada proti dvema ladjama, ki sta bili opaženi severno od Marše Lucha in ki sta bili omenjeni že v včerajšnjem vojnem poročilu, so bombniki osi potopili preostali drugi parnik, nemška lovska letala pa so med tem napadla sovražni letalski oddelek, ki je skušal ščititi transporte, in so sestrelila 5 angleških letal tipa »Curtiss P. 40«. Sovražna letala so bombardirala Ben-gazi in Derno, kjer so povzročila nekaj žrtev med muslimanskim prebivalstvom. V noči na 18. julija je nekaj sovražnih letal metalo bombe na Palermo. Med prebivalstvom so bile tri osebe ranjene. V vzhodni Afriki je položaj nespremenjen. Z bojnega področja, 18. jul. s. Posebni poročevalec agencije Štefani poroča: Kmalu popoldne je bilo eno naše izvid-niško letalo, spremljano po lovskih letalih, napadeno od oddelka angleških lovskih letal. Naši lovci so takoj napadli sovražno skupino. V kratkem spopadu, ki je sledil, so bili sestreljeni v plamenih 4 Hurricani, dve drugi letali pa sta verjetno tudi uničeni. Dokler je bil spopad v teku, je lovska patrola, ki je bila del spremstva izvidniškega letala, zagledala angleški bombnik tipa Blenheim, ki je letel v bližini. To letalo so takoj dohiteli in ga zbili na zemljo. Boji v zraku Berlin, 18. juL s. Nemško bojno letalo, ki je bilo na izvidniškem poletu na leningrajskem področju, je po informacijah DNB bombardiralo rusko radijsko oddajno postajo, ki je bila skrita v nekem gozdu. Cim je letalo opazilo velike oddajne antene, se je pognalo sredi med nje in je na postajne objekte odvrglo vse svoje bombe. V gozdu so nastali veliki požari Nekaj stavb je bilo razdejanih. Poškodovana sovjetska križarka Berlin, 18. julija d. Nemški brzi bojni čolni so te dni na Vzhodnem morju s torpedi močno poškodovali sovjetsko torped-no križarko »Taškent«. Križarka »Taškent« je bila zgrajena 1. 1937 ter ima 2800 ton. Oborožena je s 6 topovi po 13.5 cm, 5 protiletalskimi topovi in 9 torpednimi cevmi. Zanimivo je, da 'e bila križarka »Taškent« do lani na Črnem morju, potem pa so jo po prekopih prepeljali pred nekaj meseci na Vzhodno morje. Nemški tisk o položaju Berlin, 18 jul. s. Nemški tisk razpravlja o naglih rezultatih vojne kampanje na vzhodu in pravi, da sedaj celo sovjetski zavezniki priznavajo kritičen položaj sovjetske vojske. »12-Uhr-Blatt« piše: Medtem ko so na zapadu nemške divizije v 45 dneh prehodile 230 km, da so prišle do morskega rokav? Somme, znaša danes prodor nemških divizij na sovjetsko ozemlje v 22 dneh nad 530 km, čeprav so ceste v skrajno slabem stanju in čeprav morajo to pot nemški vojaki premagati neštete težave. List poudarja, da sovjetski listi nikoli ne navajajo nobenega kraja ter se omejujejo le na severni, severno južni in osrednji odsek. Značilna je ustanova političnih komisarjev v rdeči vojski, ki imajo nalogo streljati v hrbet omahljivih vojakov. Celo angleški tisk in radio sporočata, da je položaj za branilce Leningrada od ure do ure težji, in pripravljata svoje čitatelje in poslušalce na to, da se sovjetske čete ne bodo mogle znova zbrati na drugi strani črte Leningrad—Moskva. Z izgubo krajev okoli Leningrada, Moskve in Kijeva bodo izgubili sovjeti okoli polovico svoje vojne industrije. List navaja nato izjavo nekega turškega generala, ki je rekel, da nemško poveljništvo na noben način ne bo dovolilo sovjetski vojski postavitev obrambne črte v Uralu. Najverjetnejše je, da bo prišlo med Leningradom, Kijevom in Odeso do obupnega odpora. Vsi nemški listi pišejo o uspehih finskih čet, zlasti o finskem letalstvu, ki je od začetka sovražnosti do . danes sestrelilo 136 sovražnih letal. Izmenjava nemških in sovjetskih državljanov Carigrad, 18. julija d. Včeraj dopoldne so dopotovali semkaj nemški državljani, ki so bili evakuirani iz Sovjetske Rusije. Začasno bodo nastanjeni na rumunskem par-niku »Besarabija«, ki je zasidran v cari-grajskem pristanišču. Carigrad, 18. julija s. Preko meje v Traciji je prišlo v Carigrad 1100 sovjetskih državljanov, ki so prebivali v raznih državah, ki so v vojni s Sovjetsko zvezo. Namestili so jih na sovjetskem parniku »Sva-nezia«, ki je še od začetka vojne v cari-grajskem pristanišču. Demanti o nesoglasjih med Bolgarijo in Turčijo Ankara, 18. jul. d. Ankarski radio je uradno demantiral po tuji propagandi razširjene vesti o domnevnih nesoglasjih med Turčijo in Bolgarijo. Demanti naglaša, da je med Turčijo in Bolgarijo še vedno v veljavi nenapadalna pogodba in ni med njima nobenih medsebojnih teritorijalnih pretenzij. Tako Turčija, kakor tudi Bolgarija sta odločeni še nadalje ohraniti sedanje medsebojne prijateljske odnošaje. Nemško vojno poročilo Uspešni boji na vzhodu — Hudi letalski napadi na Anglijo Iz Hitlerjevega glavnega stana, 18. jul. Vrhovno vojno poveljništvo je objavilo danes naslednje vojno poročilo: Ogromne bojne akcije na vzhodni fronti potekajo na vseh odsekih v našo korist. V boju proti Angliji je letalstvo zadnjo noč z močnimi silami ponovno bombardiralo skladišča, žitne silose, oljarne in doke v preskrbovalni luki Hullu. Nastali so veliki požari in hude eksplozije. Draga bojna letala so potopila pred angleško vzhodno obalo 3.000-tonski tovorni parnik, poškodovala dve nadaljnji veliki trgovski ladji ter napadla z dobrim učinkom letališče v Midlandsu. Pred severnoafriško obalo so potopila nemška in italijanska strmoglavna letala dne 15. julija pri Sidi el Baraniju večjo trgovsko ladjo in hudo zadela še neko drugo. V letalskih bojih je bilo sestreljenih 5 angleških lovskih letal. Ko so včeraj angleška bojna in lovska letala skušala napasti obalo Kanala, so lovska letala in protiletalsko topništvo sestrelila 10 sovražnih letal. Minolovci so sestrelili nad Kanalom 4 angleška letala. Angleška bojna letala so v pretekli noči vrgla na zapadno Nemčijo nekaj rušilnih in zažigalnih bomb, ne da bi dosegla omembe vreden učinek. Nočni lovci in protiletalsko topništvo so sestrelili 3 izmed napadajočih angleških bojnih letal. Zakaj se Anglija bojuje ? Britanska propaganda je dobila nalog od g. Duff Coopera, da poveličuje oborožene sile boljševizma, posebno pa še dopove svetu, da ni bilo tako lahko zavzeti utrdbe tako zvane Stalinove črte. Če gre za barvanje laži, se Velika Britanija kaže kot mojstrovka. Vsi mikrofoni britanske propagande so vrgli v svet radostno novico: Sovjetska Rusija, domovina boljševizma, zemlja komunističnega raja, bi mogla rešiti in bi rešila usodo britanskega cesarstva. Mednarodno judovstvo je kovalo železo, dokler je bilo še toplo. Zgrabilo je priložnost, uspelo mu je scementi-rati britansko plutokracijo z boljševi-ško Moskvo. Anglija zares ni mogla drugače, ker se danes ne bori več za nekdaj slavna načela britanske svobode, britanske civilizacije in britanske pravice, ona se danes vojskuje — to je izjavil Churchill in potem še drugi — ne da živi, ampak le še, da preživi. Prav tako. Ona bi rada korakala čez mrtvo telo celokupne Evrope, le da bi lahko še nesla po svetu baklo svoje nadoblasti, ki je na tem, da ugasne. Kaj je za Anglijo življenje enega celega naroda napram dobrobiti angleškega naroda? Nič, manj kot nič! Kaj bi pomenjalo za Anglijo, če bi cela Evropa postala brezkončna neoblju-dena puščava, če bi evropski narodi morali plačati s svojim življenjem, s svojo častjo, s svojo dušo nadaljevanje svobode, pravice in predrznosti Britanije? Nič, manj kot nič! Anglija gleda le en cilj: ohraniti neokrnjene lastne svetovne postojanke; da bi dosegla ta smoter, je ne more nič brzdati. Anglija misli izključno na svojo lastno zadevo, in angleška zadeva je, ohraniti na vrhuncu nadoblast nad narodi, ki bi morali še dalje, kot so živeli v prošlosti, živeti v nemogočem stanju pod škornjem srditega Albijona. Da bi dosegla to svrho, je Anglija sprva rabila svojo večstoletno taktiko: laž, prevaro, hinavstvo, predrznost, ošabnost. Suvala je narode v vojno, dajoč jim jamstvo proti nepostoječi dozdevni grožnji Italije in Nemčije, ki predstavljata nosilce reda. Angleški plutokrati so razumeli, seveda prekas-no, da evropski narodi enostavno niso bili več v stanju, še dalje služiti izključno britanskim koristim na rovaš lastnih koristi. Evropski narodi niso mogli več živeti v suženjstvu, niso mogli več prenašati, da je Anglija hkrati kazala sladkor in sikala z bičem. Britanski plutokrati so vedno imeli za pravično ono načelo, po katerem je treba zdrobiti nevarno silo še ko nastaja; ko so torej opazili, da prihaja dan, ko bodo poklicani pred sodnijo, da bi povrnili nepošteno dobit, so sklenili napasti Nemčijo in še Italijo. Ali ni takrat London kričal in razgrajal v vseh jezikih in na vseh valovih, da se Anglija bori za pravico in blagor narodov? Toda za kakšno pravico se je vojskovala Anglija, katerim narodom je Anglija mislila prinesti blagor novega življenja? Kadar so člani Dolnjega doma zahtevali od britanske vlade pojasnilo, so odgovorni vodje vsakikrat odgovarjali z navadnimi frazami in z isto pesmico: »Borimo se za britansko svobodo in za britansko pravico!« Toda časi so se vse bolj omračili. Anglijo so odrezali od Evrope, ostala je sama ln klicala ameriškega bratranca, naj jo podpira in ji pomaga; takrat je padla črna krinka raz britanskega obraza in vse je postalo jasno: Anglija je nameravala podvreči Evropo pod jarem svoje predrzne sile. Anglija se je zvezala s komunizmom, da bi Evropo pretvorila v brezoblično, brezdušno telo. Zveza angleške plutokracije in bolj-ševiške Moskve je bila kar najbolj nesrečna za zaveznike, kar najbolj srečna pa za čisto in bistro pojasnitev raznih nasprotnih postojank in mednarodnega položaja. Na ta način so narodi sprevideli, česa je sposobna britanska plutokracija, Ie da bi rešila svoje cesarske postojanke. Kadar ni mogla več rabiti zastarelega in otopelega orožja laži, se je Anglija rešila na poslednje sredstvo in pokazala, kaj premore na polju hudobije. Tako je nastala vojno-politična zveza plutokratske Britanije z brezbožni-ško Moskvo. Mi ne trdimo, da smo ču-dodelci. Pričakujemo samo. da prihodnost preskrbi svetovnemu javnemu mnenju nove svetle dokaze, ki naj povedo nam in človeštvu, do kakšne podlosti lahko prispe britanski kupčij-ski duh. Onega dne bo konec života-renja pod pretnjami britanske plutokracije in boljševizma, in začetek novega življenjskega reda na temeljih pravice in svobode za vse. Nogarič naročnino! Nova japonska vlada Knez Konoje je sestavil svojo tretjo vlado Svarilo generala Franca Ameriki Amerika U se z Intervencijo v Evropi izpostavljala nevarnosti lastne katastrofe Tokio, 18. j vil. (Domej.) Princ Konoje je dopoldne končal konzultacije z raznimi političnimi osebnostmi ter odšel nato na cesarski dvor, kjer je predložil mikada listo članov svojega novega kabineta v odobritev. Člane nove vlade bo mikado najbrže drevi zaprisegeL Sestava nove vlade Tokio, 18. juL d. Popoldne je bila objavljena sestava nove vlade kneza Konoja. Vlada je sestavljena takole: min. predsednik in pravosodni minister: knez Konoje, zunanji minister: admiral Teširo Tojo-da, dosedanji minister za trgovino in industrijo, notranji minister: Haramiči Tanake, finančni minister: Ogura, vojni minister: general Tojo, mornariški minister: admiral Oikava, minister za prosveto: Hašida, minister za kmetijstvo: Hiroja Ito, minister za trgovino in industrijo: Tako ji, minister za promet: Mura ta, minister za socialno politiko: Toisumi. ministri brez portfelja: dosedanji notranji minister baron Hiranuma, dosedanji minister general Janagaua in general SigukL Konzultacije kneza Konoje Tokio, 18. jul. ir. Knez Konoje je snoči dalje časa konferiral z vojnim ministrom generalom Tojo in mornariškim ministrom admiralom Oikavo. Ta dva sta pozneje prisostvovala še konferenci, ki so se je udeležili šefi posameznih oddelkov vojnega in mornariškega ministrstva. Nato je bila objavljena poluradna izjava, ki pravi, da je bil med predstavniki vojske in mornarice ter min. predsednikom knezom Ko-nojem dosežen popoln sporazum v smislu, da naj se sestavi nova močnejša vlada, ki bo nadaljevala sedanjo politično smer. Agencija Domej ugotavlja v svojem poročilu, da knez Konoje nima namena spremeniti politične smeri, ki jo je doslej zasledovala japonska vlada. Tokio, 18. jul. (Domej.) Knez Konoje je davi (po lokalnem času) pričel konzultacije za sestavo svojega tretjega kabineta. Pogajanja so ugodno potekala in so splošno pričakovali, da bo nova Konojeva vlada sestavljena še dopoldne ter da jo bo mikado še danes potrdil. Ob 11.10 lokalnega časa je princ Konoje sprejel admirala Tojoda, ki je bil trgovinski minister v odstopivšem kabinetu. Admiral Tojoda je ostal pri princu Konoju do 11.45. Pred njim je knez Konoje sprejel še viceadmi-rala Seizo Sakonyia, predsednika petrolej-ske družbe v severnem Sahalinu (na ruskem delu otoka Sahalina). Po konferenci s Konojem je Sakonyi odšel k admiralu Oikavi, mornariškemu ministru v odstopivšem kabinetu, s katerim je imel daljšo konferenco. Tokio, 18. jul. (Domej.) Vsi japonski listi sodijo, da je bil glavni predmet upoštevanja pri sestavi novega japonskega kabineta izbira novega zunanjega ministra. Vsi listi poudarjajo soglasno, da potrebuje Japonfka danes bolj ko kdaj prej modre in odločne politike, ako hoče obvladati sedanji težavni mednarodni položaj. »Miyako« objavlja informacije, po ka- Washingtcrt. 18. julija d. Snoči je imel predsednik Roosevelt konferenco s pod tajnikom v zunanjem ministrstvu Sumnerjem \Vel lesom. Na konferenci so obravnavali v prvi vrst1 zadnje dogodke na Japonskem v zvezi z ostavko Konojeve vlade. Po tej konferenci je imel Roosevelt razgovor s svojimi mornariškimi svetovalci. Razgovora so se poleg mornariškega ministra KnO"-xa udeležili tudi šef oddelka za operacije ameriške zvezne mornarice admiral Stark, komandant ameriškega atlantskega brodovja King in sčkcijski šef Turner. V poučenih washingtonskih krogih sodijo, da so tudi na tem sestanku v prvi vrsti obravnavali položaj na Daljnjem vzhodu. Kako uradno pojasnilo o obeh sestankih ni bilo objavljeno. Nazadovanje izvoza ameriških letal WaShington, 18. jul. ir. Trgovsko ministrstvo objavlja, da je bil izvoz letal iz Zedinjenih držav v maju za 20 odstotkov manjši nego v aprilu. VVashington, 18. jul. d. Iz statistike, ki je bila snoči objavljena v ameriškem trgovinskem ministrstvu, je razvidno, da izvoz ameriških letal v inozemstvo zadnji čas nazaduje. Tako n. pr. se je zmanjšal v mesecu maju izvoz za petino napram izvozu v aprilu letošnjega leta. 'Amerika ne ho več dobavljala petrolejskih ladij New York, 18. julija, d. Kakor poroča list »New Vork Commerce« so nastale resne težave za dobave nadaljnjega trgovinskega brodovja Veliki Britaniji. Tako :ia pr. se je zvezni urad za koordinacijo pe-trolejske industrije izrecno izjavil proti temu. da bi Zedmjene države odstopile Veliki Eritamji še kako nadaljnjo ladjo za prevažanje petroleja. Urad navaja, da morajo Zediirene države sedaj sebi zajamčiti potrebne zaloge petroleja ter da bodo v ta namen potrebovale vse razpoložljivo prevozni brodovje, tako da Velika Britanija v br.doče z ameriškimi tankovskimi ladjami ne more več računati. Stavka v ladjedelnicah Nevv York, 18. julija, d. Kakor poroča agencija Associated Press iz Galvestona v državi Teksas, je v tamkajšnjih ladjedelnicah pričel stavkati ves nočni posad strokovnega delavstva, zaposlen pri popravljanju ladij na račun ameriškega mornariškega ministrstva. V teh ladjedelnicah so popravljali tudi italijansko trgovsko ladjo r Colorado«, ki jo je ameriška vlada zaplenila. Ladjedelnice zaposlujejo 1500 delavcev. terih naj bi se vprašanje določitve novega zunanjega ministra obravnavalo včeraj na sestanku med vojnim ministrom odstopivšega kabineta generalom Tojom ter med mornariškim ministrom odstopivšega kabineta, admiralom Oikavo. Tej konferenci je prisostvoval tudi svetnik Gaimušo. Nadalje piše »Miyako«, da sta vprašanje izbire novega zunanjega ministra obravnavala na posebnem sestanku tudi namestnik zunanjega ministra v od-stopivši vladi Ohaši ter pravosodni minister odstopivše vlade Koikhi Cido. Obširna pogajanja glede tega vprašanja je imel včeraj tudi princ Konoje, ki je v tem vprašanju konzultiral celo vrsto vodilnih japonskih političnih osebnosti, tako da se je najvestneje obravnavalo z vseh strani. Zunanji minister odstopivšega kabineta Macuoka, ki je zaradi indisponiranosti vezan na svoj dom, je po informacijah lista »Niči Niči« dopoldne vseeno posetil princa Konoja, s katerim je imel krajši razgovor. Dopoldne je posetil princa Konoja tudi prometni minister Harumiši Tanabe, ki je bil v tem svojstvu član kabineta Hiranu-move vlade leta 1939. Guverner »Družbe za gospodarski razvoj japonskega severa« Okinobu Kaya, svetnik finančnega ministrstva, je imel dopoldne dolgotrajen razgovor z ministrom brez portfelja v od-stopivši vladi Matsuno Ogurom. Japonska zunanja politika Tokio, 18. jul. (Domej.) Na današnji tiskovni konferenci so predstavniki tiska vprašali službenega vladnega zastopnika Koh Ishiija, koliko so resnične vesti, da so se Zedinjene države angažirale v nabavah raznih surovin v Francoski Indokini in Siamu za potrebe nekih drugih držav. Ishii je odvrnil, da vlada nima doslej v tem pogledu še nobenih službenih potrdil za te informacije. Na vprašanja, ali lahko da kake informacije glede na nevarne pasove, ki so jih sovjetske oblasti označile na Ohotskem morju, je odgovoril: »Ni mi še znano, ali je japonska vlada glede tega podvzela pri sovjetski vladi že kake korake.« Na vprašanje predstavnikov tiska, kako je sedaj s pogajanji, ki so se pričela med Tokijom in Moskvo glede ribolova v sovjetskih teritorijalnih vodah ter tudi glede nekaterih drugih vprašanj, je Ishii odvrnil, da se ta pogajanja nadaljujejo. Japonski protest v Moskvi Tokio, 18. jul. ir. Kakor doznava list »Yomiuri Simbun« je izročil japonski veleposlanik v Moskvi Tatekava po nalogu svoje vlade sovjetski vladi ostro protestno noto proti položitvi min ob obali Kam-čatke. Japonska vlada pravi v svoji noti, da je z miniranjem obale Kamčatke ogrožena japonska trgovska plovba ter da položitev min nasprotuje japonskim interesom. Poizvedovanja sovjetskega poslanika Tokio, 18. jul. (Domej.) Dopoldne je sovjetski poslanik v Tokiju Konstantin Sme-toni posetil namestnika zunanjega ministra Macuoke v odstopivšem kabinetu šuiši Ohašija. Sovjetski poslanik je ostal v razgovoru z namestnikom zunanjega ministra do 13. ure. Zavrnjen predlog o zaplembi tujega imetja VTashington, 18. jul. d. Vojaški odbor ameriškega senata je vladi vrnil zakonski načrt, s katerim se vlada Zedinjenih držav pooblašča, da sme v lastno korist zaseči sleherno imovino kakršne koli vrste, ako zahtevajo to državni interesi. Vojaški odbor senata je ta zakonski načrt vrnil vladi s pripombo, da je treba zahtevana pooblastila omejiti na obseg, kakor so bila predložena. Vojaška komisija je mnenja, da je zahteva vlade po zaseženju kakršnega koli imetja v državno korist preobširna in bi se utegnila zlorabljati. Novi ameriški oporišči New York, 18. junija, d. Kakor poročajo iz Washingtona, je ameriško mornariško ministrstvo objavilo snoči poročilo o gradnji ameriških mornariških in letalskih oporišč na področjih, ki so jih Zedinjene države dobile v najem. Razen oporišč, ki so že v gradnji, bosta zgrajeni še dve novi močni oporišči in sicer eno v Argentiji na Novi zemlji, drugo pa na Trinidadu. Oporišče na Novi zemlji bo veljalo 17 milijonov dolarjev ter bo zelo razsežno. Ameriška vojna mornarica se tu ne bo samo zalagala z gorivom, marveč bodo na ladjah lahko opravljali tudi manjša popravila. Enako visoki bodo tudi stroški za oporišče na Trinidadu. Stockholm, 18. jul. d. Kakor poročajo iz Londona, je nemško letalstvo preteklo noč zopet v velikem obsegu obnovilo svojo letalsko ofenzivo proti Veliki Britaniji, kakor javlja angleški službeni komunike, so nemška letala posebno hudo napadla neko mesto v severnovzhodni Angliji, če-gar ime pa doslej še ni bilo objavljeno. V mestu je bila povzročena velika gmotna škoda in so zažigalne bombe zanetile mnogo požarov. Komunike pravi, da se je bati ,da bo tudi število človeških žrtev precejšnje. Razen tega mesta so nemška letala bombardirala tudi še mnoge druge cilje na angleškem otočju. Tudi tu je bila povzročena znatna gmotna škoda. Britansko letalsko ministrstvo navaja, da so britanska letala preteklo noč zopet nap-.-ia razne objekte v zapadni Nemčiji. Berlin, 18. jul. d. Na področju severno od francoske luke Cherbourg so se včeraj popoldne razvile ogorčene letalske borbe, ko so skušali britanski bombniki v močnem spremstvu lovskih letal prileteti nad ozemlje zasedene Francije. Kakor je bilo Odpor v Egiptu proti ! angleški nadoblasti Ankara, 18. julija, d. Na včerajšnji Beji egiptskega parlamenta je ministrski predsednik Siri paša izjavil, da je egiptska vlada poslala vladama Nemčije in Italije protestne note zaradi bombardiranja egipt-skih mest. Proti tej izjavi ministrskega predsednika je vodstvo vafdistične strank-3, protestiralo. V protestu je rečeno, da egiptska viada ni ustvarila potrebnih moralnih pogojev za upravičenost takih protestnih not, ker je sama brez ugovora izročila ves Egipt pod britansko vojaško upravo ter na ta način napravila iz Egipta izhodiščno ozemlje za akcije britanske mornarice. Ankara, 18. julija, d. Na včerajšnji seji egiptskega senata je prišlo do ostre debate v razpravi o vlogi in nalogah, ki so bile dodeljene angleškemu emisarju Oli-verju Lytletonu v Egiptu. Več egiptskih senatorjev se je postavilo na stališče, da navzočnost Lytletona v Egiptu nikakor ni v skladu s suverenostjo dežele. Ministrski predsednik Siri paša je skušal nastala nesoglasja poravnati z izjavo, da sam osebno smatra, da Lytletonov položaj v Egiptu nikakor ni v nasprotju z egiptsko suverenostjo. Ameriški zastopnik na seji angleške vlade Stockholm, 18. julija d. Kakor javlja angleški radio, je včeraj ameriški zastopnik Hopkins kot pni neangleški državljan prisostvoval seji Churchillovega vojnega kabineta. Na tej seji so obravnavali najbolj pereče probleme, katerih rešitve si Anglija obeta od pospešenja dobav ameriškega vojnega materiala. Hopkins je na sieji podal poročilo o stanju ameriške vojne proizvodnje. Sestanek diplomatskih zastopnikov v Konigsbergu Konigsberg, 18. jul. (DNB.) Nemški zunanji minister Ribbentrop je včeraj povabil v Konigsberg na sestanek predstavnike tujih veleposlaništev, tiskovne referente, kulturne referente in predstavnike nemških misij v inozemstvu. Ob tej priliki je misijam, ki zastopajo veliko Nemčijo v inozemstvu podal obširen pregled o splošnem zunanjem političnem položaju, kakor tudi pregled o ciljih nemške zunanje politike. Dodatno je zunanji minister Ribbentrop podal tiskovnim in kulturnim referentom nemških inozemskih misij, katerih naloga je vzdrževati odnošaje s tiskom in radiom tujih držav, kakor tudi z njihovimi kultumopolitičnimi ustanovami, smernice za izvrševanje njihove naloge. Pogoji za spravo Peruja in Ekvadorja Buenos Aires, 18. jul. d. Kakor poročajo iz Lime, objavlja perujsko zunanje ministrstvo, da je perujska vlada sprejela predloge za posredovanje v sporu z Ekvadorjem, ki so jih postavile skupno Argen-tinija, Brazilija in Zedinjene države. Ti predlogi vsebujejo naslednje točke: 1. Čete se umaknejo na vsako stran za 15 km cd sedanje obmejne črte. 2. Letalom je prepovedano preleteti to ozemlje. 3. Vojaški ntašeji posredujočih držav bodo sodelovali pri kontroli nad umikom čet z meja 4. Peru in Ekvador podpišeta posebno meddržavno pogodbo o miru in prijateljstvu. Nova kubanska vlada Havana, 18. julija, d. Predsednik kubanske republike Fulgencio Battista je ponovno poveril mesto predsednika nove hu-banske vlade odstopivšemu min. predsedniku Saladrigasu. Novi kabinet, ki ga je sestavil Saladrigas, ima še deset drugih ministrov iz starega kabineta, dočim je bilo osem ministrskih stolic zasedenih z novimi osebnostmi. Irska bo branila svojo nevtralnost Dublin, 18. julija, s. Ob sklepu zunanjepolitične razprave v irskem parlamentu je imel min. predsednik De Valera govor, v katerem je izjavil med drugim: Ce bi nas kdo napadel, se bomo borili in bomo umrli za stvar, ki je gotovo pravična. To lahko trdim, pa naj bi bil kdor koli, ki bi nas napadel. To je naše stališča, ki smo ga zavzeli in to stališče ni divja- Portugalska za varstvo svojih kolonij Lizbona, 18. jul. d. S transportnim par-nikom »Munsivo« je davi odpotoval nov kontingent portugalskih čet, namenjenih na Kapverdsko otočje. Kakor poroča oficiozni »Diario da man-ha«, odpotuje v kratkem general Carmona na Azorske otoke, istočasno pa odpotuje posebna portugalska misija v Brazilijo. , Vsa ta potovanja so namenjena ojačenju notranje kohezije portugalskega imperija. že včeraj javljeno z merodajnega nemškega mesta, je nemško protiletalsko topništvo sestrelilo en britanski bombnik vrste Bristol-Blenheim, nato pa so nemška lovska letala napadla sovražnikove letalske oddelke in so po ogorčenih borbah sestrelila še tri nadaljnja angleška letala vrste Spitfire, tako da so Angleži izgubili v teh borbah devet letal. Berlin, 18. jul. V noči na petek so britanska letala preletela več krajev v zapadni Nemčiji ter metala rušilne in zažigalne bombe. Napadi so povzročili gmotno škodo ter prizadeli v prvi vrsti poškodbe na poslopjih v stanovanjskih okrajih. Med civilnim prebivalstvom so napadi zahtevali več človeških žrtev. Berlin, 18. jul. d. Sedaj so bili zbrani zaključni podatki o rezultatu nekvalificiranega napada angleškega letalstva na nizozemsko mesto Haag. Britanske bombe so v stanovanjskih okrajih ubile 33 ljudi, dočim je bilo 44 oseb lažje in težje ranjenih. Afodrid, 18. jul. Ves španski tisk praznuje peto obletnico revolucije in poudarja, da se je Španija s svojimi »modrimi divizijami« že borila z orožjem proti svojemu večnemu nasprotniku komunizmu na strani osi, sedaj pa bdi nad svojimi notranjimi in zunanjimi sovražniki, vedno pripravljena braniti svobodo, svojo čast in svojo bodočnost. Snoči je bilo veliko zborovanje, na katerem so govorili razni govorniki, ki so poveličevali vladno delo za reorganizacijo dela. Madrid, 18. juL d. General Franco je imel včeraj velepomemben govor, čegar glavna misel je bila, da je Španija odločena brez pridržka sodelovati z državami, v katerih rokah je danes usoda Evrope. General Franco je med drugim izjavil: Usoda Španije je povezana z usodo Evrope. Ni nikakega dvoma o rezultatu sedanje vojne. Usoda te vojne se že jasno razvidi in je treba ugotoviti, da je bila prav v Španiji v tej vojni izvojevana prva bitka. Navzlic temu je bila politika nekaterih narodov taka, da bi utegnila prinesti Evropi nove nesreče. Proti temu moramo Načrt za gradnjo vodne zveze med Dunavom in Padom V zadnjih desetletjih so v zapadnoev-ropskih državah zlasti v Nemčiji investirali znatne zneske za boljše izkoriščanje plovnih rek in za gradnjo kanalov med posameznimi rekami, ki omogočajo bistveno pocenitev prometa zlasti za blago, ki se prevaža v velikih količinah in ni pokvarljivo. Znano je, da je prevoz po vodi mnogo cenejši, kakor prevoz po železnici. Ze pred sedanjo vojno so pričeli graditi preko ozemlja Ceškomoravskega protek-torata plovni kanal, ki bo vezal Odro in Labo z Dunavom. Vodna zveza med Renom in Dunavom bo v doglednem času docela zgrajena. V zadnjem času se mnogo razpravlja tudi o načrtih za gradnjo vodne zveze med Renom in Sredozemskim morjem, ter med Dunavom in Sredozemskim morjem. Pred tedni smo poročali o švicarskih pripravah za gradnjo vodne zveze med Renom in Rono, ki bi šla od Basla po Renu do izliva reke Are, od tod po Ari skozi Bielsko in Neuchatelsko jezero do Ženevskega jezera s priključkom na Rono. S tem bi bila zgrajena zveza med Severnim morjem in Sredozemskim morjem. Po vesteh iz Italije so pričeli na mero-dajnih mestih razpravljati o načrtu zveze med Dunavom in Padom. Načrt za tako vodno zvezo je bil napravljen že leta 1928. Glede na priključitev Ljubljanske pokrajine k Italiji bi bila izvedba tega načrta bistveno olajšana. Načrt predvideva zvezo od Pada do Soče in od Soče po posebnem prekopu preko Krasa do Save. Za zgraditev te vodne zveze bo treba regulirati obstoječe reke in graditi prekope v skupni dolžini 2050 km. Tudi Madžarska se zelo zanima za ta načrt, ki bi omogočil za 1000 km krajšo vodno zvezo od Budimpešte do Jadranskega morja. Glede na gradnjo vodne zveze med Dunavom in Odro ter Labo bi bila s tem ustvarjena tudi zveza Jadranskega morja z Baltiškim morjem, s čimer bi postala za marsikatero blago nepotrebna dolga pot okrog Španije in skozi Gibraltarsko ožina Gospodarske vesti = Grška drahma in lira. Grška vlada je te dni podala izjavo glede položaja grške drahme, v kateri poudarja med drugim, da so neresnične vesti o razvrednotenju drahme. Italijanska in nemška okupacijska oblastva so sporočila, da ne pride v poštev kakšno povišanje tečaja italijanske lire odnosno nemške marke nasproti drahmi. Tečaj drahme je trdno povezan z italijansko in nemško valuto. Relacija nasproti liri je bila določena že ob koncu junija, in sicer tako, da predstavlja 100 grških drahem 12.50 lire ali 2 albanska franka. Nadalje poročajo iz Aten, da bo grška vlada za kritje izrednih izdatkov v zvezi z gospodarsko obnovo najela notranje posojilo. Za olajšanje obnove bo spremenjen tudi grški davčni zakon v tem smislu, da bo olajšana uporaba denarnih sredstev za obnovitvena dela. = Iz trgovinskega registra. Pri Jugo-slavenski banki d. d., Zagreb, podružnici v Ljubljani, je vpisana sprememba naziva tvrdke, ki se odslej glasi: Hrvatska ze-maljska banka d. d., podružnica Ljubljana. = Občni zbori. Za sredo 30. julija je sklican 31. občni zbor Delniške družbe pivovarne Union v Ljubljani, ki bo med drugim sklepal o povračilu delničarjem iz kapitalnega rezervnega sklada. — Lani ustanovljena Delniška gradbena družba inž. Dukič & drug, d. d. v Ljubljani sklicuje za 2. avgust izredni občni zbor, na katerem se bo razpravljalo o poročilu upravnega sveta, o dosedanjem poslovanju in gospodarskem uspehu za prvo polletje poslovanja, o prevzemu inventarja oa gradbenega podjetja inž. Dukič & drug, družbe z o. z., ki je v likvidaciji, in o nadomestnih volitvah v upravni svet ln nadzorstvo. — Za 7. avgust je sklican 21. redni občni zbor Zadružne gospodarske banke z običajnim dnevnim redom. = 10-letnica nemške bančne krize. Nemški listi so se te dni spomnili 10-letnice izbruha težke bančne krize v letu 1931. Kmalu po polomu avstrijske velebanke Kreditanstalt, ki je ustavila plačila 10. maja 1931, so pričeli Angleži, Francozi in Američani odpovedovati v Nemčiji kratkoročne kredite, kar je imelo za posledico, da je prišlo poleg Reichsbanke v hudo stisko vse nemško denarništvo. Nemčija je takrat v kratkem razdobju od 1. junija do 13. julija odplačala inozemstvu za 3 milijarde mark kratkoročnih kreditov. Kmalu pa je pričel tudi naval nemških vlagateljev na denarne zavode in 13. julija 1931 je morala zapreti svoje blagajne nemška velebanka Darmstadter und Na-tionalbank. Nemška vlada je takrat odredila začasno zaporo vseh bank. Medtem je Reichsbanka dala denarnim zavodom na razpolago ogromne kredite, da so lah- biti pripravljeni s tem, da nudimo svetu zgled naroda, ki je čvrsto odločen braniti svojo neodvisnost in svojo pravico. Nihče ni bolj upravičen, kakor Španija, zakli-cati Ameriki, da Evropa ne goji prav nobenih ambicij napram Ameriki. Borba med obema celinama je nemogoča. Kvečjemu bi lahko prišlo do dolgotrajne pomorske borbe brez rezultata. Ameriška celina ne more intervenirati v Evropi, ne da bi se izpostavljala lastni katastrofi. Posredovanje kake tretje države, ki bi hotela vplivati na izid sedanje vojne bi zaradi tega pomenilo zločin in blaznost, na drugi strani pa bi dovedla blokada Evrope do ustvaritve nove kontinentalne avtarkije, ki bi bila n. pr. popolnoma proti interesom Južne Amerike. General Franco je svoj govor zaključil: V trenutku, ko se nemške armade bore z a Evropo in ko se španska mladina pripravlja skupno z državama osmi na boj za uničenje komunizma, na boj, ki ga krščanstvo že dolgo zahteva, ponovno izpovedujemo svojo vero v srečno usodo nr>še države, nad katero skrbno čuvata zaruženi armadi in Falanga. ko znova pričeli izplačevati in kmalu je nastopilo med vlagatelji pomirjenje. Denarna kriza, ki se je pričela v Avstriji in Nemčiji, je nato zajela tudi Anglijo in 20. septembra istega leta je morala Anglija opustiti zlati standard. Po padcu angleškega funta je prišlo do vznemirjenja tudi v naših krajih in do bančne krize, ki ji je potem sledila zaščita denarnih zavodov. Od te krize se mnogi denarni zavodi še do danes niso opomogli. = Prebivalstvo Belgije. Belgijski statistični urad objavlja podatke o ljudskem štetju, ki je bilo izvršeno 31. decembra 1940 v primeri s podatki za konec leta 1939. Ob koncu lanskega leta je imela Belgija S milijonov 298.674 prebivalcev, to je za 101.600 prebivalcev manj kakor pred enim letom. Manjše štievilo prebivalcev je v zvezi z okolnoatjo, da se mnogo beguncev ni vrnilo. = Iz ameriške avtomobilske industrije. Največji ameriški avtomobilski koncem General Motors je objavil podatke o poslovanju v prvem četrtletju. Pri naraslem številu delavcev na 299.000 (lani 248.000) se je kosmati dobiček povečal za 50% zaradi povečanih davkov pa se je čisti dobiček v tem četrtletju povečal le na 72.3 milijona dolarjev (lani 64.7). Večji promet je koncem dosegel pri manjši produkcij avtomobilov, in sicer predvsem v zvezi z vključitvijo avtomobilske industrije v oboroževalno produkcijo. Ameriški vojni minister je priporočil avtomobilskim tvornicam, naj se produkcija novega modela 1942, ki se je pravkar pričela, reducira na 30 do 40°/o. Notranji minister je tudi napovedal omejitev uporabe avtomobilov zaradi štednje z bencinom. ker ni na razpolago ladij za prevoz bencina. V tej zvezi objavljajo tudi končno bilanco družbe General Motors za lansko leto, ki izkazuje v primeri s prejšnjim letom povečanje prometa za 30" o na 1795 milijonov dolarjev. Produkcija avtomobilov se je dvignila za 31% in je lani znašala 2,025.343 voz. Plače in mezde so narasle na 492 milijonov (prejšnje leto 386), davki pa so se podvojili na 210 milijonov (108), tako da ie čisti dobiček narasel le na 196 milijonov (prejšnje leto 183). V bilanci je knjižena udeležba pri nemški avtomobilski tvornici Opel, ki znaša nominalno 34.9 milijona mark od skupne delniške glavnice 60 miiijonov mark. = Organizacija kreditnega zadružništva na Spodnjem Štajerskem. Od velikih kreditnih zadrug, ki so organizirane po sistemu Schulze-Delitsch in jim je dovoljeno nadaljnje poslovanje, so bile te dni sprejete v celovško zadružno zvezo >-Alpenlan-diseher Genossenschaftsverband«, naslednje tri kreditne zadruge: Mariborski kreditni zavod, Hranilno in posojilno društvo v Celju in Ptujsko predujemno društvo. = Nemčija je uvedla tovorne vagone za 40 do 50 ton. Na določenih progah je Nemčija uvedla izredno velike tovorne vagone zlasti za prevoz premoga in kmetijskih proizvodov, ki so se izkazali kot zelo uporabni. Ti vagoni, s katerimi se lahko prevaža po 40 do 50 ton, zahtevajo posebno dobro zgrajene železniške proge. Nemška železniška uprava je v zadnjem času zaradi tega ojačila najvažnejše proge. V zadnjem času je stavila v promet že 14.000 takih velikih tovornih vagonov. Preuredila je tudi naprave za nakladanje in razkladanje in poziva sedaj lastnike industrijskih tirov ob glavnih progah, naj poskrbe za ojačenje dotičnih tirov, da se bodo ti tiri lahko uporabljali za promet s temi velikimi vagoni. = Svetovna produkcija umetnih tekstilnih vlaken. Letno poročilo znane nemške družbe Vereinigte Glanzstoff Fabriken objavlja zanimive podatke o razvoju svetovne produkcije umetnih tekstilnih vlaken. V letu 1940 je znašala svetovna produkcija umetne svile 530 milijonov kilogramov in se je držala na višini prejšnjega leta. V Angliji, Nizozemski in na Japonskem je produkcija -sicer nazadovala na 40 milijonov kilogramov, v enakem obsegu pa se je povečala v Nemčiji, Italiji in Zedinjenih državah. Ponovno znatno povečanje pa je zabeleženo pri produkciji celulozne volne, ki je pričela tudi v državah, kjer je dovolj bombaža, izpodrivati bombaž. Lani je bila produkcija celulozne volne prvikrat večja nego produkcija umetne svile in je dosegla 600 milijonov kilogramov. Ce upoštevamo, da je znašala proizvodnja celulozne volne na vsem svetu v letu 1933 le 13 milijonov kilogramov, tedaj vidimo, kako si je ta nova surovina v 7 letih v naglem poletu pridobila tržišča. Zlasti je v zadnjih letih narasla proizvodnja v Nemčiji in Italiji. V Zedinjenih državah je produkcija celulozne volne navzlic obilici bombaža dosegla že 37 milijonov kilogramov (nasproti 24 milijonom v prejšnjem letu) in tudi v Angliji je narasla že na 30 milijonov kg. INSERIRAJTE V ..JUTRU"! Roossveltova posvetovanja o položaju na Daljnem vzhodu z vodilnimi zastopniki ameriške mornarice Večji letalski boji na zapadu Bitka v zraku severno od Cherbourga Gospodarstvo Vrhovni poveljnik Kr. Karabinjerjev Eksc. Remo Gambelli v Ljubljani Ljubljana, 18. julija. Včeraj ob 12. je prispel v Ljubljano vrhovni poveljnik Kr. Karabinerjev General Armijskega Zbora Remo Gambelli. Potoval bo po pokrajini in bo obiskal krajevna poveljstva Kr. Karabinerjev na zasedenem ozemlju. Eksc. Gambellia. ki je med najslavnej-iimi možmi naše vojske, spremljata na njegovem potovanju Načelnik Štaba vrhovnega poveljstva polkovnik Barengo in šta- bu dodeljeni vlšji častnik podpolkovnik Schiavoni. Na železniški postaji so uglednega generala sprejeli poveljnik Armijskega Zbora Eksc. Robotti, vice prefekt Bisia, major Cavallero kot zastopnik Visokega Komisarja. Poveljnik Divizije General Orlando, Kvestor, poveljnik Skupine Karabinerjev major Lombardi, poveljnik notranje čete kapetan Spadafora in komisar dr. Mar-chetti. Včeraj se je Eksc. Gambelli mudil v Ljubljani. Brat, ponudi roko.. 18. julija Starinski obokani hrdnik učiteljske hi:e v Franči-kanski ulici je dan za dnem prepoln ljudi vseh slr-iev vseh starosti, obeh spolov. Klopi, na katerih bi se spočilo trud-no telo, je prema'0. V pesek na dvorišču se upirajo sončni žarki, njih svetloba se odbija v hodnike prvega nadstropja, kjer dolga, gosta vrsta z vso potrpežljivostjo čaka, da pride na vrsto k ljudem, ki se zanimajo za njihovo tegobo. Ob dolgem hodniku je vse polno vrat, za temi vrati pa vse pclno požrtvovalnih delavcev, ki na sezname pišejo dan za dnem pišejo vse tiste velike in majhne tegobe, ki j -h dolge vrste nosijo s seboj. Pribežališče vseh tegob raznih ljudi je ta nizka, dolga hiša v ozki ulici v središču mesta. Čez njene starinske obokane hodnike ie napraviro v kratkem razdobju svojo neizogibno pot 6355 ljudi — 2602 moških. 2089 žensk in 1664 otrok — posameznikov, družin s številno deco. Za vsakega je bilo treba strehe, obleke, kruha, dela, za mnoge zdravniške nege. Za socialno pomoč priseljencev se je zganilo desetine rok in nog požrtvovalnih delavcev. K sreči je večina vstopila v svoj redni letni čas oddiha... Pa ta čas ne daje pravice za oddih, še dobro, da marsikateri s svojimi rokami še krepkeje zagrabi za delo. Za neodložljivo delo: poskrbeti je treba za brata, ki je brez vsega. Oddiha ni, še poglabljati se človek no sme, ko se zazre v prepade, ki se odpirajo pred njegovimi očmi, pred brezmočnimi rokami. Sicer bi glava in roke odpovedale v zavesti, da se zlo ne da pregnati. Srečno razdobje je, da človek brez prave strehe, obleke, obutve, hrane ne občuti tako strašno še mraza. Sonce greje in s svetlimi žarki sveti v mračne, zaskrbljeno duše. V tem razdobju je skozi blagajne z združenimi silami vseh v poštev prihajajočih j javnih ustanov in stanovskih organizacij, ki jih je s polnim razumevanjem, ne le , moralno, ampak tudi gmotno podprl Viso-i ki Komisarijat. steklo nad pol milijona lir I v naravni in denarni vrednosti. Prenočišča, J prehrana, oblačila, obutev. Pa vsi ti viri bodo zalegli le do srede septembra, kakor zagotavljajo poučeni. Ta-krat pa bo tudi sonce prenehalo pošiljati v vsem svojem širokem bogastvu blagodejne tople žarke, mraz bo počasi začel iztegovati svoje prste po bednih Zemljanih, ki se z raznimi podporami zdaj potikajo iz gostoljubnega kota v kot. Pritisnil bo mraz in z njim nove, vse večje težave za oskrbo teh ljudi. Tudi streh bo manj, v šole in zavode bo snet navalila mladež s svojim brezskrbnim vikom in krikom. Nepreskrbljeni gostje se ji bodo morali umakniti iz svojih začasnih pribežališč. Kam z njimi potem? Zdaj nekateri od teh, ki jim po mišicah še gomazi nekaj delovnih sil, rijejo z lopato in krampom, razbijajo s kladivom pri cestnih delih na Dobrovi, v Iškem Vintgarju, pri Horjulu. Seniki so jih polni, če ni prostora ob kmetovem ognjišču, se kuha njih kosilo ob ciganskih cgnjih peš in na kolesih se prebijajo za dobavo najnujnejših z vso skromnostjo odbranih živil . V Belo Krajino so odšli med ogljarje. zdaj črni ljudje, tisti, ki jim pravimo, da delajo »z uma bistrim mečem«. Najboli »intelektualno« delo bo mogel urad za posredovanje dela nuditi intelektualcem zdaj ob popisu prebivalstva. Povili, vozi avtobus nazaj od »šale« ob 18. Kdor se ni do sobote opoldne prijavil v društveni pisarni SPD, more uporabiti le avtobus, ki vozi ob nedeljaji iz Ljubljane ob 6. uri zjutraj in se vrne šele z rednim avtobusom ob 19. iz Iške. Prosimo, da izvolijo posetniki Iške to upoštevati, da ne bo prišlo do nepotrebnih razburjenj, kot se je to dogodilo preteklo nedeljo. u— Nova grobova. Umrla je blaga žena in najboljša mati svojim otrokom ga. Marija Završnikova, roj. Temistokle. Poleg soproga zapušča pet sinov in številno sorodstvo. Pogreb bo v soboto ob pol 4. uri popoldne iz kapele sv. Petra na Žalah na pokopališče pri Sv. Križu. — V Stožicah pri Ljubljani je preminil nadučitelj v pok. g. Mihael Bregant. Pogreb bo v soboto ob pol 17. iz hiše žalosti, Stožice 156, na pokopališče k Sv. Križu. — Pokojna bomo ohranili v blagem spominu, žalujočim svojcem pa izrekamo naše iskreno sožalje! u— Sv. maša zadušnica za pokojno gospo H. Kalinovo se bo darovala v cerkvi sv. Cirila in Metoda v soboto ob 7. U— Namesto venca na grob blagopokoj-ne gospe Hedvike Kalinove je darovala obitelj Mavricij Beničeva 100 lir za bolniški sklad Društva slovenskih likovnih umetnikov. Iskrena hvala! u_ Anton Dvor&k: Koncert v h-molu, op. 104, je centralna točka koncertnega sporeda, ki ga bo izvajal slavni italijanski čelist Bonucci v ponedeljek 21. t. m. ob pol 21. uri na dvorišču magistratnega poslopja. Dvoržk, ki spada med prve glasbene velikane sveta, je napisal to delo leta 1895. in je po splošni sodbi ta koncert za čelo najlepša skladba te vrste v vseh literaturah. Največji mojstri ga izvajajo na svojih koncertih in izvedba tega dela pomeni vedno največji umetniški dogodek. Prepričani smo, da ga bo slavni italijanski čelist Bonucci sijajno izvedel, saj je on eden največjih umetnikov sedanje dobe. V tretjem delu njegovega koncerta bomo slišali dela, ki so jih napisali Respighi, Alfano, Guer-rini in Casella, sami reprezentantje novejše in najnovejše italijanske glasbene literature. Koncert čelista Artura Bonuccija, ki ga bo spremljala na klavirju pianistka Maria Luisa Faini, bo pod pokroviteljstvom Visokega Komisariata in je četrti koncert v ciklu koncertov italijanskih umetnikov v letošnji sezoni. Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice. (—) u— Novo lice Prul. Idilične Prule, mestna četrt med Karlovško cesto, Gruberjevim prekopom, Ljubljanico in Šentjakobskim trgom, dobivajo novo lice. V zadnjem času so uredili nasade ob Ljubljanici in Gruberjevem prekopu, postavili močno leseno ograjo in jo ponekod pobarvali s črno belimi progami za orientacijo motornim vozilom. Klopi ob cesti in spodaj na bregu kar same vabijo sprehajalce. Primerno urejena je bila tudi Spica, večji del hodnikov in cestišč. Poleg obalnega dela Prul, pa so začeli urejati še notranji del, te mirne in prijazne mestne četrti. Sokolska ulica bo v rahlem loku in rahlem klancu podaljšana do Šenjakobskega trga. Ob tej ulici bodo stale same večnadstropne stanovanjske palače, od katerih sta dve že dograjeni. Ureditev Sokolske ulice ima velik pomen za Prule in ta del mesta sploh. Tudi prečne ulice od Karlovške ceste do Ljubljanice bodo dobile sčasoma novo lice. Prav tako bodo razširili zdaj na mnogih mestih še znatno preozko nabrežje od Šentjakobskega mostu do Prul. u— Urejevanje Mirja se bliža zaključku. Cestišče od Gorupove do Groharjeve ulice bo tlakovano na nov način. Parni valjar uglajuje vrhnjo plast, ki bo zalita z asfaltom. Tak način urejevanja cestišča ima več prednosti. Cestišče je gladko, odporno, voda se lepo odteka v jarka, kadar je suša pa ni prahu. Urejena sta tudi pločnika za pešce na obeh straneh. Hodnik ob zgodovinskem rimskem zidu bo ostal posut z drobno lomljanim kamenjem. Pri starodavnem obzidju, ki so ga v poslednjem času dokončno uredili, so v prijetni senci dreves postavljene številne in udobne, okolici primerne klopi. Take klopi so postavljene tudi za zidom in na zidu. Ljubljančani prav radi zahajajo v to idilično mestno četrt. Obenem z Mirjem je primerno urejena dolga in široka Marmontova ulica, ki bo v doglednem času podaljšana do Viča. Marmontova ulica je zdaj edina vzporedna žila Tržaške ceste. Hodniki za pešce so že urejeni, cestišče pa je posebno v zgornjem delu v tako dobrem stanju, da zaenkrat Se ni potrebno popravila. u— Novi most čez Gruberjev prekop. Belo Ljubljano imenujejo tudi mesto številnih mostov. Vendar bi bil tu ali tam nujno potreben nov most. Posebno dolgo časa so si ga želeli prebivalci Hradec-kega ceste onstran Gruberjevega prekopa pod Golovcem. Za svoje goreče želje so dobivali Podgolovčani leta in leta obljube — mostu pa ne. Lansko leto pa se je lotila mestna občina gradnje prepo-trebnega mostu, ki naj bi vezal Streliško I ulico s središčem dolge Hradeckega ceste. Dela, ki so v začetku hitro napredovala, je za nekaj mesecev oviral zimski čas in nato vojna. Pozneje se je delo nadaljevalo in most je bil kmalu dograjen. Ima en sam lok, je iz železobetona in napravi njegova vitka oblika prijeten vtis; vsej okolici pa je brez dvoma v okras. Okoliški prebivalci so silno ponosni na novi most, vendar pa nejevoljni, da še ni izročen prometu. Most namreč še nima potrebne ograje. Slednjo je gradbeno podjetje že pred časom naročilo pri tvrdki Smole v Št. Vidu nad Ljubljano, tvrdka pa naročila doslej še ni mogla izvršiti. Cim bo dospela naročena ograja v Ljubljano, bo na novem mostu zvršeno še poslednje delo, nakar bo izročen, v največje zadoščenje prizadetih, svojemu namenu. Kakor znano bo služil most samo osebnemu prometu. u— Nakaznice za mast, slanino, olje in sladkor se že dobe nekaj dni pri trgovcih, zato pa mestni preskrbovalni urad opominja vse družinske glavarje ter sploh zamudnike, da morajo najpozneje do sobote 19. t. m. opoldne priti k svojim trgovcem po te nakaznice. To zavlačevanje poslovanja s strani konsumentov je dokaz, da se ljudje premalo zanimajo za razne razglase in objave o prehrani, zato pa prosimo občinstvo, ki bere dnevnike, naj na današnjo objavo opozori svoje znance, da ne bo nepotrebnih zamud pri razdelitvi živil. Seveda pa velja ta opomin tistim, ki so o pravem času pri svojih trgovcih vložili prošnje ali se prijavili za navedena živila. u— Gasilci so posredovali. Zaradi sončne pripeke imajo mestne gospodinje mnogokrat težave pri kurjenju v štedilnikih. Včasih se kar po celo uro mučijo, da jim uspe spraviti dim po poti, ki je zanj določena, to je po dimniku. Dimnikarji, ki jim je poverjena skrb za redno čiščenje štedilnikov in dimnikov, sc sicer redno na delu in vsako leto po potrebi izžigajo saje. Tako je bil tudi v četrtek dimnikar v mestni hiši na Meksiki zaposlen z izžiganjem saj. V enem izmed dimnikov pa je pri tem nastala tako huda vročina, da je začelo tleti leseno stropno ogrodje v bližini dimnika. Dimnikar se je bal, da bi ne mogel sam pogasiti tlečega lesa in je poklical gasilce, ki so svojo nalogo hitro in stro-kovnjaško opravili. u— Mestno zdravniško dežurno službo bo opravljala mestna zdravnica dr. Jožica Ž i t k o, Pleteršnikova ulica 13/1, telefon št. 47-64, od sobote od 20. ure do ponedeljka do 8. ure zjutraj. u— Dr. Debevec ordinira začasno vsako soboto. (—) u— Primarij Med. Univ. dr. Vladimir Milavec, specialist za kožne in spolne bolezni, je pričel s privatno ordinacijo. Slomškova ulica 14. Ordinira od 11. do 12. in od 14. do 15. ure. (—) Iz Novega mesta n— Smrt vestnega uradnika. V četrtek zjutraj je preminil dolgoletni glavni blagajnik na novomeškem kolodvoru g. Josip Cibic. Pokojnik se je rodil 8 aprila 1876 v Proseku pri Trstu in je po končanih študijah stopil v Vipavi v železniško službo. Med svetovno vojno je služboval kot postajni načelnik v Dornbergu, Klisu, št. Petru v Istri in Montani, po vojni pa je leta 1919. postal postajenačelnik v Št. Vidu pri Ljubljani, odkoder je bil za kratko dobo premeščen na postajo v Vrbanji v Slavoniji. Že 1. 1922. je bil ponovno premeščen na kolodvor v Novem mestu, kjer je do 1. 1934, ko je stopil v zasluženi pokoj zavzemal mesto glavnega blagajnika. Pokojnik se je v svoji stroki tako izpopolnil, da so ga šteli med najsposobnejše in najde-lavnejše uradnike in je v tem oziru užival splošno priznanje. Na vseh svojih službenih mestih si je zaradi izrednega tovarištva, prijetnega družabništva ter klenega narodnega značaja pridobil velik krog prijateljev ter je povsod užival splošno priljubljenost. V novembru mesecu ga je priklenila na bolniško posteljo težka želodčna bolezen, kateri je v starosti 65 let nenadoma podlegel. Pokojnik zapušča poleg vdove ge. Fani hčerki Doro, uradnico v novomeški pokrajinski ženski bolnici, in Sla-vico, soprogo davčnega uradnika g. Rupni-ka na Jesenicah. Pogreb pokojnika bo v soboto ob 17. uri iz hiše žalosti na novomeško mestno pokopališče. Pokojniku bomo ohranili časten spomin. n— Italijanska vina. Slabe letine v poslednjih letih so zadnje čase povzročile tudi v vinorodni Dolenjski občutno pomanj-. kanje vin ter mnogi gostilničarji niso mogli več ustrezati stalnemu povpraševanju gostov. Doslej se vina niso mogla uvažati iz Italije, ker je bila z ministrskim odlokom s 25. aprilom t. 1. v Italiji prepovedana prosta prodaja vin. Ker so se pa sedaj vinogradniška združenja v Italiji zavezala, da bodo tudi do novega pridelka dobavila za vojsko naročene količine vina, je pretekli teden Ministrstvo za kmetijstvo in gozdove dvignilo zaporo nad svobodno prodajo vina ter se bodo odslej vsa vina prosto prodajala. Radi tega je Gostilničar-sko združenje v Novem mestu odločilo, da nabavi za svoje člane večjo količino istrskih vin in tako odpravi sedanje pomanjkanje vin. Za istrska vina vlada med No-vomeščani izredno zanimanje, saj so baš ta vina znana po svoji odlični kakovosti in zdravilnosti. Iz Črnomlja Umrl je v Črnomlju v visoki starosti preko 80 let bivši trgovec in kavarnar Janko Puhek. Bil je dolga leta občinski odbornik in zelo priljubljen in spoštovan župan. Zadnja leta pa ga je bolezen priklepala na dom in posteljo. Njihovim svojcem sožalje! Utonil je v Kolpi pri Vinici 181etni sin edinec posestnika Volkova iz Zapudja. Hotel je prepeljati čez reko par na Hrvatskem kupljenih konj, sredi Kolpe pa se je začel nenadno potapljati. Ko so ga našli, je imel na glavi tri rane, za katere še ni ugotovljeno, ali izvirajo od skal ali konjskih kopit. Strela je udarila v gospodarsko poslopje posestnika Puclja na Svibniku. V sredo zvečer okrog devetih je prihrumela nad Črnomelj in okolico kratka nevihta, že po prvih bliskih je zažarel na obzorju velik ogenj. Vojaštvo in gasilci sicer poslopja niso mogli rešiti, omejili pa so požar, da se ni razširil tudi na ostalo vas. žetev v Beli krajini je v polnem razmahu. Prva letina je dobro uspela, če bo še druga tako, se nam ne bo treba bati pomanjkanja. Obnovite naročnino! | Smeh naš vsakdanji Smeh .. / Razlega se skozi vsa mračna in svetla stoletja človeške zgodovine. Smeh ljudstev, ki so že zdavnaj odigrali svojo vlogo na pozornici življenja Nič ga ne more udu-šiti. Nekje v skritih kotičkih slehernega človeškega bitja živi večna, nagonska potreba po smehu. Smeh naš vsakdanji daj nam danes.. I molijo ljudstva s povzdignjenimi rokami. Zvečerilo se je. Ulice so še polne nemirnega vrvenja. V majhnem parku so vse klopi zasedene. Ženske, moški — ljudje iz predmestja, kleti in mansard sede tu v počasnem pogovoru, ki se zdi. da bo zdaj zdaj zamrl. Pred Delavsko zbornico je gneča. Vse karte so razprodane. Dvorana se po malem polni. Sedeži, stojišča. To ni običajno gledališko ozračje. Neka posebna dobra volja se poloteva ljudi, čim so stopili v dvorano. Tu ni predpisana tista svečana tišina, ki si je vajen v gledališču. Ljudje so glasni. Na vseh obrazih je zapisano nestrpno pričakovanje. Godba ustvarja dobro razpoloženje. To dobro razpoloženje prihaja izza rdeče zavese, kjer naglo končujejo s šminkanjem in postavljanjem kulis. Dvorana je nabito polna. Tu in tam postavljajo dodatne stole. Sto in sto oči je uprtih v rdečo zaveso. In zavesa se počasi razgrinja. Smeh. Vsa dvorana se smeje. Smeje se tragiki in kemiki vsakdanjega življenja, pričarani na oder in obsijani zdaj z rdečo, zdaj z modro lučjo. Postalo je vroče. Moški slačijo suknjiče. Odpenjajo srajce. Med igralci in občinstvom ni več razdalje. Ježek v strgani progasti srajci si je na mah pridobil vse simpatije. Postal je »junak večera« ... »Moj klobuk« — dve besedi v vsej dolgi igri. in smeh z odra prehaja z nezadržano silo na občinstvo. Glasen, dober, zdrav smeh po vsej dvorani. Smeh, poln hvaležnosti za ti dve veseli uri Smeh človeka, ki bo jutri spet ves božji dan sedel v delavnici, za pisalno mizo, stal za pultom, se pestil z življenjem, ki bi te danes tako hitro zadušilo, če ne bi bil pripravljen, spoprijeti se z njim... Rdeči zastor pada. Ljudje se razhajajo. Nekako lahko jim je pri srcu. Kakor da bi se bili znebili nekakšnega bremena... Zunaj je topla noč. Vsa Miklošičeva ulica je za nekaj minut polna ljudi. V temi se zdi, kakor da bi se premikale sence po cesti in pločnikih. Na nebu mežikajo redke zvezde in temni oblaki se vlečejo preko hiš. S Spodnje štajerske Zaposlitev otrok, mladine in žena. V smislu odredbe šefa spodnještajerske civilne uprave smejo biti šoloobvezni otroci, ki imajo več ko 12 let zaposleni pri lažjem delu do štiri ure, otroci, ki niso več šoloobvezni, pa do šest ur. Mladeniči od 14. do 18. leta in ženske ne smejo biti zaposleni v nočnem času od 20. do 6. ure. Šef stanovanjskega urada pri mariborskem mestnem političnem komisarju opozarja hišne posestnike in hišne upravitelje, da je kaznivo, ako se prosta stanovanja oddajajo brez vednosti in dodelitve omenjenega stanovanjskega urada. V Celju in Ptuju je bila te dni slovesna izročitev članskih izkaznic štajerske domovinske zveze članom Kulturbunda v obeh_ navedenih mestih. Jajca se smejo v smislu nedavne naredbe prodajati po maksimalni ceni 10 Rpf, ako so nesortirana, po 10 in pol do 11 in pol pa za sortirana jajca. Obratom, ki obrtoma predelujejo meso, je po odredbi, ki jo je izdal pooblaščenec dr. Miiller-Haccius, prepovedano izdelovanje surovih klobas izvzemši one, katerih izdelavo je pooblaščenec za prehrano in kmetijstvo izjemno dovolil. Prepovedano je tudi izdelovanje nesoljenega mesnega blaga in prekajenega blaga vključno kuhano šunko z izjemo mastne in suhe slanine ter izdelovanje narezanih izdelkov iz kuhanega in pečenega mesa. Osebe, ki so dovršile 14. leto starosti, lahko izjavijo po posebni odredbi šefa spodnještajerske civilne uprave svoj izstop iz kakšne Verske skupnosti. Za otroke, ki imajo manj kakor 14 let, se lahko izvrši izstop na podlagi izjave zakonitega zastopnika. Izstop se do pričetka poslovanja posebnega civilnega urada lahko izjavi pri pristojnem političnem komisarju ali županu. V Melju v Mariboru je 231etni delavec Alfred šinko neprevidno ravnal z neko razstrelilno snovjo, ki je eksplodirala. Drobci so mu nevarno ranili oči, tako da bo nesrečni šinko najbrže izgubil vid na obeh očeh. Prepeljali so ga na očesno kliniko v Gradec. Neznanega utopljenca je naplavila Drava v bližini železniškega mostu v Ptuju. Utopljenec je visok približno 170 cm. Na sebi ima črne čevlje in moder delovni predpasnik. Identitete utopljenca, ki pripada najbrže kmečkemu stanu, še niso dognali. V Rušah so bile te dni slovesno izročene legitimacije štajerske domovinske zveze članom prejšnje ruške podružnice Kulturbunda. Mariborske slaščičarne so ob nedeljah do nadaljnjega ves dan zaprte. Tobreška cesta v Mariboru je do nadaljnjega za ves vozovni promet zaprta in sicer zaradi preurejevanja med Tržaško cesto in Pokopališko ulico. Vesti iz Hrvatske židje in Srbi v Križevcih. Mestno poglavarstvo v Križevcih je prepovedalo kupovati ali sprejemati v dar kakršnekoli predmete od Židov ali Srbov. Stvari, ki jih je kdo med tem že kupil ah sprejel od Židov ali Srbov, mora nemudoma prijaviti na sreskem načelstvu. Prijava židovskih in srbskih podjetij. Veleobrtniška komora v Zagrebu je zaprosila vsa podjetja, ki jih vodijo židje ali Srbi, da ji to čim prej sporoče. Pri pravnih osebah je smatrati za židovsko tudi vsako tisto tvrdko ali podjetje, če je vsaj en član upravnega odbora, nadzornega odbora ali ravnateljstva Žid. Pri delniških podjetjih je treba navesti, ali je žid odnosno Srb poseduje delnice in koliko. Lesna volna. Ker je povpraševanje po lesni volni veliko, je veleobrtniška komora v Zagrebu pozvala vsa lesna podjetja, da po možnosti razširijo svoj obrat tudi na pridobivanje lesne volne. Italijanski tečaj LXV. 33. lekcija. Lezione trentatreesima. Veter. Lunine spremembe. Včnto. Le fasi della luna. Veter. L'aria b calma, non ce vento adesso. Non alita vento. Si leva vento. Fa vento. II vento rinfdrza. Tira un g ran vento. II vento si calma, e cessa-to. Che vento e? II vento vien da po-nente, da levante; e vento di mezzo-giorno. Tira tramontana, maestrale, scirocco, bora. Luna. E lume di luna. (Non) cb la luna. £ luna nuova; e luna crescfente; fc il primo quarto; e luna piena; e luna calante; e 1'ultimo quarto. £ stellato; fila una stella cadente. Sonce. II sole spunta, si lfeva. Si fa giorno. £ giorno. II sole tramonta. Si fa notte. £ notte. Termometer. Quanti gradi sono? Che segna il termdmetro? Segna venti gradi sopra zero, dieci gradi sotto zero, segna zero. Barometer. Che dice il barometro? £ variabile. II barometro sale, segna bel tempo. II barometro discende (ab-basa), segna che il tempo si guasta. Segna pioggia. Vocaboli. Calmo miren, alitare dahniti, veti, rinforzare jačati (se), tirare vleči, cal-mare pomiriti, cessare nehati, il po-nente (occidente, ovest) zapad, il levante (oriente, est) vzhod, la tramontana sever (ni veter), il maestrale severozahodnik, lo scirocco jugo-vzhodnik, la bora severovzhodnik, b lume di luna suna sije, luna nuova mlaj, calare pojemati, la stella zvezda, — filare presti, mimo iti, la stella cadente utrinek, spuntare, levarsi vzhajati, si fa giorno dani se. tramontare zahajati, il tramonto (sončni) zahod, il grado stopinja, segnare zaznamovati, kazati, lo zero ničla, variabile spremenljiv, salire stopiti na kaj, dvigati se, discendere, abbassare, padati. Rečenice. Non vale uno zero ni vredno piškavega oreha. Non e piu il tempo che Berta filava minili so dobri stari časi. Salire di prezzo podražiti se. II conto sale a račun znaša. Predpretekli čas. Piuccheperfetto. Ta čas se tvori z Imperfetto pomožnih glagolov: avevo, avevi, aveva, ave- Iz Srbije Izdajanje potnih dovoljenj za Hrvatsko. Beograjska policija je objavila, da morajo vsi, ki hočejo potovati Iz Beograda na področje neodvisne hrvatske države, poleg drugih formalnosti vidirati potna dovoljenja pri Hrvatskem klubu v Beogradu. Brez tega dovoljenja potovanje nI dovoljeno. Obvezna delovna služba tudi v Srbiji. Pomočnik komisarja za socialno politiko ln ljudsko zdravje Petrovič je dal novinarjem izjavo, v kateri napoveduje v najkrajšem času uvedbo obvezne delovne službe. Naše gledališče OPERA Začetek ob 20. urL Sobota, 19. julija; Pri treh mladenkah. Red. B. Nedelja, 20. julija: Faust. Izven. Zaradi preutrujenosti članov Opere, so nadaljnje uprizoritve opere »ERO Z ONEGA SVETA«, ki bi jih morali odigrati še v letošnji sezoni za abonente, preložene na začetek prihodnje sezone. »Pri treh mladenkah« je prikupna, prisrčna in humorna spevoigra, ki ji dajejo vrednost Schubertove pesmi, komponirane kot izraz njegove neizrečene ljubezni ljubljenemu dekletu. Schuberta bo pel Janko, Hannerl — Vidalijeva, Hederl — Polajnarjeva, Heiderl — Barbičeva, Tscholla — Zupan, Tschollovo — Spano-va, Grisi — Poličeva. Schobra — Belizar Sancin, Novotnega — Modest Sancin. Dirigent: D. Zebre. Režiser: D. Zuoan. Drevi v soboto bo predstava za abonente reda B. Opozarjamo, da bo to zadnja abonentska predstava v letošnji sezoni. Opera, ki je doživela zelo lep uspeh v letošnji sezoni, je Gounodov »FAUST«. Melodiozna glasba, iz katere so nagli različni odlomki, baleti in arije pot v najširše kroge občinstva in uživajo že desetletja veliko priljubljenost, so pomembne točke te opere. Fausta bo pel Franci, Margareto — Vidalijeva, Mefista — Popov, Valentina — Janko, Siebela — Polajnarjeva, Marto — Kogejeva. Branderja — Dolničar. Dirigent: D. Zebre. Režiser: C. Debevec. Koreograf: inž. Golovin in B. Pilato. Radio Ljubljana Sobota, 19. julija 1941-XIX 7.30: Poročila v slovenščini. — 7.45: Pestra glasba, v odmoru napoved časa lz Runa. — 8.15: Poročilo v italijanščini. — 12.30: Poročila v slovenščini. — 12.45: Pesmi. — 13: Napoved časa, poročilo v italijanščini. — 13.15: Komunike Generalnega štaba Oboroženih Sil v slovenščini. —13.17 orkestralna glasba, dirigira mojster Gal-lino. — 14: poročilo v italijanščini. — 14.15 operetna glasba Franca Leharja, izvaja radijski orkester pod vodstvom Draga Marija šijanca. — 14.45: Poročila v slovenščini. — 17.15: Reproducirana simfonična glasba. — 19.30: Poročila v slovenščini. — 19.45: slovenska glasba. — 20: Napoved časa, poročila v italijanščini. — 20.20: Predavanje v slovenščini. — 20.30: Slovenska glasba, izvaja radijski orkester pod vodstvom Draga Marija šijanca, sodelujeta sopranlstka Pavla Lovšetova in basist Tone Petrovčič, v odmoru vesti v slovenščini. — 21.30: koncert violonista Jana šlaisa. — 22: orkester pod vodstvom mojstra Angelinia. — 22.45: Poročila v italijanščini. INSERIRAJTE V „JUTRUM! vamo, avevate, avevano ali ero, eri, fera, eravamo, eravate, erano in Par-ticipio passato. Parlare — avevo par-lato govoril sem. Bevere — avevo be-vuto pil sem bil. £ro partito odpotoval sem bil. Avevo finito — končal sem bil. Mi bro ripentito skesal sem se bil. Izraža dejanje, ki se je godilo ali zgodilo pred drugim preteklim dejanjem. navadno stoji v oziralnih stavkih. Primeri: L*attore, che aveva recitato assai male la sua parte. venne fischia-to dal pubblico. Igralec, ki je bil svojo vlogo zelo slabo odigral, je bil od občinstva izzvižgan; občinstvo je igralca izzvižgalo. Obe dejanji, igranje in žvižganje sta pretekli, glavno dejanje je v Passato remoto, igranje, ki je bilo pred tem, pa v Piuccheperfetto. Un cčrto signore, che si čra arric-chito con mezzi illeciti, si svegliava ogni notte al minimo rumore. Neki gospod, ki je bil obogatel z nedovoljenimi sredstvi, se je zbujal vsako n6č pri najmanjšem šumu. Lahko pa stoji tudi v glavnem stavku: Avevo gia impostato la lettera quando il postino mi ha portato la tua risposta. Oddal sem bil že pismo na pošto, ko mi je pismonoša prinesel tvoj odgovor. Salire. Pres. salgo, sali, sale, salghia-mo, saliamo, šalite, salgono. Ostale oblike so pravilne. Rdeči križ poroča Na poizvedovalni oddelek je prišlo nekaj obvestil o pogrešancih. Svojce naprošamo, da jih dvignejo v pisarni na Miklošičevi c. 22b.: Bahovec Stanko, Baša Krista, Boroš šte-fa, Boškovič Milenko, Eleršek Zofija, Gr-dadolnik Marija, Jelička Fran, Klemenčič Milovan, Kolman Franc, Košak Anton, Me-sič Grete, Mikolič Jakob, Oljača Pavla, Pe-rovič Mila, Prime (za Antonijo), Reznero-vič Desanka, Romih Marjan, Sternard Viljem Sumbulovič Cezar. Šinkovec inž. Viktor, škofjek Jože, štebi Frančiška, Valen-tan Mara, Višnar Teofil,, Vračko-Korošec Pavla. Pošto naj dvignejo naslednji naslovljen-ci: Božič Ljubo. Poljanska 13, Jerina dr. Pavla, Splošna bolnica, Kos dr. Franček. Lipovec Tine, banski uradnik, Nachtigal Ivan, Nadrah Lojzka, Tyrševa 12. Nerat Anton, Staničeva 21, Trošt Slavka, cukrar-na, Zickero Luiza, Poljanski nasip 16. Naše samarijanke-raznašalke niso mogle najti caslovljencev doma. Obvestilo o rodbini inž. Jovanoviča iz Sarajeva, Skerliča 14b, naj dvigne oseba, ki se je za to rodbino zanimala. Rdečemu križu je poklonil g. Miloš Ben-čina iz Starega trga pri Rakeku 38 lir. Plemenitemu darovalcu iskrena hvala. Letošnja letina v Evropi Z ozirom na vesti, ki jih širi tuja propaganda, da grozi Evropi lakota, poročajo iz nemškega vira, da bo letos letina v Evropi mnogo boljša kakor lani. Sueški prekop zaprt Zaradi zadetka nemške bombe, ki je pogodila angleško 5000-t.onsko tovorno ladjo v Sueškem prekopu, je ta kanal zaprt za promet. Od začetka vojne je to že tretji primer svoje vrste. HALI OGLASI CENE MALIM OGLASOM Kdor išče službe, plača za vsako besedo L. —.30, takse L. —.60, za dajanje naslova ali za šifro L. 1.—. Najmanjši znesek je L. 7.—. Za ženitve in dopisovanja se računa vsaka beseda po L. 1.—, taksa L. —.60, za dajanje naslova ah za šifro L. 2.—. Najmanjši znesek je L. 20.—. Za vse druge oglase pa stane vsaka beseda L. —.60, taksa —.60. za dajanje naslova ali za šifro L. 2.—. Najmanjši znesek je L. 10.—. BB Beseda L —.60, taksa —.60, za daianie naslova ali za šifro I 2.—. Gostilna pri Sedmici v Mostah zaradi prenovitve prostorov od danes naprej začasno zaprta. Černe Franc. 12883-18 Sluzbodobi beseda I —.60. taksa —.60, za daianie naslova tli za šifro L 2.—. L'ALLUMHI0 neir archštettura L'alluminio, con tutte le sue leghe, offre alTarchitetto moderno tutto quello che si puo desiderare. L'allu-minio, metallo giovane, tipicamente italiano ed autarchico per eccellenza, per le sue doti di bellezza e nitore segna ima tappa precisa e inconfon-dibile nel progressivo rinnovamento dell'architettura e dell'arredamento. II suo peso specifico minimo, la sua facilita di lavorazione, la sua resisten-za alla corrosione, la sua inalterabi-lita, la possibilita di ottenere una gamma estesissima di coloritura con 1'ossidazione anodica, ne fanno il metallo piu decorativo, piu moderno, piu pratico, piu elegante. IN TUTTE LE INDUSTR2E PER TUTTI GLI IMPIEGHI ALUMINIJ v arhitekturi mminio$wWL METALLO DEL DOMINIO*GOSPODUJOČA KOVINA E' COMPLETAMENTEITALIMO-JE POPOLNOMA ITALIJANSKA Aluminij nudi z vsemi svojimi spojinami modernemu arhitektu vse, kar si je le mogoče želeti. Aluminij, mlada kovina, tipično italijanski, avtarki-čen brez primere, zaznamuje s svojo lepoto in sijajem strogo določeno razdobje v postopnem razvoju stavbarstva in opreme. Radi svoje najmanjše specifične teže, radi lahkote, s katero ga je mogoče obdelovati, radi svoje odpornosti proti razjedanju, radi svoje nespremenljivosti, radi tega, ker je iz njega mogoče dobiti z anodično oksidacijo skoro brezkončno lestvico barvnih odtenkov, je ta kovina najbolj okrasna, najmodernejša, najpri-pravnejša, najelegantnejša. V VSEH INDUSTRIJAH ZA VSE UPORABE Briv. pomočnika res dobrega, sprejme takoj ali po dogovoru Gril Marjan, briv. salon, Ribnica na Dol. 12856-1 Blagajničarka prodajalka sluga dobijo službo v veletrgovini. Pogoj lep nastop, spretnost, perfektno italijanski in slovenski. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kavcije zmožen«. 12889-1 Beseda I —.30. taksa —.60, za daianie naslova ali za šifro L 1.—. Postrežnica išče delo, gre tudi prat na dom. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 12873-2 Vajenci (ke) Beseda L —.60, taksa —.60, za daianje oaslova ali za Šifro l 2.—. Frizersko vajenko sprejme »salon Slavica«, Miklošičeva c. 6. 12875-44 Prodam Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje oaslova ali za Šifro L 2.—. Otroški voziček globok, dobro ohranjen, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 12887-6 Prodam 2 vagona po 10 ton bukovega oglja, fko vagon Radohova vas, Dolenjsko. Vreče dobavi kupec. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Bukovo oglje«. 12855-6 Kupim Beseda i -.60. laksa —.60. za daianie oaslova tli za šifre t 2.—. Ključavničarsko orodie kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Orod je«. 12835-7 Steklenice Franc Jožef kupimo. — Drogerna Kane, Židovska ul. 1. 12839-7 2 ali 3 postelje eventualno kavče, z vso posteljnino, vzamemo za več mesecev na posodo proti dobri odškodnini. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Postelje«. 128?9-7 Kolesa Beseda L —.60. taksa —.60, za daianie naslova ali za šifro L 2.—. Lokali Beseda l —.60, taksa —.60, za daianie naslova ali za šifro l 2.—^ Lokal v strogem centru mesta iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj 16«. 12894-19 Izgubljeno Beseda L —.60, taksa —.60. za daianie naslova ali za šifro L 2.—. Našlo se je kolo, št. 14759, sive barve, kombinirano s plavo barvo. Tovarn, štev. 717. Dobi se: Ob Ljubljanici 75, Moste. 12870-28 Avto,moto Beseda L —.60, taksa —.60. za daianje naslova ali za šifro l 2.—. Motor DKW 350 ccm in Steib športna lahka prikolica naprodaj ali v račun za osebni avto, od 12. do 13. ure. šmartinska cesta 24/1. 13861-10 Moško kolo popolnoma novo, prvovrstne znamke, ugodno prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 12869-11 Moško kolo dobro ohranjeno, novo, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 12872-11 Stanovanja Beseda l —.60, taksa —.60. za daianie oaslova tli za šifro L 2.—. Trisobno stanovanje sončno, z vsemi pritiklinami, iščem za 1. november. Pot na Rožnik, Prule ali Mirje prednost. Stanovalci 4 odrasli. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Miren kraj«. 12841-21a Opremljeno sobo s posebnim vhodom oddam. Černetova ul. 30-1. 12863-23 Kabinet poleg kuhinje, s souporabo kopalnice, takoj oddam gospodu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 12880-2J Sobe išče Beseda L —.60, taksa —.60. za daianie naslova tli za šifro l 2.—. Opremljeno sobo event. dve, za štiri osebe, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Snažno«. 18874-23a lllfi Beseda L —.60, raksa —.60. za daianie naslova tli za šifro l 2.— Interprete giurato della lingua italiana, zapriseženi toimač za italijanski iczilc dl. Mikuletič Forto-nat. Kralja Petra tre 9 — tel. 34-32 36-31 Beseda L —.60, taksa —.60. za daianie naslova ali za šifro l 2.—. Takoj oddam 2 sončni, opremljeni sobi, skupaj ali posamezno. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 12898-23 Japonska razmejitvena komisija v Indokini Tokio, 17. jul. (Domei). Člani japonske razmejitvene komisije, ki so bili izbrani za določitev nove meje med Siamom in Francosko Iindokino in ki bi morali danes z letalom odpotovati iz Tokija na teren, so morali zaradi neugodnega vremena svoj odhod odložiti. Na čelo japonske razmejitvene komisije je bil izbran Makoto Yano. ZAHVALA Vsem, ki so nas tolažili ob bridkih urah smrti naše ljubljene soproge, mame, itd. HEDVIKE KALIN nam pismeno ali ustmeno izrazili sožaije, vsem, ki so jo obsuli s tolikim cvetjem, oziroma darovali v počastitev njenega spomina v dobrodelne namene in jo tako mnogoštevilno spremili na zadnji poti, prisrčna hvala. še posebno se zahvaljujemo prijateljem pevcem za v srce segajoče žalostinke. KALINOV! vsaki priliki — se spomnite da so »Jutrovi« Mali oglasi« v Sloveniji najuspešnejša, najcenejša m najhitrejša posredovalnica za službe vseh vrst za prodajo in nakup vseh stvari, za nepremičnine, lokale, podjetja, kapital, ženitve in za vse drugo. f Umrl nam je naš angeljsko dobri stric, gospod Mihael Eregasit nadučitelj v pok. Pogreb bo v soboto, dne 19. t. m. ob pol 5. uri popoldne iz hiše žalosti Stožice 156, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 18. julija 1941. žalujoči: MARICA in FEKDO RAMŠAK ter ostalo sorodstvo. INSERATNI IN NAROCMINSKI ODDELEK STA SE PRESELILA IZ ŠELENBURGOVE ULICE V KNAFLJEVO UL. 5 NARODNA TISKARNA PRITLIČJE, DESNO Og!. odd.: 31-25, 31-26 Uprava: 31 22, 31-23 .iV S Mestni pogrebni zavod Občina Ljubljana f Umrla nam je naša ljubljena soproga in dobra mati, gospa Marija Završnik roj. Temistokle Pogreb bo v soboto, dne 19. t. m. ob pol 4. uri popoldne z žal, kapele sv. Petra k Sv. Križu. Ljubljana, dne 17. julija 1941. Žalujoči: FEANC, soprog; JOŽE, KABEL, MAKS, ALOJZIJ, sinovi ter ostalo sorodstvo. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak.