405 Letnik 41 (2018), št. 2 Ključne besede: pr a vne določbe o izgonu oseb, napotki za izvrše v anje t eg a ukr epa, str oški, t eža v e in nejasnosti pri izvrše v anju ukr epa. Key-words: Leg al pr o visions on e xpulsion, guidance f or implementing this measur e, costs, pr oblems and uncertainties in implementing this measur e 1.02 Pr eg ledni znanstv eni članek UDK 34:343.264(497.4)"1768/2017" Pr ejet o: 7. 11. 2017 Izgon osebe kot kazen ali varnostni ukrep na slovenskem (1768–2017) P A VEL ČELIK magist er sociologije Tbilisijsk a ulica 54, SI-1000 Ljubljana Izvleček Prispe v ek je pr eg led pr a vnih pr edpiso v , ki so v zadnjih d v eh st oletjih in pol v eljali na ozemlju današnje R epublik e Slo v enije, določali pa so pogoje in po - st opek izgona osebe. Pri izvrše v anju t eg a ukr epa je prihajalo tudi do napak in prist ojne oblasti so izdajale podr obnejše napotk e za izv ajalce. V v seh po - litičnih ur editv ah, ki so v eljale v Slo v eniji od sr edine 18. st oletja do k onca 20. st oletja, so pr a vni pr edpisi omogočali izgon osebe iz kr aja v drug kr aj ali pr edel drža v e ali v tujino, pa tudi določit e v kr aja za prisilno bi v anje, k ar je pomenilo k onfinacijo, int ern acijo. Šele današnja slo v ensk a oblast je pr a vno ur edila le mož nost za izgon tujca iz drža v e, ki so ji moderno r ekli odstr anit e v tujca. Abstract EXPUL SION OF A PER SON A S A PEN AL TY OR A S AFETY ME A SURE IN SL O VENIAN TERRIT OR Y (1768–2017) This article is an o v erview of leg al r egulations in f or ce f or the last tw o and a half centuries in the t erri t ory of t oda y‘s R epublic of Slo v enia. Occasional mistak es occurr ed during the enf or cement of these r egulations and the com - pet ent authorities pr o vided oper at ors with a mor e detailed guidance. In all political or ders in the Slo v enian t errit ory fr om the mid-18th century until the end of the 20th century , leg al r egulations enab led an e xpulsion of a person fr om one place t o another , t o other part of the country , or abr oad as w ell as confin ement and int ernment . Onl y the curr ent Slo v enian authority legislat ed onl y the possibility of the e xpulsion of a f or eigner fr om the coun - try t o w hich the y modernl y r ef er ed as the r emo v al of a f or eigner . 406 P a v el Čelik: Izgon osebe k ot k azen ali v arnostni ukr ep na slo v ensk em (1768–2017), str . 405–456 Članki in razprave || Articles and Papers Uvod Prispe v ek se nanaša na čas, k o je spadalo ozemlje današnje R epublik e Slo - v enije pod a v strijsk o cesarstv o, v okvir Kr alje vine Sr bo v , Hrv at o v in Slo v ence v ozir oma Jugos la vije, k o je bila Slo v enija ena od r epublik v okviru Tit o v e Jugosla - vije, in današnje samost ojne Slo v enije. Zajema čas od obdobja tak o imeno v ane - g a absolutizma in oblik o v anja drža vnih v arnostnih sil, t o je policijskih dir ek cij s podr ejenimi str ažniki k onec 18. st oletja in or ožništv a sr edi 19. st oletja, pa do sedanjosti. Izgon osebe so sprv a ur ejali stari običaji, k o je šlo za iz gon iz sk upnosti, k ot so r ekli. T udi na t em podr očju se je v se bolj kr epila v log a mestne, deželne ali drža vne oblasti. Obr a vna v am le izgon oseb, k ar je bilo določeno v ustr eznih pr edpisih, ki jih je izdajala prist ojna oblast . Ne upošt e v am množičnih izgono v pr ebi v alstv a zar adi v erskih r azlogo v , na primer Judo v z našeg a ozemlja, ali od - nosa ok upat orskih oblasti z domačim slo v enskim pr ebi v alstv om med drugo s v et o vno v ojno ozir oma med zasedbo našeg a ozemlja, pr a v tak o ne prisilne pr eselitv e neslo v ensk eg a pr ebi v alstv a, zlasti Nemce v , iz naših kr aje v po k ončani drugi s v et o vni v ojni. S v oje vr stno je vpr ašanje o izbrisanih pr ebi v alcih Slo v enije v letu 1992, ki ima le nek aj podobnosti z izgonom, v endar t o ni zajet o v t em sesta v k u. I. Obdobje avstrijskega cesarstva Ozemlje današnje R epublik e Slo v enije je dolg a st oletja spadalo v okvir a v strijsk eg a cesarstv a. P ost opoma so se t od izoblik o v ale štiri dežele s s v ojimi pr est olnicami in oblastnimi or g ani. Naj v ečji del našeg a ozemlja je tv orila dežela Kr anjsk a s sedežem v Ljubljani, del je spadal pod Prim orje s sedežem v T rstu, del pod Štajersk o s sedežem v Gr adcu in manjši del pod K or ošk o s pr est olnico Celo v ec. Za Kr anjsk o je bila leta 1791 oblik o v ana policijsk a dir ek cija, k at er e v loge je sprv a pr e vzel mestni magistr at v Ljubljani, čez d v e let i pa je postala samost oj - no policijsk o oblastv o. Beseda oblastv o je pomenila or g an drža vne oblasti, k ot bi r ekli danes. F r ancosk a zasedba naših kr aje v v letih 1809–1813 je t od vzpo - sta vila s v ojo oblast in po odhodu F r ancozo v je bil vzposta v ljen začasni ilirski gubernij s sed ežem v Ljublj ani, nat o pa v Ljubljani gub ernij za Kr anjsk o in del K or ošk e. Nižje upr a vne enot e so bile okr ožja, ki so obseg ala po v eč okr aje v . Lju - bljana je k ot pr est olnica dežele po odhodu fr ancosk e v ojsk e oblik o v ala policijski k omisariat , ki je leta 1817 spet postal policijsk a dir ek cija. Leta 1849 je bilo v Ljubljani oblik o v ano no v o deželno v odstv o, ki se je do r azpada drža v e v ečkr at pr eimeno v alo. Dežela je bila r azdeljena na deset (političnih) upr a vnih okr aje v , Ljubljana pa je imela poseben status mesta z lastnim statut om. Leta 1866 je bila policijsk a dir ek cija ukinjena in del njenih prist ojnosti je pr e vzela Mestna občina Ljubljana in del deželno v odstv o. P ono vno je bila vzposta v ljena leta 1913. Izgon je v t eh st oletjih igr al r azlično v logo. Lahk o je bil g la vna k azen za določena dejanja, lahk o je bil poostrit e v g la vne k azni, t or ej str ansk a k azen ali zgolj policijski (upr a vni) pr e v enti vni ukr ep, k ar se je nanašalo zlasti na klat eže in br ezdelneže . T emeljni namen t eg a ukr epa je bil izločiti osebo za daljši ali kr aj - ši izloči iz določeneg a kr aja in izgnati v drug kr aj, deželo ali celo drugo drža v o. Cesar Mak similijan je leta 1514 izdal malefični r ed za Ljubljano. T o je bil r ed za k azensk o pr a v o in k azenski post opek. Med drugim je določil, da so nad 18 let star eg a tatu, ki je zagr ešil tatvino do 25 funt o v vr ednosti, posta vili k sr a - motilnemu st ebru (pr angerju), pr ebičali in izgnali iz dežele. Kazensk a posta v a cesarja Kar la V . iz leta 1532, imeno v ana Constitutio Criminalis Car olina (C C C), je za zak onsk o nezv est obo določila izgon iz kr aja ali dežele. Namest o pr angerja ali izgona je smel sodnik za pono v ljeno tatvino 407 Letnik 41 (2018), št. 2 v vr ednosti do 5 goldinarje v odr editi dosmrtno prisilno bi v anje v kr aju ali na območju, kjer je k azno v ani st oril hudodelstv o. T ak o so 18. 5. 1612 zar adi tatvine iz Ljubljane in iz v seh dednih dežel izgnali tr go v sk eg a v ajenca Krišt of a E dricha. 1 V začetk u 18. st oletja so tak o imeno v ane g la vne deželne vizitacije postale način nadzor o v anja ja vne v arnosti in pr ost orsk e giblji v osti pr ebi v alstv a. T e so bile po v ezane z or g anizir animi splošnimi ali posamičnimi odgoni nezaželenih oseb. Ukr epi so bili uperjeni tak o pr oti tujcem k ot pr oti domačemu obr obnemu delu pr ebi v alstv a. Leta 17 49 je bila na Dunaju ustano v ljena policijsk a d v orna k omisija, ki je imela šir ok o podr očje upr a vneg a delo v anja in je bila prist ojna tudi za v arnost in izgo nsk e zade v e. Cesaric a Marija T er ezija je 22. 11 . 1754 izdala pr edpis o izgonu ber ače v in oskr bi ubogih, ki je v eljal za v se dedne dežele. V sak drža v ljan je mor al pripadati občini, kjer je bil r ojen. 2 S kr epitvijo os r ednje oblasti na Dunaju so k azensk e posta v e v eljale za ce - lotno cesarstv o. Opisal bom štiri tak e k azensk e posta v e, ki bi jim danes lahk o r ekli k azenski zak oni ali celo zak oniki. Kazenska postava Terezijana iz leta 1768 Najpr ej je cesarica Marija T er ezija k onec leta 1768 izdala kriminalno ur e - dit e v Constitutio Criminalis Ther esiana (C CTh), ki je začela v eljati na začetk u naslednjeg a leta. Obseg ala je d v a obširna dela. Prvi del je bil splošni k azensk o - sodni r ed za k azensk o post opanje. Št el je 674 členo v . Drugi del je bil opis krv a - v osodnih zločino v in k azni zanje t er je imel 381 členo v . Šest o pog la vje prv eg a dela zak onik a je določalo t elesne k azni. Bile so štiri vrst e: 1. tist e, ki neposr edno po vzr očijo t elesno muk o (šibanje, žigosanje, pohabi - t e v udo v in t epež s k or obačem ali palico); 2. tist e, ki z ja vnim delom po vzr očajo tudi t elesno trpljenje; 3. tist e, ki t elo izposta vijo sr amot enju; 4. tist e, ki od vzamejo ali omejijo s v obodo bi v anja v določenem kr aju (zapor , napotit e v iz določeneg a kr aja ali določene dežele, napotit e v iz v seh de - dnih de žel in napotit e v v do ločen kr aj (k onfinacija). Beseda napotit e v je pomenila ist o k ot pozneje beseda izgon, odgon ali celo šub. V si izgnani so mor ali pr ed t em trikr at na t edenskih sejmih stati na ja vnem odru in nositi napis o hudod elstvu in zanj izr ečeni k azni, da jih je videlo čim v eč ljudi in da bi jih ob mor ebitni vrnitvi lažje pr epoznali. Oseba je bila iz določe - ne dežele izgnana, k o je st or ila deželi ne v arno hudodelstv o, da ne bi šk odo v ala drugim pr ebi v alcem dežele. Napotit e v v določen kr aj je v eljala za določen čas ali za zmer aj. V eljala je tudi za ženo in otr ok e izgnaneg a. T am je mor al poskr beti za pr eži v ljanje sebe ali družine. Krv a v o sodišče je poslalo obšir en opis izgnanca na višje sodiš če in t o napr ej v odstvu gubernija. Če pri tujcu ni bilo upanja na poboljšanje in pr enehanje z zločini, so g a izgnali iz v seh dednih dežel. Pr ed iz - gonom so g a pr et epli. Na hr bet so mu vtisnili žig, da bi g a ob mor ebitni vrnitvi laže pr epoznali. Žig je v sebo v al v elik o čr k o R (po nemški besedi die R eleg ation, k ar je pomenilo odstranitev , izgon , izključitev ) in skr ajšano ime dežele, ki je t o k azen izr ekla. Okr ajša v a za Kr anjsk o je bila Cr , celot en žig pa R -Cr . Da žig ne bi zbledel ali se izbrisal, so izgnaneg a natr li s smodnik om in g a do osem dni pri - držali v zapor u. Pr ed u v edbo t eg a zak onik a je v eljalo, da so znamenje vtisnili na čelo ozir oma na lice st orilca. Izgon iz dednih dežel (celotne drža v e) ni v eljal za a v strijsk e drža v ljane ali mla de, vzgojene v cesarstvu al i za tist e, ki so deset let 1 Studen: Rabljev zamah , str . 49, 50 in 51. 2 Studen: Neprilagojeni in nevarni, str . 86 in 87. 408 P a v el Čelik: Izgon osebe k ot k azen ali v arnostni ukr ep na slo v ensk em (1768–2017), str . 405–456 Članki in razprave || Articles and Papers bi v ali v cesars tvu. Iz drža v e so izgnali zlasti tujce iz političnih ali drža v ljanskih r azlogo v . 3 Kazenski zakon o hudodelstvih in njihovem kaznovanju iz leta 1787 Cesar Jožef II. je 13. 1. 1787 izdal no v k azenski zak onik o hudodelstvih in njiho v em k azno v anju. 4 Imel je d v a dela. Prvi je obseg al 184 členo v o kriminalnih zločinih in k aznih zanje. Obr a v - na v ala so jih k azensk a sodišča. Kazni za ta dejanja so bile: smrt z obešenjem, ok o v anje, zapor z ja vnim delom, posamičen zapor , t epež s k or obačem ali šibo, sr amotilni st eber . Drugi del je imel 82 členo v o političnih zločinih. Besedna zv eza politični zločin je pomenila približno t o, čemur danes pr a vimo pr ekršek, zlasti zoper ja v - ni r ed. Bili so tr eh vrst: a) zoper v arnost ži v ljenj a in zdr a vja; b) zoper lastnino in pr a vice; c) zoper nr a vnost . T e zločine so obr a vna v ala upr a vna oblastv a. Če je dejanje pomenilo hkr ati kriminalni in politični zločin, g a je obr a vna v alo k azensk o sodišče, ki je za kri - minalni zločin izr eklo k azen, za političneg a pa je t o k azen poostrilo. Kazni za politične zločine so bile bla gi ali str ogi zapor , ja vno de lo v ok o vju, izgon iz do - ločeneg a kr aja. Izgon iz t očno določeneg a kr aja se je smel izv ajati le za ta kr aj. Iz r ojstneg a kr aja ali iz kr aja , kjer je bi v al deset let ali v eč, se k azno v ani ni smel izgnati, r azen v d v eh primerih: 1. če je st oril hudodelstv o zoper nr a vnost v obliki mesneg a r a vnanja z ži v a - ljo ali samim seboj; 2. če je nenr a vnost omogočal doma ali med domačim i osebami. Kazenski zakon o hudodelstvih in težkih policijskih prestopkih iz leta 1803 Od začetk a leta 1804 je v eljal k azenski zak onik, ki g a je 3. 9. 1803 izdal cesar F r anc I. T o je bil k azenski zak on o hudodelstvih in t ežkih policijskih pr e - st opkih. 5 Dot edanji policijski zločini so postali policijski pr est opki. P odr obneje k ot njego v pr edhodnik iz leta 1787 je določil ukr ep izgona st orilca. Šlo je za nek ak šno str ansk o k azen ali v arnostni ukr ep. Obseg al je d v a dela. Prvi del je imel 557 členo v in je obr a vna v al hudodelstv a, ki jih je bilo 21 vrst , od v eleizdaje do pomoči hudodelcu. Za hudodelstv a sta bili pr edpisani k a - zni, smrtna k azen in zapor . Zapor je bil ali dosmrtni al i v tr ajanju od šest me - sece v do d v ajset let . Zapornik je delal. Če je bil zapor poostr en, je t o pomenilo ja vno delo, sr amotilni st eber , t elesno k azen s palico ali šibo, post in po pr estani k azni izgon iz dežele. Za hudodelstv o so smeli izr eči izgon iz cesarstv a le za tuje drža v ljane. Če je bila oseba posebno ne v arna, so ji na le v o str an t elesa vtisnili znamenje v obli - ki v elik e čr k e R in z oznak o dežele, kjer je bil k azno v an. Če se je vrnil v drža v o, so g a posta vili ob sr amotilni st eber in g a k azno v ali s t ežkim zapor om od šest 3 C onstitutio Criminalis Ther esi ana oder peinliche Gerichtsor dnung (1768). 4 Allgemeines Gesetzbuch über V er br echen und derselben Bestr afung (1787). 5 Str af gesetz über V er br echen und sch w er e P olizei-Übertr etungen (1803). 409 Letnik 41 (2018), št. 2 mesece v do eneg a leta, po pr estani k azni pa spet izgnali. Če se je pono vno vrnil, so k azen pod v ojili ali poostrili. Drugi del t eg a zak ona je imel 459 členo v , ki so se nanašali na t ežk e policij - sk e pr est opk e. Ti so bili tr eh vrst: a) zoper ja vno v arnost; b) zoper v arnost posame znik a; c) zoper nr a vnost . Kazni so bile naslednje: denarna k azen, zaseg pr edmet o v , izguba pr a vic in pooblastil, zapor , t elesno k azno v anje, izgon iz kr aja, dežele in v seh dežel A v strije. Izgon iz določeneg a kr aja ali dežele so lahk o izr ekli a v strijsk emu drža v ljanu, če je st oril t ežek policijski pr est opek. Izgon je tr ajal ali določen ali nedoločen čas. T ujec je bil lahk o po pr estani k azni izgnan iz drža v e tudi zar adi nek at erih t ežkih policijskih pr est opk o v . Sem so spadali na primer pr est opki v zv ezi z de - lo v anjem tajni h društ e v , lažnim izdajanjem za zdr a vnik a, pr epo v edanimi igr ami na sr ečo it d. Oblastni napotki glede odprave napak pri izgonu Zlasti v prvih letih po odhod u F r ancozo v in pono vni vz posta vitvi a v strij - sk e obl asti so bili ner edki napotki, izdani od prist ojnih oblast e v , ki so se nanaša - li na izgon ose b in so na v aja li tudi slabosti pri izv ajanju izgona. Iz t eg a obdobja v elja omeniti r azne napotk e, ki jih je izdal dunajski d v or ali gubernij s sedežem v Ljubljani. Ljubljanski gubernij je 20. 11. 1816 spor očil okr ožnim ur adom, da iz - gnanci pogost o pobegnejo, v časih jim pri pobegu pomag a tudi spr emlje v alec. T ak e primer e je tr eba str ogo pr eisk ati. 6 Isti gubernij je 10. 12. 1819 okr ožnim ur adom poslal ur edbo, ki je nar oča - la, da od okr ajnih oblast e v zaht e v ajo, naj str ogo pazijo na izgnance v s v ojih ok o - liših; zanje naj pr eskr bijo delo in pr ehr ano, s čimer bodo pr epr ečili zapuščanja kr aja izgona. 7 Dv orna pisarna je 27. 3. 182 0 v spor azumu z d v ornim policijskim in cen - zurnim ur adom določila začasno ur edit e v odgonstv a in str ošk e zanj v ljubljan - sk em guberniju, dokler ne bodo po odhodu F r ancozo v ur ejena okr ajna oblastv a. Odlok je imel 14 členo v in obr azec v pr ologi. Če je okr ajno oblastv o ugot o vilo tujo osebo br ez potne listine ali sr edst e v za pr eži v ljanje, jo je prijelo s pomočjo občinsk eg a pr edst ojnik a ali lastneg a slug a, izpr ašalo in napotilo v r ojstni kr aj ali domicilni kr aj, tujca pa iz drža v e. Izdali so mu potno listino, ki je v sebo v ala vrst o podatk o v o izgnancu. Izgon je pot ek al od okr aja do okr aja in spr emstv o je zago - t o vil okr aj s s v ojim osebjem . T o so bili ur adne sluge ali njiho vi pomočniki, lahk o pa so najeli zaupno obor oženo osebo ali celo str ažnik a. Izgon je pot ek al peš, pri ne v arnih in slabotnih osebah pa z vpr ego. V sak okr aj je v odil zapisnik in knjižico o iz gonu. Iz okr aja so v sak eg a četrt leta na okr ožje poslali pr epis t eh zapisnik o v . Izgonsk e bukvice so v sebo v ale št e vilne podatk e o izgnancu in pot ek u izgona, na k oncu obr ačun str ošk o v . 8 Dv orna pisarna je 10. 11. 18 20 pojasnila s v oje zgornje določbe z dne 27. 3. 1820 . Gubernij je pojasnilo poslal deželni k aznilnici v Ljubljani. Izgon je v eljal le za tist e obsojence po pr estani k azni, če je bilo t o na v edeno v sodbi. Če t eg a 6 Anor dnung str enger Unt ersuc hung bei Entw eichung der Schüblinge (1816); Sammlung , str . 787. 7 Str enge Überw achung der Schüblinge (1819); Sammlung, str . 733. 8 Pr o visorische Einrichtung des Schub w esens und w egen Bestr eitung der diesf älligen K ost en (1820); Sammlung , str . 83–88. 410 P a v el Čelik: Izgon osebe k ot k azen ali v arnostni ukr ep na slo v ensk em (1768–2017), str . 405–456 Članki in razprave || Articles and Papers v so dbi ni bilo, je prist ojno politično oblastv o ocenilo, ali bo jetnišnico zapustil sam po določe ni poti ali pa g a bo tr eba izgnati. Upr a v a jetnišnice je o t em tri t edne pr ed odpust om ob v estila okr ožje, ki je zat em ob v estilo kr aje vno oblastv o ali drugo okr ožje. Deželne k aznilnice v pr est olnicah dežel o t em spor očajo de - želnemu v odstvu. 9 Ista pisarna je 30. 4. 1820 izdala odlok o r a vnanju s pot epuhi br ez do - mo vine in starše v , ki g a je nat o ljubljanski gubernij poslal okr ožnim ur adom in policijski dir ek ciji v Ljubljani. P ot epuhe, za k at er e ni bil znan r ojstni kr aj in v dotičnem kr aju niso bi v ali deset let , je bilo tr eba izgnati v kr aj, v k at er em so pr ej najdalj bi v ali; tam so skr beli zanje, dokler se ni ugot o vilo, kje so bili r ojeni in kje so bi v ali dese t let . Če so bili primerni za v ojašk o službo in niso bili obdolženi pr est opk a, so jih dali v v ojsk o. Tisti izgnanci, ki bi so se iz tujine želeli pr eseliti v dedne dežele in se zanje ni v edelo, ali so a v strijski dr ža v ljani, so bili na meji za vrnjeni. 10 Ista pisarna je 20. 2. 1823 opozorila na v sebino potne listine za izgnano osebo, ljubljan ski gubernij pa je opozorilo poslal na okr ožja. Spor očilo opozo - rila je bilo, da v t ej listini ner edk o ni osebneg a opisa, zat o je prihajalo do t eža v in dopi so v anj. Okr ajna oblastv a, ki so skr bela za izgon in izdajo potnih listin, so mor ala str ogo upošt e v ati zaht e v ano v sebino t e listine. 11 Dv orna pisarna je 21. 4. 1824 izdala odlok, ki g a je nat o ljubljanski guber - nij poslal na okr ožne ur ade. Odločit e v o t em, ali bo zar adi ne v arnosti ali oslabe - losti za izgon upor abljena pripr eg a, je od visna od kr ajneg a oblastv a. Pri t em se mor ajo upošt e v ati oddaljenost , nadzorstv o oblast e v in mor ebitna zlor aba izgo - na. Zar adi ne v arnosti izgnaneg a sta v njego v em izgonsk em listu podana osebni opis in vzr ok za izgon. Glede t elesne šibk osti se je mogoče zanesti na izg led na ok o. Okr ajno oblastv o se mor a t očno r a vnati po že podanih napotkih g lede izgo - na. Okr ožje naj t edaj, k o pripr eg a potuje sk ozi okr ožni sedež, pr eg leda izgonski list in oceni nujnost upor abe pripr ege. Če ta ni ut emeljena, gr edo str oški izgona na r ačun okr ajneg a oblastv a in se t erja njego v a odgo v ornost . 12 Ista pisarna je 19. 4. 1827 izdala odlok, ki g a je ljubljanski gubernij po - sr edo v al okr ožjem, policijski dir ek ciji v Ljubljani in policijsk emu k omisariatu v Celo v cu. V odlok u je na v edla ur edbo Kr alje vine Ba v arsk e z dne 13. 10. 1826 o post opk u na njenih mejah z izgnanimi osebami. Nobene mu post opaču ali osebi br ez do mo vine ne bo do v oljen v st op ali pr ehod kr alje vine, če ni do v olj označen kr aj, k amor je prist ojen bodisi na Ba v arsk em bodisi v drugi drža vi. T o ur edbo ba v arsk e kr alje vine je tr eba t očno spošt o v ati, so zapisali na Dunaju. 13 Kazenska postava zoper hudodelstva, pregreške in prestopke iz leta 1852 Kazensk a posta v a zoper hudodelstv a, pr egr ešk e in pr est opk e, ki je začela v eljati 1. 9. 1852, je izšla tudi v slo v ensk em jezik u v drž a vnem ur adnem listu, 14 leta 1853 pa tudi v d v ojezičn i (slo v enščina in nemščina) knjigi na Dunaju. V elja - 9 Er läut erung der V orschrift w egen A bschiebung der entlassenen Str äflingde (1820); Sam- mlung , str . 403. 10 Behandlung der heimath-und ält ernlosen V ag abunden (1820); Sammlung , str . 109. 11 Den Schubpä ssen soll immer die A bschrift des mit dem Sshüblin ge auf genommmenen Consti - tut es beigelegt w er den (1823); Sammlung , str . 62, 63. 12 W egen des Gebr auches der V orspann bei Schubbef ör derungen (1824); Sammung , str . 169, 170. 13 Beibringung der A ufnahms-Ur k unden für nach dem K önigr eiche Baiern abgehenden Schü - blinge (1827); Sammlung , str . 166. 14 Kazensk a posta v a zoper hudod elstv a, pr egr ešk e in pr est opk e. ODZVLAC , št . 36/52, z dne 31. 7. 1852. 411 Letnik 41 (2018), št. 2 la je do k onca cesarstv a in je doži v ela deset spr ememb in dopolnit e v , ki pa niso poseg ale na podr očje izgona st orilce v . Omeniti v elja le, da je tr etja spr ememba sr edi no v embr a 1867 v celoti odpr a vila t elesno k azno v anje. 15 Kazensk a posta v a je imela d v a dela. V prv em so bila določena hudodelstv a in k azni zanje, v dru - gem pa pr egr eški in pr est opki t er k azni zanje. Za pr egr ešk e so bile določene pr a viloma ostr ejše k azni od pr est opk o v . Za hudo delstv o je bilo d v oje k azni, smrt in ječa, ki je bila na v adna in t ežk a. Kazen zapor a so smeli poostriti na šest načino v: post , tr do ležišče, osamit e v , t emnica, t epež in po pr estani k azni izgon iz drža v e. Izgon iz drža v e se je smel izr eči le zoper tujca in je v eljal za v se a v strijsk o cesarstv o. Pr egr eški in pr est opki so bil i r azdeljeni v t e sk upine: zoper ja vno v arnost , zoper v arnost posameznik a, zoper ja vno nr a vnost . Kazni za pr egr ešk e in pr e - st opk e so bile: denarna k azen ( g loba), od vzem blag a, izguba pr a vic in do v oljenj, zapor , t epež, odpr a v a iz kr aja, dežele ali drža v e. Zapor je smel tr ajati najmanj 24 ur in naj v eč pol leta. Zaporno k azen za pr egr ešek al i pr est opek so smeli po - ostriti s post om, t ežjim delom, tr dim ležiščem, posamičnim zapor om, s samico in t epežem. Izgon iz kr aja ali dežele je smel tr ajati določen ali nedoločen čas. Izgon iz drža v e je v eljal le za tujca. T ujec ali domačin je bil izgnan iz drža v e v t eh primerih: • tujec, če je v A v striji pripr a v ljal ustano vit e v skri vneg a društv a, nabir al člane za tuk ajšnje ali tuje skri vno društv o, sklical shod tak eg a društv a, za tak sho d odst opil s v ojo hišo ali stano v anje, pomag al pri stikih notr anjih skri vnih društ e v z zunanjimi; • tujec, če je v tu jini ustano vil skri vno društv o in pridobi v al člane v A v striji; • tujec al i domačin, če je zaniče v al odr edbe oblastn ij, šču v al zoper drža vna ali občinsk a oblastv a, vpli v al na priče ali izv edence pr ed sodiščem; • tujec ali domačin, če je s tisk om zasr amo v al priznano v ersk o sk upnost ali nabir al člane za nedo v oljeno v ersk o sk upnost , zak on, r od, lastnino ali nago v arjal k pr otipr a vnim dejanjem; • tujec al i domačin, če stano v alca ni prija vil prist ojnemu oblastvu, za spr e - jemanje stano v alce v ni bil upr a vičen, je na v edel v prija vnici napačne po - datk e o stano v alcu ali je imel ne v elja vno potno listino; • tujec, če je obrt oma opr a v lja l zdr a vnišk e ali v et er inarsk e posle, pa za t o ni imel zak onsk e pr a vice; • tujec, če je pr otipr a vno pr od ajal domača ali tuja z dr a vila; • tujec, ki je pri gospod arju ali mojstru izdelo v al v etrihe , ponar ejal ključe ali jih izdelo v al po odtisu; • tujec al i domačin, če je br ez do v oljenja k upče v al k ot starinar ozir oma po - hišni pr odajalec, k upo v al ali menjal od otr ok, ta pr est opek pa pona v ljal; • tujec al i domačin, če se je k ot v odja dogo v arjal o zvišanju mezde pri s v ojih gospodarjih; • tujec al i domačin, če je k ot zv odnik enkr at že bil k azno v an za ta pr est o - pek; • tujec, k i igr a p r epo v ed ane igr e na sr ečo ali za t o nudi s v oje stano v anje. Če se je izgnani tujec vrnil v A v strijo, je bil za pr est opek prvič k azno v an z zapor om od 1 do 3 mesece v , ob pono vitvi pa s hudim zapor om od 3 do 6 mesece v . Če se je izgnani vrnil iz kr aja ali dežele pr ed pot ek om r ok a ali sploh k daj, je bil za pr est opek k azno v an z zapor om od 1 do 3 mesece v , ob pono vitvi pa s hudim zapor om od 1 do 3 mesece v . 15 Zak on z dne 15. 11. 1867, s k at erim se pr edrug ačijo nek at er e določbe občneg a k azensk eg a zak ona in drugih s t em v v ezi st oječih nar edb. Prim.: Zbirka , str . 191–210. 412 P a v el Čelik: Izgon osebe k ot k azen ali v arnostni ukr ep na slo v ensk em (1768–2017), str . 405–456 Članki in razprave || Articles and Papers T udi ta zak on so prist ojna oblastv a v ečkr at pojasnje v ala in izdajala po - dr obnejša na v odila, ki so se nanašala tudi na širše podr očje izv ajanja izgona. Ustavne določbe o izgonu Cesar F er dinand je 25. 4. 18 48 izdal oktr oir ano usta v o a v strijsk eg a cesar - stv a, ki je v tr etjem r azdelk u določala pr a vice drža v lja no v . Med drugim je bilo določeno, da je gibanje drža v ljano v znotr aj drža v e neomejeno. Izst op iz drža v e je omejen le g lede v ojašk e ob v eznosti. 16 Kazenski zak on iz leta 1852 je v eljal tudi v usta vni dobi monar hije. Leta 1867 je bila namr eč spr ejeta usta v a, ki je imela 20 členo v . 17 T a je zlasti v členih od 8 do 13 določala obče pr a vice drža v ljano v . Člen 8 je določal, da je osebna s v o - boda zagot o v ljena. Sesta vni del t e usta v e je postala posta v a z dne 27. 10. 1862 o v arstvu osebne pr ost osti. 18 Že naslednje let o je cesar izdal uk az, ki je pomenil odmik od nek at erih s v oboščin, določenih v usta vi iz pr ejšnjeg a leta. Sklice v al se je na člen 20 usta v e. Vlada sme mest oma odr editi izje me od v elja vnih posta v med v ojno, ob neposr edni v ojni ne v arnosti, ob notr anjih nepok ojih, v eleizdaji ali ob ne v arnosti drža vni ozir oma osebni v arnosti, ne v arni zar ot . Uk az je pose - gel v utsa vne člene 8, 9, 10, 12 in 13, ki jih je bilo mogoče v celoti ali deloma r az - v elja viti. Med drugim je določil, da je do v oljeno izgnati drža v ljane ali jim pr epo - v edati, da zapustijo pr ebi v ališče br ez do v oljenja. 19 T a cesarje v uk az je leta 1969 potr dil drža vni zbor z zak onom, ki je bil po v sebini enak cesarje v emu uk azu. 20 Evidence o izgnancih Odločit e v sodišča ali upr a vneg a oblastv a, da bo oseba po pr estani k azni izgnana, je bilo tr eba nat o izpeljati. T o je pr ešlo v prist ojnost upr a vnih oblast e v , skladno z v sak okr atno upr a vno ur editvijo drža v e in dežel. P opis iz gnance v je v odilo oblastv o, ki je odločilo o izgonu osebe. Okr ožne, okr ajne in magistr atne sezn ame so strnili na r a vni deže le, od tam pa so jih po - slali na Dunaj. Na Dunaju so občasno izdajali tisk ane sezname oseb, ki so bile izgnane iz ene a v strijsk e dežele v drugo ali iz a v strijsk eg a cesarstv a v drugo drža v o. Iz pr est olnice so jih r azposlali v dežele, od tam pa so jih r azdelili policij - skim dir ek cijam ozir oma k omisariat om, okr ožnim ur adom in drugim političnim oblastnijam, zlasti okr ajnim oblastv om in mestnim magistr at om. T ak o so kmalu na začetk u leta 1816 izdali tak seznam za čas drugeg a pol - letja 1815. Z Dunaja so g a poslali guberniju v Ljubljani, od tam pa okr ožnim ur adom v Ljubljani, No v em mestu in P ost ojni t er Beljak u, višjemu policijsk e - mu k omisaria tu v Ljubljani in policijsk emu k omisaria tu v Beljak u. Seznam je bil izde lan po abecednem r edu in je obseg al 129 oseb. V ečinoma so bili t o tuji drža v ljani, ki so jih izgnali v njiho v e domo vine, deloma pa so bili a v strijski drža - v ljani, a so jih izgnali v r ojstni kr aj ali v kr aj, kjer so imeli domo vinsk o pr a vico. Za v sak eg a izgnanca so na v edli podatk e v desetih rubrik ah: ime in prii - mek, poklic ozir oma deja vnost , r ojstni kr aj in domo vina, v er oizpo v ed, star ost , 16 SI A S, 22, f asc. 1848, št . 791 P . 17 Drža vna osno vna posta v a od 21. 12. 1867, o občnih pr a vicah drža v ljano v za kr alje vine in de - žele, zast opane v drža vnem zboru. Prestava , str . 217–219. 18 Zak on z dne 2 7. 10. 1862 v v arstv o osebne pr ost osti; Zbirka, str . 220–223. 19 C esarski uk az od 7. 10. 1868; Prestava , str . 326–328. 20 Zak on z dne 5. 5. 1869, s k at er im se na podlagi člena 20. drža vneg a t emeljneg a zak ona z dne 21. 12. 1867 določajo upr a vičenja odgo v orne v ladne oblasti, ukr eniti začasne in kr aje vne izje - me obst oječih zak ono v; Zbirka , str . 413–418. 413 Letnik 41 (2018), št. 2 zak onski stan, vzr ok za izgo n, oblastv o, ki je odr edilo izgon, dan izgona in kr aj, k amor je bil iz gnan, osebni opis. 21 Za prv o polo vico leta 1815 je bil tak seznam izdan tu di v italijansk em jez ik u. 22 T e e vidence so nastal e na t emelju e videnčnih pr eg lednic, ki so jih izpolnje v ali prist ojni ur adniki za v se osebe, ki so bile ali prijet e, ali pridržane, ali k azno v ane, ali izgnane. 23 Odgonske postaje Za izvršit e v odr ejeneg a sodneg a ali upr a vneg a izgona osebe so mor ale poskr beti politične, t o je upr a vne oblastnije. T emu so naj v ečkr at r ekli odpr a v a. Sem so spadale tudi občine, ki so v ta namen upor abile s v oje sluge. T o se je izboljšalo z oblik o v anjem policijskih dir ek cij po drža vi k onec 18. st oletja in v prvih letih 19 . st oletja, ki so imele str ažno osebje, obor oženo in v ojašk o ur e - jeno. Leta 1850 je bilo usta no v ljeno drža vno or ožništv o, ki je pr e vzelo v logo izvrše v alca izgona ali v saj pomočnik a izvrše v alca, k o je šlo za st orilce najt ežjih in ne v arnih zločino v . Dotlej je bila pozornost oblasti usmerjena pr et ežno na me - stna ok olja, z or ožništv om pa je bilo v arnostno »pokrit o« tudi podeželje in s t em celotna dežela ozir oma drža v a. T o pod r očje so od sr ede 19. st oletja dalje podr obno ur ejali tak o drža vni k ot deželni pr edpisi. T ak o je deželno g la v arstv o Kr anjsk e 12. 7. 1851 določilo, da je v deželi 58 odgonskih postaj, k ot so pisali in go v or ili. T e so bile na sedežih določenih občin, kjer so izgnance spr ejeli, odpr a v ljali napr ej ali oskr bo v ali med potjo ozir oma jih izr očali odgonski postaji v drugi deželi. T e postaje so imele zapor edne št e vilk e in r azdalja med njimi je bila na v eden a v miljah. 24 Št e vilo t eh odgonskih postaj na Kr anjsk em se je v ečkr at na no v o določilo, po v eče v alo, na primer leta 1855 na 65, 25 ali zmanjše v alo, na primer leta 1873 na 29. 26 Deželno v odstv o v Ljubljani je določilo tudi tak o imeno v ani v eliki gon na Štajersk o, K or ošk o in Primo rsk o. T o je pomenilo sk upinski izgon. P ot ek al je po železnici, spr ejem in oddaja izgnance v je bila v Celju, Beljak u in Sežani. Kak o je pot ek al izgon s Kr anjsk e na Štajersk o? Zbirna postaja je bila v Ljubljani, kjer je post opek nadzor o v al ur adnik okr ajneg a g la v arstv a Ljubljana. Vlak je odpeljal pr oti Celju ob ponedeljkih in četrtkih ob 8.15. Spr emlje v alec je z izgnanci pot o v al do Celja, kjer je osebe na k olod v oru pr edal ur adnik u okr ajneg a g la v arstv a Celje. Izgnanci so zajtr k o v ali v Ljubljani, k osili pa v Celju. Pri obr a - tnem iz gonu s Štajersk e na Kr anjsk o je bilo k osilo v Celju in v ečerja v Ljubljani. T o je v eljalo od 1. 9. 1951. 27 Od 15. 10. 187 1 je v eljal nek olik o spr emenjen v eliki odgon s Kr anjsk eg a na Štaje rsk o. Mešani v lak je odpeljal iz Ljubljane v Gr adec ob sr edah in sobotah zjutr aj. V četrt ek in nedeljo je v lak v ozil v obr atni sme ri. Isti spr emlje v alec je spr emljal v lak v obeh smer eh. V Ljubljani so za zajtr k dobili kruh, v Gr adcu pa k osilo; t o je v eljalo tudi za tist e, ki so jih na vmesnih postajah v Litiji, Zidanem Mostu in Celju dali na v lak . Izgnanci iz Gr adca v Ljubl jano so v Gr adcu dobili k osilo, kruh za v ečerjo pa v Ljubljani ali na vmesni postaji. 28 T e določbe so bile nek olik o spr emenjene 1. 7. 1873. P oštni v lak je ob sr edah in sobotah odpeljal iz Ljubljane ob 13.07. T u so dobili k osilo; gnanci iz Litije in Zidaneg a Mosta pa v Litiji in R adečah. Imeli so eneg a spr emlje v alca, v Gr adec je prispel ob 21.06 in 21 SI A S 22, šk. 2, spis št . 102. 22 SI A S 22, šk. 2, spis št . 54. 23 SI A S 22, f asc. 9, spis št . 469. 24 R azpis c. kr . k r ajnsk eg a deželneg a pog la v arstv a 12. 7. 1851, D ZV LKK, pr edpis št . 267. 25 R azpis c. kr . deželne v lade za K r ajnsk o 10. 9. 1855, D VLKV , pr ed pis št . 28. 26 P osta v a od 10. 5. 1873, v elja vna za v oj v odino Kr anjsk o, D ZVK, pr edpis št . 19. 27 R azpis c. kr . k r ajnsk eg a pog la v arja 20. 8. 1851, D ZVLKK, pr edpis št . 309. 28 Oznanilo c. kr . deželne v lade od 27. 9. 1871, D ZVK, pr edpis št . 25. 414 P a v el Čelik: Izgon osebe k ot k azen ali v arnostni ukr ep na slo v ensk em (1768–2017), str . 405–456 Članki in razprave || Articles and Papers tam so dobili malico. Iz Gr adca je poštni v lak odpeljal ob četrtkih in sobotah ob 5.57, kjer so dobili zajtr k, k osilo pa ali v R adečah, ali Litiji. ali Ljubljani, od visno od kr aja odgona. V Ljubljano je v lak prispel ob 13.58. 29 V oj v odina Kr anjsk a je 10. 5. 1873 določila odgonsk a oblastv a s pr a vico izr ek ati odgon. T o je bil mes tni magistr at v Ljubljani, okr ajno g la v arstv o Ljublja - na ok olica t er 29 odgonskih postajnih občin. Odgonsk e občine so bile: (Ilirsk a) Bistrica, Črno melj, Idrija, Kamnik, K oče vje, K ostanje vica, Kr anj, Kr anjsk a Gor a, Kršk o, Litija, (Šk ofja) Lok a, Luk o vica, Metlik a, Mokr onog, R ado v ljica, Planina, P ost ojna, R adeče, R ado v ljica, Ribnica, Senožeče, T r ebnje, T ržič, V elik e Lašče, Vi - pa v a, Višnja Gor a, V r hnik a in Ž užember k. Drug a okr ajna g la v arstv a so r azsojala o odgonu za tujc e, osebe br ez do - k ument o v in prist ojne v tuj ino, t er osebe, ki ne mor ejo dok azati, da so s Kr anj - sk eg a. 30 S 1. 1. 1878 je Kr anjsk a ur edila v elik a odgona v Beljak in Sežano. Oba sta pot ek ala po železnici, v 3. r azr edu in ob plačilu polo vice v ozne k art e. Na pr ogi iz Ljub ljane v Beljak so bile odgonsk e postaje v Šk ofji Loki, Kr anju, R ado v ljici, Kr anjski Gori, T r bižu in P od kloštru. Iz Ljubljane je v ozil v lak ob t or kih in petkih ob 8.00, v Beljak je prispel ob 17.10. Iz Beljak a v Ljubljano je v lak odpeljal ista dne v a ob 21.07. T o je opr a vil spr e v odnik odgonsk e postaje v Ljubljani. Spr eje - mal ali oddajal je odgonce na postajah, k amor so jih pripeljali domači spr e v o - dniki ali pa jih spr ejeli. Spr e v odniki so za t o dobili plačilo 17,5 kr ajcarja za eno miljo, milja je bila 7,6 kilometr a. Spr e v odniki so k upili v ozne k art e za izgnance. Odgonsk a dne v a iz Ljubljane v Sežano sta bila ponedeljek in pet ek, iz Se - žane v Ljublja no pa t or ek in sobota. P oštni v lak je iz Ljubljane odpeljal ob 15.17 in prispel v Sežano ob 19.24. T am je spr e v odnik pr enočil in naslednji dan odpo - t o v al v Ljublja no. P oštni v la k iz Sežane je kr enil ob 9.11 in v Ljubljano prispel ob 12.5 7. V mesne odgonsk e postaje so bile na V r hniki, v Planini, Senožečah in P ost ojni. 31 V oz ni r ed v lak o v iz Ljubljane v Beljak so poz neje trikr at spr emenili, in sicer leta 1878, 1880 in 1912. 32 Odgonsk a občina Kr anj je za obdobje šestih let (1876– 1881) obr a vna v a - la 2509 izgnance v in za t o je por abila 2752 goldinarje v in 71 kr ajcarje v . T u so zajeti str oški oskr bo v anja, spr e v oda, pripr ege, železnice, zdr a vnišk e pr eisk a v e in čišče nja pr ost or o v . Str oški v letu 1876 so znašali 997 goldinarje v in 71 kr aj - carje v , deželni odbor deželn eg a zbor a za Kr anjsk o ji je po vrnil 850 goldinarje v in 85 kr ajcarje v , k ar je bilo 85,3 % str ošk o v . Izgonski str oški občine so znašali po vpr ečno po en odst ot ek pr or ačuna občine. 33 Odgonsk a občina je mor ala imeti zapor za izgnance in če t eg a ni bilo, je mor ala zak upiti ustr ezne pr ost or e. Kr anj - sk a občina g a je najela leta 1872 v zasebni hiši, za k ar je tist o let o plačala 76 goldinarje v . 34 Za v sak eg a izgnanca je bilo tr eba ugot o viti, v k at er o občino je bil prist o - jen. Če t eg a oseba ni sama po v edala ali pa je na v edla iz mišljen kr aj, je bilo tr e - ba opr a viti poizv edbe in zbr ati dok azila o domo vinski pripadnosti. V t em času je iz gnanec la hk o bil v zaporu odgonsk e občine. V domo vinski občini je mor a - la sk upnost poskr beti za iz gnanca, saj g a ni smela izgnati dalje. T udi t o je bil mor da eden od r azlogo v za t eža v e pri ugota v ljanju dom o vinsk e pr a vice izgnane osebe. Drža vni zak on z dne 3. 12. 1863 je namr eč ur edil domo vinsk o pr a vico. V členu 43 je bila določba, da občina ni smela odpr a viti osebe v drugo občino, če 29 Oznanilo c. kr . deželne v lade od 7. 7. 1873, D ZVK, pr edpis št . 32. 30 P osta v a od 10. 5. 1873, v elja vna za v oj v odino Kr anjsk o, D ZVK, pr edpis št . 19. 31 Oznanilo c. kr . deželne v lade za Kr anjsk o od 25. 12. 1877, D ZVK, pr edpis št . 4. 32 Oznanilo c. kr . deželne v lade za Kr anjsk o od 15. 5. 1878, D ZVK, pr edpis št . 7. Oznanilo c. kr . de - želne v la de za Kr anjsk o od 2. 1. 1879, D ZVK, pr edpis št . 3. R azg las c. kr . deželneg a pr edsedstv a za Kr anjsk o z dne 4. 6. 1912, D ZVK, pr edpis št . 28. 33 Stariha: Z nobenim delom se ne pečajo, le z lažni v o ber ačijo!, str . 49. 34 Pr a v tam, str . 68. 415 Letnik 41 (2018), št. 2 je bila njena domo vina neznana, sporna ali d v omlji v a, dokler ni ugot o vila njene domo vinsk e pr a vice. Če je t o kljub t emu st orila, je nosila v se str ošk e vrnitv e in nastalo šk odo. 35 Kako je Kranjska leta 1868 določila plačnika stroškov za izgon? Drža vni pr edpis je maja 18 68 določil izdatk e za izgnance. Dotlej so šli str oški iz deželneg a f onda, v prihodnje pa na r ačun plačlji v o sposobneg a iz - gnanca. Dežel a je določila, ali in k daj t e str ošk e po vrne domo vinsk a občina. Če drža vna pogodba ur eja r ecipr očnost g lede br ezplačneg a izgona ali če tuja dr - ža v a ne po vrne str ošk o v ali drža v ljanstv o izgnanca ni zaneslji v o, gr edo str oški deželi. T o v elja od 1. 7. 1868, je določil pr edpis. 36 T o je Kr anjsk a pr eur edila sr edi leta 1868. P olicijsk a dir ek cija v Ljubljani je bila d v e leti pr ed t em ukinjena in dobršen del njenih prist ojnosti je pr ešel na ljubljansk o mestno občino in del na deželno v odstv o. Okr ajna g la v arstv a ozir o - ma ljubljansk a mestna občina so v odili g la vno knjigo izgnance v . V anjo so vnašali podatk e iz r azgo v or a z izgnancem. Od vzeli so mu denar in mu izdali potr dilo o t em. V sot o so vpisali v izgon ski list . Iz t e v sot e so pokrili str ošk e izgona, mor ebi - tni pr eo stanek pa vrnili izgnancu. Če je izgnanec imel v oz in k onja, so s t em pr e - v oznim sr edstv om izvršili izgon. Če oseba ni bila zmožna por a vnati izgonskih str ošk o v , je t e pr e vzel deželn i odbor . Deželni odbor je bil ožje v odstv o deželneg a zbor a, t o je deželneg a par lamenta. 37 Izgonski list je spr emljal izgnanca do k ončne postaje, kjer g a je pr e vzela okr ajna ali mestna gosposk a. T a je zaslišala izgnanca o njego v em pr emoženju in odločila o možnosti plačila str ošk o v . V so dok umentacijo z izgonskim list om je nat o poslala deželni gospos ki k ončne izgonsk e postaje. Deželni odbor je poslal na okr ajno ozir oma mestno gosposk o izpisek str ošk o v in slednja jih je izt erjala od izgnanca ali iz zaplenjeneg a denarja. Če ni bil zmožen plačati, je t e str ošk e pr e vzel prist ojni deželni odbor k ončne izgonsk e postaje. Okr ajna ozir oma me - stna gosposk a je v sak mesec izdelala str ošk e in jih poslala deželnemu r ačun - stvu, posebej za izgnanca, posebej za njego v o oskr bo in posebej za spr emstv o. T udi str ošk e g la vneg a gona po železnici med Ljubljano in Gr adcem so iz okr aj - nih in mestnih oblast e v enak o k ot doslej pošiljali deželnemu r ačunstvu. Kr anjsk a je leta 1873 odločila, da gr edo str oški odgon a od 1. 1. 1873 iz deželneg a zaklada (pr or ačuna), in sicer odgonskim postajnim občinam po 20 kr ajcarje v na osebo. 38 Državni zakon o policijskem (upravnem) izgonu iz leta 1871 K onec julija 1871 je drža vna posta v a ur edila policijski (upr a vni) izgon: 39 izgon iz določeneg a kr aja al i ok oliša v prist ojno občino; ali osebe, ki ne spada v noben ok oliš, kjer ta posta v a v elja; izgon čez mejo drža v e se sme iz policijskih ozir o v izvršiti le za štiri vrst e oseb: a) pot epuhe in delomrzn eže, ki so ja vno v imenu bog a pr osjačili; b) osebe br ez zaposlitv e in do v oljeneg a zaslužk a; c) ja vne v lačuge, ki se ob last em niso pok orile in same odpot o v ale drug am; 35 Gesetz v om 3. 12. 1863, betr eff end die R egelung der Heimatv er hältnisse, R GBK Ö , pr edpis št . 105. 36 Gesetz v om 12. Mai 1868, in Betr eff der A uslagen für Schüblinge , R GBK Ö , št . 17/68, z dne 23. 5. 1868, pr edpis št . 41. 37 Uk az c. kr . dež elne v lade za Kr anjsk o od 30. 6. 1868, ZUL VK, pr edpis št . 7. 38 P osta v a od 9. 5. 1873, v elja vna za v oj v odino Kr anjsk o, D ZVK, pr edpis št . 18. 39 P osta v a od 27. 7. 1871, da se d ene v r ed policijsk a odpr a v a in odgonstv o, D Z, pr edpis št . 88. 416 P a v el Čelik: Izgon osebe k ot k azen ali v arnostni ukr ep na slo v ensk em (1768–2017), str . 405–456 Članki in razprave || Articles and Papers d) odpušče ne k aznjence in osebe iz prisilne dela vnice, ki so bili ne v arni za ljudi in lastnino. Izgon je tr ajal v es čas ali pa določen čas. Izgon se opr a vi, k o je ne v arnost za ja vno k oris t , posebej v kr aju, od k oder je tr eba osebo izgnati. Izgon je od - merjen v obr ambo ja vne k oristi. Osebe ni do v oljeno izgnati iz občine, kjer ima domo vinsk o pr a vico. Če oseba nima domo vinsk e pr a vice, se ji ta ne izda, če bi t o t erjali r azlogi ja vneg a r eda ali ja vne v arnosti, pač pa se izžene s celotneg a ozemlja ali de la drža vneg a ozemlja. Za ta izgon so izdali ali prisilni potni list , v k at er em sta bili označeni pot in časo vnica gibanja po označenih postajah, ali pa so odr edili spr emstv o. P odlag a za t o je pr a vnomočna odločba prist ojneg a oblastv a. Pr ed odločbo je bilo tr eba ugot o viti domo vinsk o pripadnost , določiti zak oniti vzr ok za izgon t er t o naznaniti deželnemu odboru domo vinsk e dežele. Za izgo n so bil e prist ojne policijsk e dir ek cije in njiho v e izposta v e, kjer pa t eh ni bilo, pa tista v ladarsk a in občinsk a oblastv a, ki v odijo politične posle prv e st opnje. Tist e občine, ki so označene k ot odgonsk e postaje, so dolžne izvrše v ati t e naloge. Prit ožbo na izgonsk o odločbo pr esodi deželn i načelnik in nanj ni pri - t ožbe. Odgonsk a občina je dolžna spr ejemati izgnance, jih od pr a viti do bližnje odgonsk e postaje ali do dom o vinsk e občine, jih spr emljati, nahr aniti, nastaniti in str ažiti. Če je med potjo ušel, je bilo tr eba tak oj ob v estiti or g ane ja vne v arno - sti, da g a ulo vijo in spet primejo. O izgon u v tu je drža v e, kjer ta posta v a ni v eljala, so se po upr a vni poti dogo v orile prist ojne v lade. K dor je skr enil z v prisilnem potnem listu odk azane poti, uničil ali skril prisilni potni list ali se br ez upr a vičeneg a r azlog a ni držal posta v ljeneg a r ok a, je bil k azno v an s pripor om do osem dni in nat o izgnan. Če je pobegnil, je bil k azno v an z enak o k aznijo. Kazen je izr eklo politično oblastv o kr aja, kjer je bil izgnanec pono vno prijet . Določbe so podr obno ur ejale str ošk e, po v ezane z izgonom. Pr ehr ana iz - gnance v in tu di prijetih ose b, za k at er e se ni izr ek el ukr ep izgona, je bil str o - šek kr aje vne policije. Na odgonsk e postaje so padli str oški v zv ezi z odgonskimi pr ost ori, njiho vim vzdrže v anjem, ogr e v anjem in r azs v etlja v o, nadzor om nad izgnanci in opr a v ljanjem izgona. Deželno zak onodajstv o je lahk o odločilo, če in k olik o t eh str ošk o v se po vrne iz imo vine sklado v , okr aje v in dežele. Deželne bla - g ajne so nosile v se druge str ošk e izgona, na primer zdr a vnišk a oskr ba, oblek a, pr e v oz it d. Str ošk e izgnance v , prist ojnih v druge dežele, so po vrnile blag ajne v t eh deželah. Imo viti izgnanci so po vrnili v se str ošk e izgona. Str ošk e pono vno prijet eg a izgnanca je krila občina, kri v a za pobeg. P olitična oblastv a so bila do lžna nadzir ati izgon. Deželn o v odstv o je v do - go v oru z deže lnim odbor om izdajalo t o vrstne nar edbe, zlasti o sk upinsk em in posamičnem izgonu, odgon skih postajah t er spr emljan ju izgnance v . V se druge nar edbe o izgonu je izdajal deželni odbor . Pr enehala sta v eljati uk az deželne v lade za Kr anjsk o z dne 30. junija 1868 in drža vni zak on z dne 12. 5. 1868, ki sem ju opisal zgor aj v pr ejšnjem medna - slo vu. Policijski nadzor oseb P oleti 1873 je začel v eljati drža vni zak on o ukr epih zoper pot epuhe ozi - r oma lenuhe. P ot epuhu so r ekli tudi v lačug ar; t o je bil tisti, ki ni imel stano v a - nja, se je br ez opr a v k a pot epal ok oli in ni mogel dok azati, da ima ob čem ži v eti ali da si prizade v a pošt eno pridobiti ži v ež. Lenuhu so r ekli tudi dela boječi se. T ak o os ebo so k azno v ali z zapor om od osem dni do eneg a meseca. Če je bila k a - zno v ana drugič, so ji odmer ili ost er zapor od eneg a do tr eh mesece v ali k at er o 417 Letnik 41 (2018), št. 2 od k azenskih poostrit e v po členu 253 k azensk eg a zak ona: post , t ežje delo, tr do ležišče, posamični zapor in t emnica, saj je bil t epež od leta 1867 pr epo v edan. T ak šnim ljudem ni bilo do v oljeno dati potr dila o nesr eči ali uboštvu, s k at erim bi ber ačili iz kr aja v kr aj; k azen je bila od 10 do 100 goldinarje v . V njem so bile tudi določbe o policijsk em nadzoru tak ih oseb. Če je po - licijski nadzor odr edilo sod išče, g a je izvršilo politično oblastv o 1. st opnje ali policijsk o oblastv o. T a ukr ep je smel tr ajati do tri leta po izpustitvi iz zapor a. P olicijski nadzor je pomenil omejit e v t eh osebnih s v oboščin: • pr epo v ed bi v anja v kr aju ali ok olišu; • določit e v kr aja bi v anja; • br ez do v oljenja ni smel zapu stiti t eg a kr aja; • ob pr es elitvi se je mor al še isti dan ja viti v arnostnemu oblastvu; • k adar k oli so g a poklic ali na v arnostno oblastv o, se je mor al zg lasiti tam in po v edati, k ak o se pr eži v lja in s k om se druži; • ob določenih r okih se je mor al sam zg lasiti na v arnostnem oblastvu; • la hk o so mu pr epo v ed ali udeležbo na zboru, v st op v določene pr ost or e, zapustit e v stano v anja br ez vzr ok a ali ob zbor o v anju ljudi; • ob v sak em času so mu smeli pr eisk ati stano v anje ali g a osebno pr eisk ati. T e omejitv e so mor ali izv ajati po t ehtni pr esoji in s čim manj šk ode za osebo. K o je pr enehal r azlog, so t o opustili. Če je nadzor o v ani pr ekršil našt et e ukr epe, je bil k azno v an z zapor om od eneg a do 14 dni, ob pono vitvi pa z ostrim zapor om do eneg a meseca ali s poo - str eno k aznijo. Sodišče je sme lo izr eči tudi oddajo v prisilno dela vnico , k ar je lahk o tr a - jalo do tri leta . Mlajše od 18 let so oddali v poboljše v alnico, kjer so ostali do 20. leta star os ti. Če t eh poboljše v alnic ni bilo, so jih oddali v posebni oddelek prisilne dela vnice. Sodišče je smelo izr eči policijski nadzor k ot str ansk o ali g la vno k azen. Str ansk o k azen je izr eklo v tr eh primerih: če je bila ose ba obsojena na v eč k ot šest mesece v zapor a zar adi ponar ejanja denarja ali ja vnih kr editnih list o v ali zar adi k azni v eg a dejanja zop er tujo lastnino; če je bila v ečkr at obsojena na nižjo zaporno k azen; če je bila obsojena zar adi v lačug arstv a in je bila ne v arna lastni - ni. K ot g la vno k azen pa je smelo sodišče odr editi policijski nadzor , če je bila ose - ba vno vič obsojena zar adi pr est opk a ber ačenja ali lenuharjenja ali je bila vno vič obsojena za pr ej našt eta dejanja. 40 Spet nekaj napotkov oblastev za izvrševanje izgona T udi v drugi polo vici 19. st oletja so prist ojna oblastv a mor ala t olmačiti in dajati napotk e za izvrše v anje izgona oseb. Notr anje in pr a v osodno ministrstv o sta 10. 5. 1852 izda li uk az o r a vnanju ob izgonu. Izgon iz določeneg a kr aja, ki g a je izr eklo sod išče ali v arnostno obla - stv o, je v eljal za celot en ok oliš t eg a policijsk eg a oblastv a, k amor je kr aj spadal. Napačno je t or ej, da se oseba odpr a vi le v sosednji kr aj, saj t o šk oduje ja vni v arnosti. 41 Pr edst ojnik naj višje policijsk e oblastnije na Dunaju je 27. 1. 1853 izdal uk az z napotk i o r azvidu iz cesarstv a izgnanih oseb. 42 T ujca lahk o izžene sodišče ali iz policijskih nagibo v tudi politična oblastnija. Da se ne bi vrnili v A v strijo, 40 P osta v a od 10. 5. 1873, s k at er o se dajó policijsk o k azensk a določila pr oti dela boječim se (lenuhom) in pr oti v lačug arjem (pot epuhom), D Z, pr edpis št . 108. 41 Uk az c. kr . ministrstv a notr anjih opr a vil in pr a v osodja 10. 5. 185 2, D ZVLKV , pr edpis št . 178. 42 Uk az pr edst ojnik a naj višje c. kr . policijsk e oblastnije 27. 1. 1853, D VLKV , pr edpis št . 70. 418 P a v el Čelik: Izgon osebe k ot k azen ali v arnostni ukr ep na slo v ensk em (1768–2017), str . 405–456 Članki in razprave || Articles and Papers je tr eba o njih v oditi pr eg led po t eh napotkih, ki jih je spr ejel pr edst ojnik naj - višje policijsk e oblastnije v dogo v oru z notr anjim in pr a v osodnim ministr om. Sodišče ozir oma politična oblastnija o izgonu tujca tak oj ob v esti pr edst ojnik a kr ono vine, ta pa ob v esti podr ejena oblastv a. Naj višja policijsk a oblastnija od 1. 1. 18 53 dalje v sak mesec izdeluje g la vni seznam t eh tujce v , podobneg a pa pr edst ojniki kr ono vin, ki g a pošljejo na Dunaj t ej oblastniji. Seznam je v nem - šk em jezik u. Gla vni pr eg led pošlje naj višja policijsk a oblastnija deželnim pog la - v arjem, ti pa podr ejenim oblastv om. P olitične in policijsk e oblastnije zbir ajo t e mesečne sezname, izdelajo abecedni seznam in v se t o hr anijo. Or ožništv o pr e - jema t e sezname od deželneg a or ožnišk eg a po v eljstv a, t o pa od naj višje policij - sk e obl astnije. Ministrstv o za zunanje zade v e pošlje t e sezname na poslanstv a (diplomatsk a pr edsta vništv a) v tujino. Naj višja policijsk a oblastnija izdela letno k azalo, g a nat isk a, pošlje deželnim pog la v arjem, ti pa podr ejenim oblastv om; pošlje g a tudi deželnim or ožniškim po v eljstv om, ta pa v enot e. Priložen je bil obr azec mesečneg a seznama. Že nasl ednje let o je policijsk o v odstv o na Dunaju dopolnilo zgor aj opisan uk az z dne 27. 1. 1853. 43 Spor očilo je, da bo občasno k Policijskemu osrednjemu listu priložen seznam iz drža v e izgnanih tujce v . V sak o oblastv o, ki tujca izžene, mor a o t em še isti dan por očati naj višji policijski oblas tniji na Dunaju, in sicer na priloženem obr azcu. P olletno je v ist em listu obja v ljen seznam takih tujce v . Deželna v lada za Kr anjsk o je 7. 4. 1872 izdala napotk e za izv ajanje t e dr - ža vne posta v e o upr a vnem izgonu z dne 27. 7. 1871. Odgonsk e postaje so 1. 7. 1872 od okr ajnih g la v arst e v pr e vzele v sa izgonsk a opr a vila. R azsodbo o odgonu ali odpr a vi izd aja okr ajna gosposk a in mestni magistr at v Ljubljani. Odgonsk e občine pr e vzamejo pr enoče v anje izgnance v , v se druge občine so pr ehodne po - staje. Or ožništv o ni dolžno spr emljati odgnance v . Če oseba pobegne, mor a obči - na tak oj st orit i v se za prijetje, o t em pa ob v estiti okr ajno gosposk o in or ožnišk o postajo. 44 Z let om 1873 je v se str ošk e izgona na Kr anjsk em pr e vzela deželna bla - g ajna. Za izgnanca je odgon sk a postaja pr ejela po 20 kr ajcarje v . 45 Leta 1873 pa je Kr anjsk a odr edila, da so za policijski izgon prist ojen le ljubljanski magistr at in okr ajno g la v arstv o Ljubljana ok olica t er 28 odgonski h postaj. Drug a okr ajna g la v arstv a so bila prist ojna le za izgon tujce v . 46 Iz varnostne statistike Od leta 1879 do 1902 je v Ar hi vu R epublik e Slo v enije zbr ano in ohr anjeno gr adi v o o deja vnosti or ožni k o v na Kr anjsk em. Deželno or ožnišk o po v eljstv o v Ljubljani je pr eg lednico t e vrst e za pr et eklo let o na začetk u v sak eg a naslednjeg a leta poslalo deželni v ladi. Statistik a je zajela št e vilo o v adenih oseb zar adi hudo - delstv a, pr egr ešk o v in pr est opk o v; zar adi kršit e v drugih , posebnih pr edpiso v , ki so določali k azni v a r a vnanja; opr a v ljene izr edne službe. Omenil bom le slednje, izr edne naloge. Sem so spadale asist ence, spr em - stv a izgnance v in zapornik o v , ar etacije, hišne pr eisk a v e in pri v edbe oseb. Or o - žniki na Kr anjsk em so v posameznem letu v r azdobju od 1879 do 1902 spr e - mljali t olik o izgnance v in zapornik o v: • 1879 – 565, • 1880 – 845, • 1881 – 855, 43 Uk az c. kr . naj višje policijsk e oblastnije 20. 2. 1854, D VLKV , pr ed pis št . 71. 44 Oznanilo c. kr . deželne v lade za Kr anjsk o od 7. 4. 1872, D ZVK, pr edpis št . 13. 45 P osta v a od 9. 5. 1873n, v elja vna za v oj v odstv o Kr anjsk o, D ZVK, pr edpis št . 18. 46 P osta v a od 10. 5. 1873, v elja vna za v oj v odstv o Kr anjsk o, D ZVK, pr edpis št . 19. 419 Letnik 41 (2018), št. 2 • 1882 – 900, • 1883 – 742, • 1884 – 810, • 1885 – 811, • 1886 – 647, • 1887 – 612, • 1888 – 542, • 1889 – 516, • 1890 – 659, • 1891 – 635, • 1892 – 602, • 1893 – 736, • 1894 – 544, • 1895 – 485, • 1896 – 675, • 1897 – 578, • 1898 – 649, • 1899 – 635, • 1900 – 597, • 1901 – 712, • 1902 – 800. 47 Leta 19 08 so spr emljali 563 izgnance v in zapornik o v , k ar je bilo 2,75 % v seh ta kih or ožniških spr emst e v v monar hiji, 48 leta 1909 je bilo 560 spr emst e v , 49 leta 1910 pa 422. 50 Inštitut za kriminologijo pri Pr a vni f ak ult eti v Ljubljani je leta 1978 obja - vil r azisk a v o o de viacijah na Slo v ensk em pr ed 100 leti. Or ožniki na Kr anjsk em so leta 1884 po posebnih pr edpisih iz dežele izgnali 482 oseb. 51 Pravila za opravljanje varnostne službe o spremljanju oseb Prvi or ožniški zak on je bil obja v ljen v drža vnem ur adnem listu 23. 3. 1850, ki je izh ajal tudi v slo v enščini. V njem je bilo na v edeno le, da »žandarme- rija spremlja jetnike in obsojene hudodelnike, sploh vse občnonevarne ljudi, ktere ji oddajo pristojne oblastnije, da jih naprej spravi «. 52 Zak on je bil izhodišče za izd ela v o obširnejših pr a vil za opr a v ljanje v arno - stnih nalog. Or ožnišk a pr a vila iz leta 1851 so v sedmih pog la vjih, 222 členih in tr eh prilog ah podr obneje orisala naloge or ožništv a, ustano v ljeneg a pr ed let om dni. Naloge so r azdelila na d v a dela: a) samost ojna opr a vila b r ez posebneg a uk aza oblas tnije in b) pomožn a opr a vila po posebnih uk azih oblastnij. Spr emljanje zapornik o v , obsojence v in izgnance v (tir anje, gnanje, k ot so tudi r ekli) je spadalo v sk upino pod b). V celoti je t o pog la vje o pomožnih opr a - vilih obseg alo 46 členo v pr a vil. Če je or ožništv o od oblastnije pr ejelo nar očilo, ki se ni skladalo z or ožni - šk o posta v o in na v odili, je zo per t o podalo ugo v or , in če je oblastnija vztr ajala pri 47 Č elik: Orožništvo na Kranjskem , str . 349. 48 SI A S, 16, 190 9, f asc. 801–1600 , št . 1132. 49 SI A S, 16, 191 0, f asc. 501–1100 , št . 687. 50 SI A S, 16, 191 1, f asc. 1–800, št . 683. 51 H ribar: Nadzo rstv o nad de viacijami na Slo v ensk em pr ed st o leti, str . 22–30. 52 Začasna or g ansk a posta v a žandarmerije v a v strijansk em cesarst vu, OD ZVLA C, št . 12/50, z dne 23. 3. 1850, člen 26. 420 P a v el Čelik: Izgon osebe k ot k azen ali v arnostni ukr ep na slo v ensk em (1768–2017), str . 405–456 Članki in razprave || Articles and Papers uk azu, je moštv o čak alo nadaljnja na v odila. Oblastnija je mor ala pisno zapr osi - ti za pomoč, kjer je na v edla osebe, ki so bile posebej ne v arne ali so zaht e v ale posebno pr e vidnost pri spr emljanju. Or ožnik je mor al osebo osebno pr eisk ati, če mor da nima pri sebi or odja ali or ožja. Denar in druge pr edmet e spr emljane osebe je oblastnija s potr dilom pr edala or ožnišk emu spr emlje v alcu. Če je osebo spr emljal en sam mož, je mor al biti še pazlji v ejši in pr e vidnejši. Ne v arne osebe je bilo tr eba v kleniti, enak o tudi ponoči ali ob begosumnosti. Med spr emljan jem ni smel nihče priti do osebe ali se z njo pogo v arjati. Če je r abil jedačo ali pijačo, mu je or ožnik t o do v olil na posebnem kr aju in pod s v o - jim nadzor om. Ni smel do v oliti, da bi k do osebo žalil, sr amotil ali zaniče v al z de - janji ali besedami. Če je oseba med potjo zbolela, ji je poisk al zdr a vnišk o pomoč, pr enočišče pa je zagot o vil s pomočjo župana tist eg a kr aja. Oblastnija je določila način spr emlja nja: peš ali z v ozilom. Če je oseba tr dila, da ne mor e v eč hoditi, je or ožnik t o spor očil najbližji kr aje vni oblastniji in po potr ebi poisk al zdr a vnik a, nadaljnji ukr epi pa so bili v dogo v oru z oblastnijo. Or ožnik je pazil na lastnino osebe, da je ne bi pr odala, zamenjala, od vr g la, uničila ali podarila. Če je bilo sla - bo vr eme, je oblastnija za spr emljano osebo zagot o vila plašč ali odejo, or ožnik pa je pazil na t o, da jo je ob pr edaji ohr anjeno izr očil. Če je spr emljanje t eklo v tujino, so t e pr edmet e na meji od vzeli t er s potr dilom vrnili prist ojni oblastniji. Če je bilo tr eba spr emljati v eč oseb, je po v eljnik določil št e vilo or ožnik o v . Ti so mor ali zagot o viti, da so bile osebe po možnosti ločene in se niso mog le med se boj pogo v arjati. Če bi nastale nepr ed vidlji v e ok oliščine in nadalje v anje spr emljanja ne bi bilo v arno, je or ožništv o pri oblastniji ali županu zapr osilo za podpor o zaneslji vih ljudi. Oblastnija je izdala or ožništvu spr emno pismo. Pr e - daja osebe in njenih pr edmet o v se je st orila po spr emnem pismu in na njem je pr e vzem potr dil tisti, ki je osebo pr e vzel. K o se je or ožnik po opr a v ljenem spr emljanju vrnil v enot o, se je ja vil po v eljnik u in mu pr edal spr emno pismo. Or ožniki so t o nalogo opr a v ljali z nabitimi pušk ami. 53 B. Do r azpada cesarstv a je izšlo še d v oje pr a vil o opr a v ljanju or ožnišk e službe. Drug a leta 1876 in tr etja leta 1995. Knjig a s pr a vili iz leta 1876 je obse - g ala 84 str ani, v sebo v ala je 171 členo v . Spr emljanje oseb je bilo zajet o v pog la v - ju o posebnih službenih opr a vilih po posebnih uk azih, ki je obseg alo člene od 27 do 45. O spr emljanju ose b je bil go v oril le en člen: Or ožniki so bili na pozi v oblastv a dolžni spr emljati prijet e osebe. Spr emljanje t eh oseb pa je bilo do v o - ljeno le v nujn ih primerih in če je šlo za ne v arne osebe. 54 Zelo podobno določbo so v sebo v ala tr etja pr a vila iz leta 1895, ki so imela pr a v tak o 171 členo v in so spr emljanje oseb opr edelila v členu 42. 55 Manjši obseg obeh zadnjih na v edenih pr a vil za opr a v ljanje or ožni šk e službe je bržk one t esno po v ezan z izgr adnjo t e v arnostne sile v zadnjih de setletjih, z dogr aditvijo njeneg a šolstv a in usposa - bljanjem na samih enotah. C. Mestna občina Ljubljana je 16. no v embr a 1898 spr ejela pr a vila za opr a - v ljanje nalog mestne policijsk e str aže, ki so imela 62 členo v . Na v odilo je v enem členu določilo post opek spr emljanja osebe, ki jo je bilo tr eba pri v esti k določe - nemu oblastvu. Oseba je mor ala hoditi pr ed str ažnik om po desni str ani, da je slednji lahk o segel po sablji, ki jo je nosil na le vi str ani t elesa. Če je bila oseba be - gosumna, jo je držal za r ok o. P aziti je mor al, da spr emljana oseba ni od vr g la s v o - jih pr edmet o v , jih uničil ali podaril k omu ali spr ejel od neznanca. Med hojo čez 53 P oduk za deželno žandarmerij o, k ak o službo opr a v ljati (1851), členi 46, 62, 63, 75, 76, 77, 78, 79, 80, 81, 82, 83 in 85. 54 Dienst-Instruction für die k. k. Gendarmerie der im R echsr athe v ertr et enen K önigr eiche und Länder, člen 42. V : Gesetz und Dien st-Instruction für die k. k. Gendarmerie der im R eichsr athe v ertr et enen K önigr eiche und Länder , Wien: A us der k. k. Hof- und Staatsdruck er ei, 1876, člen 42. 55 Dienstinstruction für die k. k. Gendarmerie. V : Gesetze, betr eff end die Gendarmerie der im R eichsr athe v etr et enen K önigr eiche und Länder (1912). 421 Letnik 41 (2018), št. 2 most in železnišk o pr ogo je mor al paziti, da oseba ni posk usila st oriti samomor a. Ni smel dopustiti, da bi k dor k oli osebo žalil ali zasmeho v al. Got o vino, ki je bila last spr emljane osebe, je pr ej popisal in ob pr edaji je got o vino vrnil oblasti ob ustr eznem potr dilu. Osebo je mor al zmer aj imeti pr ed očmi in jo nadzor o v ati. 56 II. Obdobje Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev oziroma Jugoslavije Kr alje vina Sr bo v , Hrv at o v in Slo v ence v ozir oma Jugosla vije je obstajala in delo v ala le slabih 23 let , k ar je neprimer lji v o z a v strijskim cesarstv om in slo - v enskim ozem ljem v njego v em okviru. Že zar adi t eg a je del sesta v k a o izgonu iz kr alje vine neprimerno kr ajši od tist eg a v cesarskih časih. P oleg t eg a r azlog a v elja na v esti še ozemeljsk o neprimer lji v ost med našo kr alje vino in a v strijskim cesarstv om, št e vilo pr ebi v alce v , št e vilčnost nar odo v in nar odnih manjšin, zna - čaj politične in drža vne ur editv e it d. Kak šen je bil upr a vni položaj Slo v enije v t em času? Nar odni s v et za Slo - v enijo je 31. 10. 1918 imeno v al Nar odno v lado Slo v ence v , Hrv at o v in Sr bo v , ki je bila del Drža v e Slo v ence v , Hrv at o v in Sr bo v s pr est olnico v Zagr ebu. Slednja se je 1. 12. 19 18 združila s Kr alje vino Sr bijo (in Črno gor o) v Kr alje vino SHS. Nar odna v lada je 20. 1. 1919 postala Deželna v lada za Slo v enijo, 28. 6. 1921 pa je njeno mest o pr e vzela P okr ajinsk a upr a v a za Slo v enijo. Leta 1924 se je naše ozemlje r azpolo vilo in nastali sta ljubljansk a in mariborsk a oblast z v elikima županoma na čelu. Na začetk u okt obr a leta 1929 se je drža v a pr eimeno v ala v Kr alje vino Jugosla vijo in slo v enski del drža v e se je imeno v al Dr a v sk a bano vina, k ar je ostalo do k onca drža v e. okr ajnim načelnik om so bili nižje upr a vne enot e in tudi občine so imele del oblastnih funk cij, ki so jim r ekli pr enesene funk cije. V es čas kr alje vine je v Ljublj ani delo v al nek ak šen osr ednji v arnostni ur ad, ki se je r azlično imeno v al. Do sr edine leta 1921 je bilo t o po v erjeništv o za no - tr anje zade v e. P o spr ejemu vido v dansk e usta v e 28. 6. 1921 je pri pokr ajinski upr a vi za Slo v enijo delo v al oddelek za notr anje zade v e. Z u v edbo oblasti leta 1924 sta v Ljubljani in Mariboru v okviru oddelk a za notr anje zade v e delo v ala odsek a za ja vno v arnost . Z oblik o v anjem bano vin leta 1929 je v banski upr a vi v Ljubljani delo v al upr a vni od delek, ki je imel odsek za ja vno v arnost . Na notr a - njem ministrs tvu v Beogr adu je bil sprv a oddelek za ja vno v arnost , ki se je delil na odse k e, let a 1920 pa se je iz njeg a izločil samost ojen oddelek za drža vno zaščit o. Leta 1929 so nastali štirje oddelki, tudi tisti za drža vno zaščit o, ki so se delili na odsek e in r azdelk e. Uveljavitev srbskega kazenskega zakonika P o pr e vr atu k onec okt obr a 1918 so na Slo v ensk em, ki je dober mesec spadala v okvir Drža v e Slo v ence v , Hrv at o v in Sr bo v , še napr ej v eljali pr edpisi iz časo v a v str o-ogrsk eg a cesar stv a. V eljal je tudi k azenski zak onik o hudodelstvih, pr egr eških in pr est opkih iz leta 1852. P o r azg lasitvi Kr alje vine Sr bo v , Hrv at o v in Slo v ence v 1. 12. 1918 so v Beo - gr adu str emeli k t emu, da bi čim pr ej poenotili pr edpise v celotni drža vi. T ak o je ministrski s v et 25. 2. 1919 spr ejel uk az, da se za celotno kr alje vino u v elja vita IX. in X. pog la vje Kriminalneg a zak onik a za Kr alje vino Sr bijo, ki je bil v Beogr adu spr ejet daljneg a 28. 3. 1860. 57 Uk az je na Slo v ensk em začel v eljati 10. 4. 1919. 56 Na v odilo za s lužbo mestne pol icijsk e str aže ljubljansk e, člen 30. 57 Uk az o u v elja vitvi IX. in X. pog la vja Kriminalneg a zak onik a za kr alje vino Sr bijo na celotnem območju drža v e, Ur . list D V S, št . št . 64/19, z dne 1. 7. 1919. 422 P a v el Čelik: Izgon osebe k ot k azen ali v arnostni ukr ep na slo v ensk em (1768–2017), str . 405–456 Članki in razprave || Articles and Papers IX. pog la vje je določalo 16 vrst k azni vih dejanj zoper domo vino, v ladarja in usta v o, X. pog la vje pa 20 vrst k azni vih dejanj zoper zak on, oblastv o in ja vni r ed. Ministrski s v et je 16. 3. 1921 spr ejel uk az, da v celotni kr alje vini začnejo v eljati še u v odna pr a vila in prvi del omenjeneg a sr bsk eg a zak ona iz leta 1860. 58 Uv odna pr a vila so obseg ala 11 členo v in so med drugim določala tri vrst e k azni - vih dejanj: hudodelstv a, pr egr ešk e in pr est opk e. Za hudodelstv o so bile pr ed - pisane tri vrst e k azni: smrtna k azen, zapor in zat očenje. Zat očenje je pomenilo pr egnanstv o v t očno določen kr aj, k ar je ustr ezalo pojmu k onfinacija. Za pr egr e - šek je št elo de janje, za k at er o je bila zagr ožena zaporna k azen ali izguba službe ali denarna k azen. Za pr est opek je bila pr ed videna zaporna k azen do eneg a me - seca ali denar na k azen do 300 dinarje v . Kazen za pr egr ešek je bila t or ej str ožja k ot za pr est opek. Prvi de l k azensk eg a zak onik a je v sebo v al osem pog la vij in določal tudi o k azno v anju st orilce v t eh de janj. Bilo je enajst vrst k azni, in sicer: smrt , r obija, zat očenje, zapor , izguba službe, denarna k azen, izguba drža v ljanstv a, od vzem stv ari, pr epo v ed opr a v ljanja obrti, izgon in posta vit e v pod policijski nadzor . R o - bija je bil zapor od d v eh do 20 let in obsojenec je bil v ok o vih ali br ez njih, mor al je t ežk o delati. Zat očenje je tr ajalo pr a v tak o najmanj d v e leti in naj v eč 20 let , k azno v ani so bili v posebnem poslopju, ni jim bilo tr eba delati, bili so br ez ok o - v o v , lahk o so se hr anili na s v oje str ošk e. Zapor je tr ajal najmanj 30 dni in naj v eč 5 let , zaporniki so opr a v ljali primerna dela, lahk o so uži v ali s v ojo hr ano. K dor je bil izgnan, ni smel priti v kr aje, določene v r azsodbi, dokler je k azen tr ajala. Lahk o je tr aja la naj v eč d v e leti. T ujec je smel biti izgnan iz drža v e za zme r aj. T a ukr ep so sme li izr eči le sk upaj z drugo k aznijo, če je zak on tak o določal. P olicijski nadzor so st orilcu izr ekli v selej zar adi tatvine, r opa, hajduk o - v anja (r azbojništv a), prikri v anja in požig a. T ujcu so lahk o namest o policijsk eg a nadzor a izr ekl i izgon iz drža v e. T r ajal je lahk o najmanj eno let o in naj v eč pet let . Kaj je obseg al ta nadzor? Ka zno v ani ni smel zapustiti s v ojeg a pr ebi v ališča br ez v ednosti in do v oljenja prist ojneg a policijsk eg a oblastv a in če slednjeg a v kr aju ni bilo, je v izj emnih primerih t o odobril župan. Občasno je mor al pr enoče v ati doma ali tam, kjer mu je določilo policijsk o oblastv o. T o oblastv o ali župan je lahk o odr edil, da se ob v sak em času pr eišče stano v anje ali posest . T a nadzor je začel v eljati po pr estani ali odpuščeni k azni. Zakon o zaščiti javne varnosti in reda v državi R ežimu sta se zdeli najne v arnejši pr opagir anje k omunističnih idej in odpadništv o na jugu kr alje vine, ki sta delo v ali pr oti celo vit osti drža v e. T e odpadnik e na jugu Sr bije (današnja R epublik a Mak edo nija) so imeno v ali s tur - šk o popačenk o kačaki , k ar je pomenilo ist o k ot ubežnik, odpadnik. P ostajali so simbol boja Albance v za os v obodit e v izpod Sr bo v . 59 Ministrstv o za notr anje zade v e je že 29. 12. 1920 izdalo tak o imeno v ano Obznano. T o so v slo v enščino pr e v edli k ot Razglas in v sebino so obja vili celo na posebnem pla k atu. Najpr ej so bili opisani prizade v anje boljše vik o v pri nas in njiho v e oblik e delo v anja, nat o pa so bili našt eti sedem t očk pr epo v edi t e deja v - nosti in ukr epi zoper kršilce t eh pr epo v edi. T ak o je t očk a šest določala, da se iz drža v e »iztirajo vsi tujci, ki bi se pridružili neredom ali jih jačili «. 60 P o v erjeništv o za notr anje zade v e Deželne v lade za Slo v enijo je 1800 izv odo v t eg a plak ata r az - 58 Uk az o u v elja vitvi Uv odnih pr a vil in Prv eg a dela Kriminalneg a zak onik a kr alje vine Sr bije v celotni drža vi, Ur . list D V S, št . 54/21, z dne 20. 5. 1921. 59 Č elik: Slovenski orožniki (1918-1941), str . 33–335. 60 SI A S 61, šk. 72, spis št . 3367. 423 Letnik 41 (2018), št. 2 poslalo na prist ojne ur ade in ustano v e, da so jih nalepili na vidna mesta in tak o seznanjali ja vnost . Nar odna sk upščina je 1. 8. 1921 spr ejela poseben zak on o zaščiti drža v e, 61 ki je imel le šes t členo v in je v eljal od 3. 8. 1921 dalje. Določil je tudi no v a k azni v a hudodelstv a, za k at er a je bila zagr ožena smrtna k azen ali r obija do 20 let . V sa so se nanašala na zaščit o drža v e ozir oma njene ur editv e: tisk ane stv ari z v sebino zoper obst oječi r ed v drža vi; združe v anje z namenom delo v anja zoper drža v o; nudenje pr ost or o v za tak o delo v anje; šču v anje k v ojaškim upor om; stiki s tujino v ta k e namene; posest or ožja ali r azstr eli v a v tak e namene; umor pr edsta vnik a oblasti ozir oma politik a. Do t eg a zak ona je prišlo neposr edno po spr ejemu vi - do v dansk e usta v e 28. junija 1921 in posk usu at entata na r egenta Alek sandr a Kar ađor đe viča ist eg a dne v Beogr adu t er umoru notr anjeg a ministr a Milor ada Dr ašk o vića v Delnicah na Hrv ašk em 21. 7. 1921. Leta 1929 je izšel no v zak on z istim imenom. 62 Določil je, da se smejo ose - be, ki motijo r ed in mir , z odlok om upr a vnopolicijsk eg a oblastv a prv e st opnje k azno v ati z zapor om in izgnati v drugi kr aj. Iz t eg a kr aja se ne smejo vrniti br ez odobritv e prist ojneg a v elik eg a župana ali upr a vnik a mesta Beogr ada. K dor se je kljub t emu vrnil, se je k azno v al z zapor om do 30 dni in se pono vno izgnal. Mini - st er za notr anje zade v e je z ur edbo o posesti in nošenju or ožja določil izvrše v a - nje 12. člena omenjeneg a zak ona. 63 Sr edi mar ca 1929 je bil zak on spr emenjen in dopolnjen, v endar ni posegel na podr očje naše obr a vna v e. 64 Delikt e iz zak ona o zaščiti ja vne v arnosti in r eda v drža vi so sprv a obr a v - na v ala r edna sodišča, taki primeri so imeli pr ednost pri obr a vna vi. Januarja 1929 je kr alj podpisal zak on o posebnem sodišču za ta k e primer e. 65 Bilo je pri k asacijsk em sodišču v Beogr adu k ot po v sem samost ojno sodišče, minist er za pr a v osodje pa je izdal pr edpis o delo v anju t eg a sodišča. 66 Naslednje let o sta izšla d v a no v a zak ona z istim imenom in sta v eljala do k onca drža v e. 67 P oleg k azensk eg a zak onik a so k azni v a dejanja določali še trije drugi pr ed - pisi: prvi je bil že na v edeni zak on za zaščit o ja vne v arnosti in r eda v drža vi iz leta 1921, drugi je bil zak on o tisk u iz leta 1925 68 in tr etji v ojaški k azenski zak o - nik iz leta 1930. 69 Na začetk u okt obr a 1939 je začela v eljati ur edba, 70 s k at er o je v lada po - seg la v omenjeni zak on o zaščiti ja vne v arnosti in r eda v drža vi, o k at eri bo v eč go v or a malo pozneje. 61 Zak on o zašči ti ja vne v arnosti in r eda v drža vi, Ur . list PUS, št . 95/21, z dne 11. 8. 1921. 62 Zak on o zašči ti ja vne v arnosti in r eda v drža vi, Ur . list LMO , št . 5/29, z dne 17. 1. 1929; popr a - v ek v ist em Ur . listu št . 8/29, z dne 23. 1. 1929. 63 Ur edba ministr a za notr anje posle o posesti in nošenju or ožja, s k at er o se pr edpisuje pr a vilnik za iz vrše v anje 12 . člena Zak ona o zaščiti ja vne v arnosti in r eda v drža vi, Ur . list LMO , št . 21/29, z dne 28. 2. 1929. 64 Zak on o izpr emembi in dopolnitvi Zak ona o zaščiti ja vne v arnos ti in r eda v drža vi, Ur . list LMO , št . 25/29, z dne 12. 3. 1929. 65 Zak on o drža vnem sodišču za zaščit o drža v e, Ur . list LMO , št . 5/29, z dne 17. 1. 1929. 66 Ur edba za izv rše v anje Zak ona o drža vnem sodišču za zaščit o dr ža v e, Ur . list LMO , št . 8/29, z dne 23. 1. 1929. 67 Zak on o drža vnem sodišču za zaščit o drža v e, Ur . list KBUDB, št . 18/30, z dne 11. 1. 1930. Za - k on o drža vnem sodišču za zaščit o drža v e, Ur . list KBUDB, št . 44/30, z dne 20. 12. 1930. 68 Zak on o tisk u, Ur . list LMO , št . 84/25, z dne 7. 9. 1925. 69 V ojaški k azenski zak onik kr alj e vine Jugosla vije, Ur . list KBUDB, š t . 56/30, z dne 29. 4. 1930. 70 Ur edba o spr emembi in dopolnitvi Zak ona o zaščiti ja vne v arnos ti in r eda v drža vi, Sl. list KBUDB, št . 101/39, z dne 20. 12. 1939. 424 P a v el Čelik: Izgon osebe k ot k azen ali v arnostni ukr ep na slo v ensk em (1768–2017), str . 405–456 Članki in razprave || Articles and Papers Ureditev izgona v Sloveniji V eliki župan ljubljansk e oblasti je št el za potr ebno, da je s s v ojim pr a vnim pr edpisom leta 1926 ur edil izgon v ok olišu t e oblasti in tak o nadomestil do t e - daj v elja vne star e pr edpise. Ur edba je v eljala od 18. 5. 1926. 71 Izgon so odr ejali okr ajni g la v arji in policijsk o r a vnat eljstv o v Ljubljani. V t ej oblasti je bilo 25 odgonskih postaj ozir oma občin. Ok oliš v sak e od t eh postaj se je skladal z območjem so dneg a okr aja. Odgonsk e postaje so spr ejemale iz - gnance iz lastneg a ok oliša. Gla vne odgon sk e postaje so poleg izgnance v iz lastne g a ok oliša spr eje - male tudi tak e osebe na pr ehodu. T o so bile občine oz ir oma g la vne odgonsk e postaje Br ežice, Gor enji Log at ec, Ljubljana, Metlik a in R ado v ljica. V se so bile v bližini drža vne meje z Italijo in A v strijo ozir oma meje s sosednjo mariborsk o oblastjo in Hrv ašk o. Izgnanca so odpr a vili do tist e postaje, v k at er e ok olišu je bil namemben kr aj oz ir oma do prv e g la vne odgonsk e postaje. Če je šlo za izgon iz ok oliša lju - bljansk e oblas ti, je bilo tr eba osebo odpr a viti do prv e odgonsk e postaje v sose - dnji oblasti, k onkr etno do Maribor a in Zagr eba. Če je šlo za izgon tujeg a drž a v ljana, je t o pr e vzel k omisariat obmejne in železnišk e policije, ki je nat o tujca pr edal or g anom druge drža v e. Pr or ačun Mestne občine Ljubljana za let o 1925 je za odgonsk o postajo pr ed vide v al znesek 15.000 dinarje v . V sebo v al je štiri posta v k e: • oskr bo v alnino za ok oli 400 oseb po 10 dinarje v na dan, sk upaj 4000 di - narje v; • nak up desetih k ubičnih metr o v drv , k ubični met er po 240 dinarje v , sk upaj 2400 dinarje v; • nak up p etih t on pr emog a po 480 dinarje v za t ono, sk upaj 2400 dinarje v; • nak up in v enta rja v znesk u 6200 dinarje v . Drža v a je pris pe v ala Ljublja ni za vzdrže v anje odgonsk e postaje za čas od no v embr a do mar ca po 50 dinarje v na mesec, za čas od aprila do k onca okt obr a pa po 10 dinarje v na mesec. 72 Leta 1932 je t o podr očje ur edil ban Dr a v sk e bano vine. Za odgon in od - pr a v o so bili prist ojni Upr a v a policije v Ljubljani, pr ed st ojnik a mestne policije v Ce lju in Mariboru, mestno načelstv o na Ptuju, okr ajna načelstv a in izposta v a okr aja Kr anj v Šk ofji Loki. V v logi odgonsk e postaje je bilo 43 občin. S spr em - stv om so odpr a vili le tri vrst e oseb: a) tist e izgnance, ki so bi li izgnani iz celotne drža v e; b) ne v arne zločince po iz pustitvi iz k azenskih za v od o v in zapor o v t er c) tist e, ki so bili ne v arni za ja vni r ed in mir . V se druge so odpr a vili s prisilnim potnim list om. 73 Nov kazenski zakonik za celotno kraljevino 1. 1. 19 30 je začel v eljati k azenski zak onik za Kr alje vino Sr bo v , Hrv at o v in Slo v ence v . 74 Določil je šest vrst g la vnih k azni: smrtno k azen, r obijo, zat očenje, str ogi zapor , zapor in denar no k azen. Str anski k azni sta bili izguba častnih pr a - vic in izguba službe. 71 Nar edba o ur editvi odgonstv a in odgonskih postaj, Ur . list LMO , št . 41/26, z dne 3. 5. 1926. 72 SI A S 61, šk at la 131, Pr or ačun Mestne občine Ljubljana, str . 98. 73 Nar edba bana Dr a v sk e bano vine o ur editvi odgonstv a in odgon skih postaj, Sl. list KBUDB, št . 32/32, z dne 23. 4. 1932. 74 Kazenski zak onik za kr alje vino Sr bo v , Hrv at o v in Slo v ence v , Ur . list LMO , št . 74/29, z dne 18. 7. 1929. 425 Letnik 41 (2018), št. 2 P oznal je de v et oču v alnih (v arnostnih) odr edb: pridržanje po pr estani k azni, oddaja v prisilno dela vnico, oddaja v za v od za zdr a v ljenje ali za ču v anje (v arstv o), oddaja v za v od za zdr a v ljenje pijance v , pr epo v ed obisk o v anja gostišč, zaščitni nadzor , izgon, pr epo v ed opr a v ljanja poklica ali obrti in od vzem pr ed - met o v . Minist er za pr a v osod je je bil pooblaščen, da izda podr obnejše določbe o izvrše v anju v arnostnih ukr epo v . Izgon iz določeneg a kr aja so poleg r obije ali str ogeg a zapor a izr ekli, če so g lede na način izvršitv e ali naklepa st orjeneg a dejanja št eli, da bi bilo obsojen - če v o bi v anje v določenem kr aju ne v arno za pr a vni r ed. T r ajati je smel naj v eč tri leta. Izgon iz domo vinsk e občine ni bil do v oljen. T ujec je bil izgnan iz drža v e ali za določen čas ali za v edno. Zaščitni nadzor so u v edli nad osebami, ki so bile odpuščene iz k azensk eg a ali podobneg a za v oda. Namen je bil, da se oseba v aruje pr ed ne v arnostmi no vih k azni vih dejanj, da se pri v adi pošt enemu ži v ljenju in da se ji olajša gospodarski obst oj. T r ajal je lahk o do tr eh let . Oddelek za ja vno v arnost v ministrstvu za notr anje zade v e je na začetk u decembr a 1938 zaht e v al od v seh banskih upr a v , da mu v enem mesecu por očajo o uk r epih s podr očja odsek a mednar odne policije. T a odsek je bil no v a enota znotr aj oddelk a za ja vno v arnost in se je ukv arjal z mednar odnim sodelo v anjem policije. P or očilo je mor alo zajeti čas od 1. 12. 1937 do 30. 11. 1938, t or ej eno let o. Iz bansk e upr a v e so nat o zaht e v ali tak a por očila od v seh prist ojnih ur a - do v , nat o pa so izdelali sk upno por očilo in g a poslali v Beogr ad. V njem je bilo na v edeno, da so v t em letu iz Dr a v sk e bano vine izgnali in odpr a vili 570 tujih drža v ljano v , in sicer za stalno ali za nek aj let . 75 Uredba o konfinaciji Na začetk u okt obr a 1939 je začela v eljati že omenjena ur edba, 76 s katero je v lada poseg la v omenjeni Zak on o zaščiti ja vne v arnosti in r eda v drža vi, za k ar je v lada 18. 9. 1939 dobila pooblastilo nar odne sk upščine. Ur edba je imela le štiri člene. No v je bil člen 12/a: Upr a vna policijsk a oblastv a 1. st opnje smejo poslati na bi v anje v k ak drug kr aj osebo, ki moti r ed in mir . Prit ožba na t o odloč - bo je bila možna v osmih dneh na upr a vno oblastv o 2. st opnje. Odločbo je lahk o r azv elja vil minist er za notr anje zade v e. Oblastv o 1. st opnje v kr aju, k amor se tak e osebe pošljejo, jim je določilo bi v ališče pod oblastv enim nadzor om. S t em je bila u v edena k onfinacija ozir oma int ernacija. Minist er za notr anje zade v e je dobil pooblastilo, da je pr edpisal pr a vilnik o bi v anju t eh oseb. Od 4. 1. 1940 je v eljal tak ministr o v pr a vilnik, ki je imel 3 čle - ne. 77 Ok r ajni načelnik kr aja, k amor so bile osebe napot ene, je določil bi v ališče, kjer stanujejo pod oblastv enim nadzorstv om. Če je tam v eč oseb, ta načelnik pr edpiše hišni r ed, ki se g a mor ajo str ogo držati. Določi tudi post opek s pošt o, medsebojne stik e it d. T o je bila pr a vna podlag a za oblik o v anje taborišč za k azno v ane osebe, v prvi vrsti člane pr epo v edane K omunistične partije Jugosla vije in naspr otnik e f ašizma ozir oma nacizma, ki so bila nek olik o podobna tistim v nacistični Nemči - ji ali Italiji. Najbolj znano tab orišče je bilo tist o v Bileći v Her cego vini v nek danji a v str o-ogrski v ojašnici; podobno je bilo tudi v Iv anjici na Hrv ašk em, pa tudi v Međur ećju v Sr biji. 78 75 SI A S 68, ban 13-1, f asc. 1936– 1941, spis št . 1147/39. 76 Ur edba o spr emembi in dopolnitvi Zak ona o zaščiti ja vne v arnos ti in r eda v drža vi, Sl. list KBUDB, št . 101/39, z dne 20. 12. 1939. 77 Pr a vilnik o bi v anju oseb, k at er im je oblastv o odr edilo kr aj bi v anja, Sl. list KBUDB, št . 3/40, z dne 10. 1. 1940. 78 Zgodovina Slovencev , str . 678. 426 P a v el Čelik: Izgon osebe k ot k azen ali v arnostni ukr ep na slo v ensk em (1768–2017), str . 405–456 Članki in razprave || Articles and Papers O ta borišču v Bileći je leta 1958 obširnejši članek obja vila le jugoslo v an - sk a enciklopedija. Tja so prvi k aznjenci prišli 18. 1. 19 40, taborišče pa je bilo r azpuščeno k onec no v embr a ist eg a leta. Opisane so t ež a vne r azmer e, v k at erih so taboriščniki mor ali bi v ati in delati na poljih. Hišni r ed je bil zelo str og. 79 T udi v naši kr alje vini je prihajalo do nejasnosti, k ak o naj prist ojna obla - stv a opr a v ljajo s v oje naloge , po v ezane z izgonom oseb. Prist ojni so t olmačili in dajali napotk e t e vrst e. Ustavne določbe o izgonu Kr alje vina Sr bo v , Hrv at o v in Slo v ence v je poleti 1921 dobila s v ojo prv o usta v o. Med drugim je določala, da se noben drža v ljan kr alje vine ne sme izgnati iz drža v e. V drža vi se ne sme pr egnati iz eneg a kr aja v drugeg a, niti zat očiti v enem kr aju, r azen v primerih, ki jih je zak on izr ecno določil. Nihče se ne sme nik ak or in nik oli pr egnati iz kr aja, k amor je prist ojen, br ez sodne r azsodbe. 80 No v a (oktr oir ana) usta v a, ki jo je kr alj izdal leta 1931, je v sebo v ala po v sem enak e določbe o izgonu, k akršne je v sebo v ala omenjena usta v a iz leta 1921. 81 T udi tuk aj bi smeli r eči: V se lepo in pr a v , če ne bi bilo besede »ampak « … Kaj povedo službena pravila A. Kmalu na začetk u leta 19 20 so v Beogr adu izdali prv a začasna pr a vila za opr a v ljanje or ožnišk e službe, ki so imela tri dele in so v eljala do leta 1940, t or ej d v e dese tletji. Obseg ala so 225 str ani v elik eg a f orm ata, in sicer I. del 22 po - g la vij in 91 str ani, II. del 11 pog la vij in 7 prilog, 99 str ani in III. del 22 členo v na 35 str aneh. V prv em delu t eh pr a vil je bilo v šest em pog la vju go v or a o spr emlja - nju oseb. T o pog la vje je imelo 14 t očk, ki so opiso v ale posebnosti spr emljanja. Pr ed začetk om spr emljanja je bilo tr eba osebo osebno pr eisk ati in se pr epričati, da nima or ožj a ali or odja za napad. Denar so ji vzeli, g a ob pričah pr ešt eli in g a ob pr edaji sk upaj z osebo s priznanico oddali oblast em. Or ožnik je hodil za osebo v taki r azdalji, da bi jo lahk o prijel, če bi hot ela pobegniti. Med njima je bil r azgo v or pr epo v edan. Če je spr emljana oseba med potjo zbolela ali je izja vila, da ne mor e hoditi, je or ožnik pazil nanjo in poisk al pomoč pri prist ojni oblasti. Če je or ožništv o spr emljalo v eč oseb hkr ati, jim je mor ala oblast ja viti, k do je ne v ar en. Oblast je mor ala zagot o viti primerne oblek e in odeje za t e osebe. Ne v arno osebo je bilo tr eba v kleniti, zlasti begosumneg a in v se osebe pono - či. Osebe se niso smele pogo v arjati med seboj. Hr ano in pijačo so zagot o vili po možnosti v ločenem lok alu. Spr emstv o ni smelo do v oliti, da bi spr emljane k do sr amotil ali žalil. Pr enoče v ali so v zaneslji v em policijsk em ali občinsk em pr o - st oru. Oblast , ki je nar očila spr emstv o, je določila način spr emljanja, ali peš ali z v ozilom. V sak je bil dolžen dati s v oje pr e v ozno sr edstv o za osebo, če drug ače ni šlo. T r eba je bilo paziti na pr edmet e, da jih oseba ne bi odtujila. Če or ožnišk o spr emstv o ni bilo do v olj, je za pomoč zapr osilo najbližjo občinsk o ali policijsk o oblastv o. Oblastv o je or ožni štvu dalo spr e v odni list s podatki o osebah, denar za oskr bo spr emljaneg a in denar za potne str ošk e or ožništv a. Oblastv o, ki je pr e - vzelo spr emljaneg a, je t o potr dilo. Spr emljanje so opr a v ljali z nabitim or ožjem. 82 B. Prvi or ožniš ki zak on je leta 1922, t or ej po izidu začasnih pr a vil, določil d v e vrsti služb: a) r edna, ki se opr a v lja po pr edpisih, splošnih pr a vilih in nalo - 79 Enciklopedija Jugoslavije (1958 ), 1. knjig a, str . 564, 565. 80 Usta v a kr alje vine Sr bo v , Hrv at o v in Slo v ence v (1921), člen 10. 81 Usta v a kr alje vine Jugosla vije (1931), člen 9. 82 Pri vr emena pr a vila za vršenje žandarmerijsk e službe, I. deo, str . 47–50. 427 Letnik 41 (2018), št. 2 g ah t er sest oji iz splošne pr e v enti vne-r epr esi vne službe; b) pozi vna, ki obseg a izpolnje v anje posebnih nalo go v službenih oblast e v . Or ožništv o se mor a odzv ati t em nalogom prist ojnih drža vnih oblast e v . V sa oblastv a in v se občine smejo zah - t e v ati st oritv e or ožništv a pr ek njego v eg a službeneg a oblastv a. Sodna oblastv a, sodišča in drža vni pr a v dniki lahk o zaht e v ajo neposr edno od or ožništv a izvrši - t e v zak onit e službe in nalog a. Če je posebna nalog a po v ezana s str oški ali poseb - no odgo v orno stjo, mor ajo prist ojni načelniki drža vnih upr a vnih oblast e v izdati star ešinam or ožniških enot v edno pisne naloge. Slednje se smejo izjemoma iz - dati v 24 ur ah. Pisni nalog pa ni potr eben t edaj, k o je or g an službeneg a oblastv a na kr aju samem in so mu or ožniki dodeljeni v pomoč. Za nalog je odgo v or en tisti, ki g a je izdal, za način izvršitv e nalog a pa or ožniški star ešina. 83 C. Leta 1940 so izdali prvi del no vih pr a vil za or ožnišk o službo; drugi ni v eč izše l, saj je prišlo do v ojne. Obseg al je 103 t očk e in v prilogi 14 nalog, 227 str ani knjižne izdaje, sicer pa je izšel tudi v ur adnem listu. 84 T očk a 36 je zajela spr emlje v alno službo v 41 ošt e vilčenih odsta v kih. Oblast , ki je odr edila spr e - mljanje oseb, izda or ožništvu seznam stv ari, oblek e in t em osebam od vzetih pr edmet o v; obja v o za br ezplačno v ožnjo z v lak om ali ladjo; str ošek pr ehr ane. Ob pr ed aji ose be se v se t o pr eda spr ejemnik u, ki g a nat o vrne začetni or ožniški postaji. K omandir ali njego v namestnik je na vzoč ob pr e vzemu oseb za spr e - mljanje in pri odpr a vi moštv a za spr emstv o. Oblast mor a na v esti r azlog za spr e - mljanje, k aj je zakri vil, ali je ne v ar en it d. Pri spr emljanj u v eč oseb hkr ati se odr edi št e vilo moštv a tudi g lede na kr aj spr emljanja in r azpoloženje pr ebi v alstv a, je pisalo v 5. odsta v k u. Or ožniki jih pr eiščejo, od vzamejo v se ne v arne pr edmet e in zv ežejo. Or ožje napolnijo vpri - čo spr emljanih oseb, in jim po v edo, da g a bodo upor abili ob napadu, uporu ali pobegu. Pri v st opanju na v lak ali ladjo snamejo s pušk e nož, pušk e izpr aznijo, pišt ole pa imajo nabit e. P otujejo ločeno od drugih potnik o v , če je le mogoče. Na v lak u imajo žepne s v etilk e, da os v etlijo v agon v pr edoru in s t em ohr anijo nadzor nad os ebami. V v oz ilu sedi en or ožnik spr edaj in drugi za osebo, ki jo spr emljajo. R azgo v ori niso do v oljeni. Onemog li osebi je tr eba poisk ati zdr a vnišk o pomoč, ki odloči o nadalje v a - nju poti. Hr ana je br ez vilic in noža, alk ohol ni do v oljen, or ožniki mor ajo ohr a - niti poz ornost v es čas. Nihč e ne sme žaliti ali zasmeho v ati oseb. Ob pobegu je tr eba o t em tak oj por očati najbližji or ožniški postaji in oblastvu t er podati opis oseb. Če oseba umr e, truplo pr edajo kr aje vni oblasti in ob v estijo oblastv o. Mala ali v elik a potr eba mor a pot ek ati pod nadzor om. Spr emstv o pot ek a ponoči le izjemoma, saj bi pajdaši ut egnili os v oboditi spr emljano osebo. T ak napad je tr e - ba ostr o odbiti. Ob pr edaji mor a pr e vzemnik t o pisno potr diti in zabeležiti, če ima oseba prit ožbo na or ožnik e. Or ožniški no vinec sme biti pri spr emljanju le sk upaj z izk ušenim in star ejšim. Or ožniki se ne smejo f ot ogr afir ati s spr emljani - mi osebami. Za pr enoče v anje upor abijo občinski, okr ajni, policijski ali or ožniški zapor; izjemoma je t o lahk o stano v anje zaneslji v e osebe, po možnosti v višjem nadstr opju, da je t eža vno ali ne v arno pobegniti. Če so or ožnik om v pomoč do - dane druge os ebe, t e ne smejo str ažiti same, pač pa sk upaj z or ožnik om. Med počitk om se lahk o r azk omoti le del moštv a, drugi str ažijo. Izjemoma se sme or ožništv o upor abiti za ču v anje zapor o v pri oblastvih in sodiščih, če je t o nujno in za kr at ek čas. Or ožniki v spr emlje v alni službi r a vnajo skladno z določbami IV . dela v ojaških pr a vil službe, ki določajo str ažarsk o služ - bo. K o k onča službo, or ožnik por oča o s v ojem opažanju, o mor ebitni prit ožbi osebe it d. Umobolnih in epileptičnih oseb ne smejo spr emljati or ožniki, pač pa ustr ezno zdr a v stv eno osebje. 85 83 Zak on o or ožn ištvu, Ur . list PU S, št . 43/22, z dne 27. 4. 1922, člen i 24, 25 in 26. 84 Pr a vilo žandarmerijsk e službe, I. deo, Sl. no vine K J, št . 215/40, z dne 19. 9. 1940. 85 Pr a vilo žandarmerijsk e službe, I. deo, Beogr ad: 1940, str . 34–42 . 428 P a v el Čelik: Izgon osebe k ot k azen ali v arnostni ukr ep na slo v ensk em (1768–2017), str . 405–456 Članki in razprave || Articles and Papers Č. Leta 1936 je Iv an Tk alče vić, po v eljnik drža vne policijsk e str aže v Beo - gr adu in namestnik upr a vnik a osr ednje policijsk e šole v Zemunu, napisal obšir - na napotila za drža vno policijsk o str ažo, ki so izšla v obliki male knjižice na 197 str aneh. Imela so tri dele: Prvi je v 15 t očk ah orisal osebne lastnosti uslužbence v drža vne policijsk e str aže, drugi je v 19 t očk ah opisal str ok o in str ok o vne dol - žnosti, tr etji del pa policijsk o izvršno službo v 33 t očk ah. Spr emljanju prijetih oseb je namenil 12 t očk v tr etjem delu s v oje knjige. Drža vni policijski str ažniki so bili t edaj možje, plačani pr a viloma iz drža vneg a pr or ačuna in r azpor ejeni po v ečjih mestih drža v e, v Slo v eniji: v Ljubljani, Mariboru, Celju in na Ptuju. Zapisal, da je t o najt ežj a policijsk a služba, ki zaht e v a polno t elesno vzdržlji v ost , mor alno in disciplinsk o tr dnost . Ob pr e vzemu oseb za spr emlja nje k določenemu or g a - nu mor a str ažnik pr e v eriti njiho v e dok ument e, v ozne k art e, hr ano it d. Osebe pr eišče g lede or ožja in ne v arnih pr edmet o v , denarja, izdela seznam, ki g a priče pisno potr dijo. Če je v eč oseb, je tr eba ne v arne v ezati in jih pozorno spr emlja - ti. Or ožje napolnijo vpričo spr emljanih in jih opozorijo na upor abo ob napadu, uporu ali pobegu. Osebo spr emlja zadaj z desne str ani, v eč oseb se r azpor edi v d v ojno vrst o, v erige na r ok ah se po v ežejo v spojno v erigo. V sak r azgo v or je pr epo v edan. Osebo mor a v ar o v ati pr ed žalitv ami, napa dom ali posmehom. Na v lak u je tr eba po možnosti poisk ati poseben pr ost or , nože sneti s pušk, or ožje izpr azniti. Hr ana in pijača se do v oli le v skr ajni sili. Ob olelemu na poti poišče zdr a vnišk o pomoč. Ob ne v arnosti pobeg a pr osi za pomoč. Na v lak u lahk o k oristi za ob v eščanje t elegr af. Osebi ne sme do v oliti, da bi pr edala ali spr ejela pismo. Ob pr edaji osebe zaht e v a potr dilo o pr e vzemu osebe in stv ari, k ar je tr eba vrniti oblastvu, ki je odr edilo spr emljanje. 86 III. Obdobje zvezne države Jugoslavije T udi po r azpadu Kr alje vine Jugosla vije so še napr ej v eljali pr ejšnji pr ed - pisi, r azen ok upat orskih in tistih, ki so bili v naspr otju z no v o oblastjo. Nat o pa so v Beogr adu izhajali zv ezni zak oni, ki so post opoma gr adili lastno zak onodajo, skladno z značajem no v e oblasti. Slo v enija je s v oje pr edpise ur a vna v ala z zv e - znimi, kjer je bilo potr ebno in nujno, v se bolj pa tudi po s v oji v olji in zamislih. Zvezne ustavne določbe o izgonu Prv a usta v a FLR J je izšla f ebruarja 1946 in je v pog la vju o pr a vicah in dol - žnostih drža v ljano v določila, da je zajamčena nedotaklji v ost osebnosti drža v lja - no v . Noben drža v ljan ne sme biti izgnan iz drža v e. Mor e pa biti izgnan iz kr aja s v ojeg a bi v anja samo v primerih, ki jih pr edpisuje zak on. 87 Zelo podobne določbe o pr a vicah in dolžnostih slo v enskih drža v ljano v je v sebo v ala slo v ensk a usta v a iz januarja 1947. Zapisano je bilo, da sme biti naš drža v ljan izgnan iz kr aja s v ojeg a bi v ališča samo v primerih, ki jih pr edpisuje zak on. 88 Leta 19 53 je usta vni zak on o t emeljih družbene in politične ur editv e FLR J in o zv eznih or g anih oblasti med drugim zapisal tudi t o, da so v Jugosla viji za - got o v ljene s v oboda združe v anja, osebne s v oboščine in druge t emeljne pr a vice člo v ek a in drž a v ljana t er pr a vica do dela. 89 Z v ezna usta v a iz leta 1963 je v III. 86 Tk alče vić: Upustvo za državnu policijsku stražu , str . 171–176. 87 Usta v a FLR J, Ur . list FLR J, št . 10/46, z dne 1. 2. 1946, člen 28. 88 Usta v a Ljudsk e r epublik e Slo v enije, Ur . list LR S, št . 4/a47, z dne 24. 1. 1947, člen 27, 7. odsta - v ek. 89 Usta vni zak on o t emeljih druž bene in politične ur editv e FLR J in o zv eznih or g anih oblasti, Ur . list FLR J, št . 3/53, z dne 14. 1. 1953, člen 3. 429 Letnik 41 (2018), št. 2 pog la vju o s v oboščinah, pr a vicah in dolžnostih člo v ek a in občana, ki je imelo 39 členo v , zapisala, da občani uži v ajo s v obodo gibanja in nastanitv e. Pr a v t o je t esno po v ezano z izgonom ali int ernacijo oseb. Omejit e v je mogoče pr edpisati z zak onom, če je t o potr ebno za v odenje k azensk eg a post opk a, za pr epr ečit e v širjenja nalezlji vih bolezni, za v arstv o ja vneg a r eda ali če t o zaht e v ajo int er esi obr ambe drža v e. 90 Z v ezna usta v a iz leta 1974 je v III. pog la vju o s v obošč inah, pr a vicah in do lžnostih člo v ek a in občana določila, da je občanom zajamčena s v oboda giban ja in nastanit v e. Omejitv e so bile štiri vrs t e, in sicer podobne k ot v členu 51 usta v e iz leta 1963. 91 Iz t eh usta v sem na v ed el le tista določila, ki so v sebinsk o zade v ala izgon in določit e v bi v ališča. Slo v ensk e usta v e iz istih let so le podobno našt e v ale pr a vice in dolžnosti, ki so jih v sebo v ale zv ezne usta v e, zat o jih ni tr eba posebej na v ajati. Zvezni kazenski zakoni o izgonu oseb Že 10. 7. 1945 je začel v eljati zak on, 92 ki je določil d v anajst k azni, ki so se smele izr ek ati k ot g la vne, nek at er e tudi k ot str ansk e k azni. Med g la vnimi k azni - mi je bil tudi izgon iz kr aja pr ebi v anja. T a k azen je pomenila izgon v obsojenče v r ojstni kr aj ali v k ak šen dru g kr aj, kjer je mor al prisilno bi v ati. T r ajati je smela od eneg a meseca do petih let . P oleg k azni na prisilno de lo br ez od vzema s v obo - de, poleg k azni od vzema s v obode in poleg k azni od vzema s v obode s prisilnim delom se je smelo izr eči se dem str anskih k azni, med njimi tudi izgon iz kr aja pr ebi v anja, če je g la vna k azen višja od eneg a leta. K onec a v gusta 1945 je Ministrstv o za pr a v osodje Nar odne v lade Slo v e - nije poslalo okr ožnico v sem sodiščem, kjer je pojasnilo izv ajanje omenjeneg a zak ona o vrstah k azni. Na v edlo je, da so t e k azni in uk r epi po t em zak onu po s v oji v sebini in po int enciji pr ed v sem ukr epi socialne zaščit e pr ed delinkv enti in obenem delinkv ent o v samih. 93 Od 24. 8. 1946 je v eljal no v t o vrstni zak on z istim imeno m, 94 ki je za k azni - v a dejanja našt el trinajst vrst k azni, tudi no v o, in sicer ob v ezo, da se po vrne po v - zr očena šk oda. Med t emi je bil izgon iz pr ebi v ališča, ki se je smel izr eči k ot g la v - na ali str ansk a k azen. T o je pomenilo, da so st orilca od v edli na prisilno bi v anje v njego v r ojstni ali drug kr aj, ki g a ni smel zapustiti ali pa g a je tudi smel. T a k azen je smela tr ajat i najmanj šest mesece v in naj v eč pet let , izr eči pa se je smela le v primerih, izr ecno določenih v zak onu. T a k azen je dolet ela tudi mladoletnik a, ki je bil ob st orit vi k azni v eg a dejanja star 16 let , če je bilo t o po st opnji ne v arnosti dejanja in st or ilca potr ebno. Kazen izgona se je smela k ot str ansk a k azen izr eči poleg k azni prisilneg a dela br ez od vzema pr ost osti le, če je bila k azen od vzema pr ost osti daljša od 18 mesece v; poleg k azni od vzema pr ost osti, če je ta daljša od eneg a leta; poleg k azni od vz ema pr ost osti s prisilnim de lom pa, če je bila daljša od 6 mesece v . Od 13. 2. 1948 je v eljal splošni del k azensk eg a zak onik a. 95 Zoper st orilce k azni vih dejanj je določil d v anajst vrst k azni, med k at erimi je bil tudi izgon. T a k azen je pomenila izgon iz kr aja pr ebi v ališča ali iz drža v e. P omenila je pr epo v ed bi v anja v st orilče v em kr aju pr ebi v ališča. Glede na njego v o ne v arnost za družbo t eg a kr aja ni smel zapuščati ali g a je smel. Kazen je tr ajala najmanj šest mesece v in naj v eč pet let . Izgon iz drža v e je v eljal le za tujeg a drža v ljana, in t o za zmer aj 90 Usta v a SFR J, Ur . list SFR J, št . 14/63, z dne 10. 4. 1963, člen 51. 91 Usta v a SFR J, Ur . list SFR J, št . 9/74, z dne 21. 2. 1974, člen 183. 92 Zak on o vrstah k azni, Ur . list DFJ, št . 48/45, z dne 10. 7. 1945. 93 Stariha: Z nobenim delom se ne pečajo, le z lažni v o ber ačijo!, str . 69. 94 Zak on o vrstah k azni, Ur . list FLR J, št . 66/46, z dne 16. 8. 1946. 95 Kazenski zak onik. Splošni del, Ur . list FLR J, št . 106/47, z dne 13. 12. 1947. 430 P a v el Čelik: Izgon osebe k ot k azen ali v arnostni ukr ep na slo v ensk em (1768–2017), str . 405–456 Članki in razprave || Articles and Papers ali od eneg a do deset let . Izgon iz kr aja bi v ališča ali iz drža v e se je smel izr eči, če je g lede na st orilca, način st oritv e ali nagibe bilo ne v arno za družbo, da bi st o - rilec os tal v s v ojem bi v ališču ali drža vi. Če se je ta izgon izr ek el k ot str ansk a k a - zen poleg g la vne časo vne k azni, se je št ela od dne v a izr ek a ali ug asnitv e g la vne k azni. V v seh drugih primer ih se je bodisi k ot g la vna bodisi k ot str ansk a k azen št ela od dne v a pr a vnomočnosti sodbe. Z v ezna ljudsk a sk upščina je 27. 2. 1951 spr ejela k azens ki zak onik, 96 ki je začel v eljati 1. 7. 1951. Za st orilce k azni vih dejanj je določil sedem vrst k azni in tri vrst e v arnostnih ukr epo v . V arnostni ukr epi so bili: a) oddaja v za v od za v arstv o in zdr a v ljenje; b) od vzem pr edmet o v; c) iz gon iz drža v e. Slednji ukr ep so lahk o izr ekli tujemu drža v ljanu, če je bilo iz nagibo v za st orit e v dejanja, načina st or itv e ali iz drugih ok oliščin spoznati, da bi bilo šk o - dlji v o, če bi ostal v drža vi. T r ajal je za zmer aj ali pa za eno do deset let . T r ajanje t eg a uk r epa se je št elo od dne v a, k o je bila g la vna k azen pr estana, zastar ana ali odpuščena. Za domačeg a drža v ljana izgon ni bil (v eč) določen. Spr emembe in dopolnitv e t eg a k azensk eg a zak onik a, v elja vne od 1. 1. 1960, so poseg le tudi v omenjeno določbo o izgonu tujca, in sicer mu je bilo mogoče izr eči izgon iz drža v e za zmer aj ali za čas od eneg a do petih let . T r aja - nje izgo na se je št elo od dne v a, k o je bila g la vna k azen pr estana ali odpuščena. V arnostni ukr ep izgona iz dr ža v e se je smel izr eči le, če je sodišče st orilca hkr ati obsodilo na k azen. 97 1. 7. 1977 sta začela v eljati no v k azenski zak on SFR J in k azenski zak on SR Slo v enije. Z v ezni k azenski zak on 98 je našt el t e k azensk e sank cije: k azni, pogojna obsodba, sodni opomin, v arnostni ukr epi in vzgojni uk r epi. Namen v arnostnih ukr epo v je bil odpr a viti stanja ali odstr aniti ok oliščine , ki bi lahk o vpli v ale na pona v ljanje k azni vih dejanj. Med osmimi v arnostnimi ukr epi je bil tudi izgon tujca iz drža v e. T a ukr ep je bil dopust en le, če je bila st orilcu izr ečena k azen ali pogojna obsodba. Sicer pa je izgon za drža v ljana zv ezne drža v e odpr a vil že u v o - dni zak on h k azensk emu zak onik u, ki je izšel 1. 3. 1951. 99 Določbe o izgonu v drugih zveznih predpisih T udi v nek aj drugih zv eznih pr edpisih, ki niso imeli značaja k azensk eg a zak ona, so bile določbe o izgonu. A) Prvi zak on o k azni vih de janjih zoper nar od in drža v o, ki je začel v e - ljati 1. 9. 1945, je imel določbo, da se za k azni v a dejanja po t em zak onu lahk o poleg g la vne k azni izr eče tudi str ansk a k azen po zak onu o vrstah k azni, t or ej tudi izgon iz kr aja bi v ališča. 100 T udi drugi zak on z enakim imenom, 101 ki je začel v eljati 23. 7. 1946, je imel podobno določbo, ki je do v olje v ala poleg g la vne k azni 96 Kazenski zak onik, Ur . list FLR J, št . 13/51, z dne 9. mar ca 1951; popr a v ek v št . 25/51, z dne 23. 5. 1951. 97 Zak on o spr emembah in dopo lnitv ah k azensk eg a zak onik a, Ur . list FLR J, št . 30/59, z dne 29. 7. 1959, člena 39 in 40. 98 Kazenski zak on SFR J, Ur . list SF R J, št . 44/77, z dne 8. 10. 1976, č len 61. 99 Uv odni zak on h k azensk emu zak onik u, Ur . list FLR J, št . 11/51, z dne 1. 3. 1951, člena 5 in 18; popr a v ek t eg a zak ona v št . 25/51, z dne 23. 5. 1951. 100 Zak on o k azni vih dejanjih zop er nar od in drža v o, Ur . list DFJ, št . 66/45, z dne 1. 9. 1945, člen 13. 101 Zak on o k azni vih dejanjih zoper ljudstv o in drža v o, Ur . list FLR J, št . 59/46, z dne 23. 7. 1946, člen 12. 431 Letnik 41 (2018), št. 2 še izgon. T r etji zak on o k azni vih dejanjih zoper ljudstv o in drža v o ni posegel v omenjeni določbi v obeh pr ejšnjih zak onih. 102 B) Od 26. 11. 1947 je v eljal zak on, ki se je nanašal na gibanje in bi v anje ob drža vni meji. 103 Določil je, da seg a obmejni pas 15 kilometr o v v notr anjost drža v e. T am so lahk o stalno pr ebi v ali le naši drža v ljani, ki so dobili osebno izk a - znico za bi v anje in gibanje v t em pasu. Drugi so smeli se m priti le z do v oljenjem prist ojneg a drža vneg a or g ana. K dor je st oril pr ekršek iz t eg a zak ona ali iz pr ed - piso v , ki jih je na njego vi podlagi izdal zv ezni minist er za notr anje zade v e, je bil k azno v an z od vzemom pr os t osti ali poboljše v alnim delom do tr eh mesece v ali z denarno k aznijo do 3000 dinarje v , če dejanje ni bilo k azni v o dejanje. T ak a oseba se je smela po pr estani k azni izgnati iz s v ojeg a pr ebi v ališča, tujec pa iz drža v e; slednje je mor alo potr diti zv ezno ministrstv o za notr anje zade v e. Kazni je na prvi st opnji izr ek al odsek za notr anje zade v e pri izvršilnem odboru okr ajneg a, mestneg a ali r ajonsk eg a ljudsk eg a odbor a. Prit ožbo je bilo tr eba podati v osmih dneh na višji drža vni or g an, k ar pa ni zadržalo izvršitv e k azni. C) Prv a leta po k ončani drugi s v et o vni v ojni je pri nas izh ajalo v eč zv eznih zak ono v , ki so ur ejali posamezna podr očja družbeneg a in gospodarsk eg a r azv o - ja pri nas t er določali tudi k azni. Sem u vrščam zak on o k azni vih dejanjih zoper ljudstv o in drž a v o iz leta 1945, ki je bil nat o d v akr at spr emenjen ali dopolnjen, in sicer leta 1946 in 1947; zak on o pr epo v edi izzi v anja nar odneg a, r asneg a in v ersk eg a so vr aštv a in r azprtij iz let 1945 in 1946; zak on o k azni vih dejanjih zo - per splošno ljudsk o pr emož enje t er pr emoženje zadruž nih in drugih družbenih or g anizacij iz leta 1948; zak on k azni vih dejanjih zoper ur adno dolžnost iz leta 1948; zak on o pobijanju nedo v oljene špek ulacije in gospodarsk e sabotaže iz leta 1945, ki je bil spr emenjen v letih 1946 in 1947 in zak on o v ojaških k azni vih dejanjih iz leta 1948. Č) T o sno v so ur ejali tudi zak oni o tujcih, ki so bili zv ezn eg a značaja. Naj - pr ej je t o podr očje ur ejal pr a vilnik o tujcih, spr ejet leta 1959. 104 Določil je le post opek za vr nitv e tujca: Č e je k nam pripot o v al br ez v elja vne potne listine in g a na meji niso za vrnili, so g a poslali v določen kr aj, kjer je ostal, dokler g a je bilo mogoče vrniti pr ek o meje. T eg a kr aja ni smel zapustiti br ez do v oljenja, ta kr aj pa je določil zv ezni dr ža vni sekr etariat za notr anje zade v e. T a pr a vilnik je bil spr emenjen in dopolnjen leta 1964, a ni spr eminjal gzornjih določb. 105 Leta 19 65 je ta pr a vilnik zamenjal prvi zak on o gibanj u in pr ebi v anju tujce v v Jugosla viji, 106 ki je v 5. pog la vju z naslo v om »Prisilna odstranitev tujcev iz Jugo- slavije « podr obneje določil post opek s prisilno odstr anitvijo tujce v iz drža v e; bil je d v akr at spr emenjen ozir oma dopolnjen, zat o je leta 1969 izšlo pr ečiščeno besedilo t eg a zak ona. 107 No vi zak on, ki je izšel leta 1973, 108 je t o ur ejal pr a v tak o v naslo vu 5. pog la vja Prisiln a odstr anit e v tujce v iz Jugos la vije. T a zak on je v eljal do jeseni 1980, k o je izšel zadnji t o vrstni pr edpis v zv ezni drža vi. 109 T udi ta zak on je v 5. pog la vju določal post opek za prisilno odstr anit e v tujca. V si omenjeni zak oni so v sebo v ali zelo podobno v sebino t e vrst e, zat o bom na v edel določbe iz t eg a, zadnjeg a zak ona iz leta 1980. T ujec, ki mu je izr ečen v arnostni ali v arstv eni ukr ep izgona iz drža v e ali mu je bilo odpo v edano bi v anje pri nas ali je pri nas bi v al br ez do v oljenja, je mor al v posta v ljenem r ok u zapustiti drža v o. Če t eg a ni st oril, so: 102 Zak on o k azni vih dejanjih zope r ljudstv o in drža v o, Ur . list FLR J, št . 106/47, z dne 13. 12. 1947. 103 Zak on o giban ju na meji, Ur . list FLR J, št . 101/47, z dne 26. 11. 1 947, člen 9. 104 Pr a vilnik o pr ebi v anju in giban ju tujce v , Ur . list FLR J, št . 9/59, z d ne 4. 3. 1959. 105 Pr a vilnik o spr emembi in dopo lnitvi Pr a vilnik a o pr ebi v anju in gibanju tujce v , Ur . list SFR J, št . 41/64, z dne 14. 10. 1964. 106 Ur . list SFR J, št . 13/65, z dne 3 1. 3. 1965. 107 Zak on o giban ju in pr ebi v anju tujce v v Jugosla viji, Ur . list SFR J, št . 50/69, z dne 20. 11. 1969. 108 Zak on o giban ju in pr ebi v anju tujce v v Jugosla viji, Ur . list SFR J, št . 6/73, z dne 8. 2. 1973. 109 Zak on o gibanju in pr ebi v anju tujce v , Ur . list SFR J, št . 56/80, z dne 3. 10. 1980, členi 61, 62 in 63. 432 P a v el Čelik: Izgon osebe k ot k azen ali v arnostni ukr ep na slo v ensk em (1768–2017), str . 405–456 Članki in razprave || Articles and Papers a) tist eg a, ki je imel v elja vno potno listino, miličniki odpeljali do drža vne meje in g a prisilno odstr anili iz Jugosla vije; b) če pa ni imel v elja vne potne listine, so g a odpeljali do diplomatsk eg a ozi - r oma k onzularneg a pr edsta vništv a tuje drža v e pri nas, da mu izda potno listino. Če t o pr edsta vništv o t eg a ni hot elo st oriti, so g a odpeljali do drža vne meje in izr očili sosednjim or g anom drža v e, k at er e drža v ljan je bil, ali prist ojnemu or g anu drža v e, ki g a je bila pripr a v ljena spr ejeti. Pr ej je mor al r epubliški ali po - kr ajinski sekr etariat za notr anje zade v e dobiti sog lasje zv ezneg a sekr etariata za notr anje zade v e, ki g a je izd alo v r ok u d v eh dni od podaneg a zaht e v k a, je pisalo v členu 61. Za tist e tujce, ki so pri nas imeli izr ečen v arnostni ali v arstv eni ukr ep iz - gona, ali jim je bilo odpo v edano bi v anje pri nas, ali so pri nas bi v ali br ez do v o - ljenja, ali so k nam prišli nezak onit o, ali zanje ni bila znana ist o v etnost , ali jim ni bil priznan status begunc a ali azilanta, jih pa ni bilo mogoče tak oj odstr aniti iz drža v e, je bil or g anizir an pr ehodni dom za tujce. T a dom je bil v prist ojnosti zv ezneg a sekr etariata za notr anje zade v e, ki je odobr a v al pr edloge r epubliških ali pokr ajinskih sekr etariat o v za notr anje zade v e za od dajo tujca v ta dom, je določal člen 62. Za osebe iz člena 62 sta lahk o r epubliški ali pokr ajinski sekr etariat za no - tr anje zade v e določila prisilno začasno pr ebi v anje ali napotila tujca v drug kr aj, kjer mu je bilo pr eskr bljeno pr ebi v anje, je določal člen 63. Do leta 1980 je v eljala naslednja določba za občinsk e upr a vne or g ane za notr anje zade v e: Če ima tujec sr edstv a za pr eži v ljanje ali mu je t o zagot o v ljeno na drug način, je smel ta or g an določiti tujcu prisilno bi v ališče v sami občini ali g a je napotil v kr aj, kjer mu je bilo pr eži v ljanje pr eskr bljeno. Str ošk e pr e v oza je kril tujec sam, če pa t eg a ni bil sposoben, so str oški padli na našo drža v o. Zvezni zakoni o prekrških Z v ezna drža v a je v tr etjem letu s v ojeg a obst oja spr ejela samost ojen za - k on o pr ekrških, česar v pr ejšnjih d v eh obdobjih ni bilo. Kazenski zak oniki so namr eč ur ejali tak o k azni v a dejanja k ot pr egr ešk e in pr est opk e. Slednji so bili najbolj podobni sodobnim pr ekršk om. Na t ej podlagi so r epublik e smele izda - jati s v oje pr ed pise o pr ekrških za posamezna podr očja. V Slo v eniji je bil za našo obr a vna v o najzanimi v ejši zak on o ja vnem r edu in miru. R es je bil v Kr alje vini Jugosla viji v začetk u 30. let izdelan osnut ek zak ona o pr ekrških, ki je imel celo 293 členo v , a v se se je tu k ončalo. 110 Leta 1965 je ta pr a vilnik zamenjal zak on o gibanju in pr ebi v anju tujce v v Jugosla viji., 111 T emeljni zak on o pr ekrških , ki je začel v eljati 17. 1. 19 48, 112 je med sed - mimi vrstami upr a vnih k azni določil tudi izgon osebe. Izgon je smel določati le zak on. Izgon je pomenil pr epo v ed bi v anja v pr ebi v ališču st orilca pr ekršk a. Pri - silno bi v anje v določenem kr aju je bilo lahk o združeno s pr epo v edjo zapustitv e t eg a kr aja ali br ez tak e pr epo v edi. T r ajala je lahk o najmanj mesec dni in naj v eč šest mesece v . Kazen izgona je izvršil odsek (oddelek) za notr anje zade v e pri izvršnem odboru okr ajneg a ozir oma mestneg a (r ajonsk eg a) ljudsk eg a odbor a. 110 Č elik: Slovenski orožniki (1918-1941), str . 207, 208. 111 Ur . list SFR J, št . 13/65, z dne 3 1, 3. 1965. 112 T emeljni zak on o pr ekrških, Ur . list FLR J, št . 107/47, z dne 17. 12 . 1947, člena 6 in 13. 433 Letnik 41 (2018), št. 2 No vi t emeljni zak on o pr ekrških, ki je v eljal od 17. 11. 1951, 113 je za pr e - kršk e določil le denarno in zaporno k azen, med v arstv enimi ukr epi pa je našt el le od vzem pr edmet o v , ki so bili upor abljeni, pridobljeni ali nastali s pr ekršk om. Spr emembe in dopolnitv e t eg a zak ona so leta 1958 114 na v edle t e štiri v ar - stv ene ukr epe: od vzem pr edmet o v; od vzem do v oljenja za opr a v ljanje poklica ali deja vnosti; od vzem do v oljenja za posest in nošenje or ožja; odstr anit e v tujca iz drža v e. Z zak onom se lahk o pr edpišeta v arstv ena ukr epa izgon iz določeneg a kr aja in določit e v bi v ališča. Kak o je bila opr edeljena do ločit e v pr ebi v ališča k ot v arstv eni ukr ep? Če je bilo g lede na t ežo pr ekršk a st or ilče v o br ezobzirnost do k oristi družbene sk upnosti in njego v o nagnjenost k pr ekršk om potr ebno, da se izloči iz dot ed anje ok olice, k er je bila ne v arnost , da bi pona v ljal pr ekršk e, ogr o - žal ja vni r ed in mir , mirno ži v ljenje drža v ljano v ali ja vno mor alo. T a ukr ep je smel tr ajati od šest mesece v do d v eh let . V eljal je tudi za tujca, če mu je bila izr ečena odstr anit e v iz drža v e, odpo - v edano gost oljubje ozir oma mu ni bilo do v oljeno bi v anje, a v določenem r ok u ni zapustil naše drža v e, in sicer t olik o časa, dokler ni zapustil naše drža v e. V arstv eni ukr ep izgona iz do ločeneg a kr aja je smel tr aja ti naj v eč šest me - sece v . Statistik a je za Slo v enijo našt ela, da je bilo v letih 1963– 1965, t or ej v tr eh letih, izr ečenih 1043 v arstv enih ukr epo v izgona iz določeneg a kr aja in 24 v ar - stv enih ukr epo v določit e v pr ebi v ališča. 115 Spr emembe in dopolnitv e t eg a zak ona so leta 1965 116 določile, da je smel v arstv ene ukr epe določati le zak on. T a zak on jih je našt el sedem: od vzem pr ed - met o v; od vzem pr emoženjs k e k oristi; od vzem do v oljenja za opr a v ljanje poklica ali deja vnosti do eneg a leta; od vzem v oznišk eg a do v oljenja za eno let o; od vzem do v oljenja za posest in noše nje or ožja do tr eh let; odst r anit e v tujca iz naše dr - ža v e naj v eč do d v eh let; ob v ezno zdr a v ljenje od alk oholizma. Za hujše kršitv e zoper v arnost občano v in hujše kršitv e ja vneg a r eda je smel zak on pr edpisati v arstv eni ukr ep določit e v pr ebi v ališča do d v eh let . T a ukr ep je v eljal g lede na t ežo pr ekršk a, st orilče v o br ezobzirnost do sk upnosti in njego v o nagnjenost k pr ekršk om, zat o je bilo potr ebno, da se izloči iz dot ed anje ok olice. Določit e v pr ebi v ališča je v eljala tudi za tujca, če v pr edpisanem r ok u ni zapustil naše dr - ža v e, in je v eljala, dokler ni zapustil drža v e. T o pa ni v eljalo za nosečnice do tr eh mesece v nosečnosti in ne za mat er e do otr ok o v e star osti eneg a leta ali za por odnice pol leta po r ojstvu mrtv or ojeneg a otr ok a. Med v arstv enimi ukr epi ni bil v eč našt et izgon iz določeneg a kr aja. V arstv eni ukr ep določitv e pr ebi v ališča in izgona tujca je izvršil občinski or g an za notr anje zade v e. Tisti, ki jim je bilo določeno pr ebi v ališče, niso bili dol - žni delati, lahk o pa so jih poslali v poseben za v od. P odr obno je o izv ajanju obeh ukr epo v določil zv ezni sekr etar za notr anje zade v e. Zak on o pr ekrških, s k at erimi se kršijo zv ezni pr edpisi, ki je začel v eljati 1. 7. 1977, 117 je za pr ekršk e določil le d v e k azni, in sicer denarno k azen ali zapor . Našt el je pet v arstv enih ukr epo v: od vzem pr edmet o v; od vzem pr emoženjsk e k oristi; pr epo v ed opr a v ljanja samost ojne deja vnosti; pr epo v ed v ožnje mot orne - g a v ozila; odstr anit e v tujca iz drža v e. Če je bil tujec k azno v an za pr ekršek, zar adi k at er eg a je nezaželeno, da bi še napr ej ostal v SFR J, se g a odstr ani za dobo šestih mesece v do tr eh let . Zak on ni v eč v sebo v al zgor aj na v edene določbe g lede v ar - stv eneg a ukr epa določitv e pr ebi v ališča. 113 T emeljni zak on o pr ekrških, Ur . list FLR J, št . 46/51, z dne 17. 10. 1951, člena 6 in 39. 114 Zak on o spr emembah in dopo lnitv ah T emeljneg a zak ona o pr ekrških, Ur . list FLR J, št . 49/58, z dne 10. 12. 1958, členi 9, 39/a in 39/b. 115 Stariha: » Z nobenim delom se ne pečajo, le z lažni v o ber ačijo!«, s tr . 71. 116 Zak on o spr emembah in dopo lnitv ah t emeljneg a zak ona o pr ekrških, Ur . list SFR J, št . 13/65, z dne 31. 3. 1965, člena 9 in 19. 117 Ur . list SFR J, št . 4/77, z dne 14 . 1. 1977; popr a v ek v št . 37/77, z dne 15. 7. 1977, člena 25 in 45. 434 P a v el Čelik: Izgon osebe k ot k azen ali v arnostni ukr ep na slo v ensk em (1768–2017), str . 405–456 Članki in razprave || Articles and Papers Prvi slovenski zakon o prekrških Leta 1973 je Slo v enija spr ejela s v oj prvi zak on o pr ekrških, prvič v s v oji zgodo vini. Imel je 194 členo v . Določil je d v oje k azni za pr ekršek, in sicer denar - no k azen in zaporno k azen. V arnostne ukr epe je smel do ločiti le zak on. T u je bilo našt etih sedem takih ukr epo v , od od vzema pr edmet o v do ob v ezneg a zdr a v lje - nja alk oholik o v in nar k omano v . Z zak onom se lahk o pr edpišejo še drugi v arno - stni ukr epi, in sicer tudi br ez izr ek a k azni. 118 T a zak on je v eljal do začetk a leta 2005, k o se je začel upor abljati prvi t o - vrstni pr edpis v samost ojni Slo v eniji. 119 Zak on je imel 225 členo v in je našt el sank cije za pr ekršek: g loba; opomin; k azensk e t očk e v cestnem pr ometu s pr e - nehanjem v elja vnosti v oznišk eg a do v oljenja; pr epo v ed v ožnje mot orneg a v ozi - la; od vzem pr edmet o v; vzgojni ukr epi in izgon tujca iz drža v e. Izgon tujca se je smel izr eči le k ot str ansk a k azen. T o je v eljalo t edaj, k o je bila z dejanjem po vzr očena ne v arnost za nastanek hude posledice ozir oma je z dejanjem nastala šk odlji v a posledica. T r ajal je lahk o od šestih mesece v do petih let . Št ela se je od dne v a izvršitv e sodbe o pr ekršk u. Čas , k o je bila tujcu od vzeta pr ost ost , se ni v št el v čas tr ajanja t e sank cije. Slovenski predpisi o prekrških zoper javni red in mir V slo v enskih zak onih o pr ekrških zoper ja vni r ed in mir so bile v letih od 1949 do 1971 določbe, ki so omogočale izr ek v arstv eneg a ukr epa izgona iz določeneg a kr aja. Prvi tak pr edpis je leta 194 9 določil za t e pr ekršk e naslednje k azni: po - boljše v alno delo, od vzem pr ost osti, denarno k azen in od vzem pr edmet o v , s k a - t erimi je bil st orjen pr ekrše k. P oleg t eg a je bilo k azen izgona mogoče izr eči za st orilce štirih t o vrstnih pr ekršk o v , in sicer zoper kršit elja, ki je bil ne v ar en za ja vni r ed: a) ki se je na ja vnem kr aju v edel na posebno drzen ali sur o v način in s t em žalil drža v ljane ali rušil njiho v mir; b) ki si je izmišljal ali r azširjal lažni v e v esti, ki so rušile mir in zado v oljstv o drža v ljano v; c) ki se je izmik al delu in ži v el v br ezdelju; d) ki je pijanče v al, se je v dajal pr ostituciji, igr am na slepo sr ečo, ki se je ukv arjal s tihotapstv om ali črno borzo. Če se je mog lo ut emeljeno pričak o v ati, da bo st orilec še napr ej delal ome - njene štiri vrst e pr ekršk o v , so g a poslali od šest mesece v do d v eh let na druž - benok oristno delo zar adi pr e vzg ajanja. Za podr obnejša na v odila o izvrše v anju slednjeg a pris ilneg a upr a vneg a ukr epa je zak on poobla stil ministr a za notr anje zade v e LR S, pa tudi za izv ajanje celotneg a t eg a zak ona. 120 Zak on je začel v eljati 13. 5. 1949. Leta 19 51 so ta pr edpis uskladili z določbami t emeljneg a zak ona o pr ekr - ških. Do ločil je d v e k azni: zapor do 30 dni in denarno k azen. V njem so določili, da se sme za tri pr ekršk e t e vrst e poleg k azni izr eči tudi v arstv eni ukr ep izgona v kr aj pr ejšnjeg a pr ebi v ališča ozir oma v r ojstni kr aj ali v arstv eni ukr ep izgona iz določeneg a kr aja ali z območja. T o je lahk o tr ajalo naj v eč šest mesece v . T a v arstv eni ukr ep je zadel st orilca, ki: 118 Zak on o pr ekrških, Ur . list SR S, št . 7/73, z dne 28. 2. 1973, člena 6 in 11. 119 Zak on o pr ekrških, Ur . list R S, št . 7/2003, z dne 23. 1. 2003, člen a 4 in 24. 120 Zak on o pr ekrških zoper ja vni r ed in mir , Ur . list LR S, št . 16/49, z dne 13. 5. 1949, člena 3 in 6. 435 Letnik 41 (2018), št. 2 a) se je na ja vnem kr aju v edel na posebno drzen ali sur o v način t er s t em žalil drža v ljane ali motil njiho v mir; b) je pr er ok o v al, čar al, r azlag al sanje ali na drug pod oben način slepil ljudi; c) se je v dajal pr ostituciji, igri na sr ečo ali ber ačenju. Če je ta pr ekršek st oril mladoletnik, so mu smeli izr eči v arstv eni ukr ep, da so g a poslali naj v eč za šest mesece v v kr aj pr ebi v ališča njego vih starše v ali skr bnik a. Dodan je bil no v , peti člen, ki je zaostril v sebino izr ek a v arstv eneg a ukr epa izgona. Če je pr eisk a v a ugot o vila, da st orilče v o r a vnanje ni imelo znak o v k azni - v eg a dejanja: ogr ožanja drža vne celot e in neod visnosti; sodelo v anja pri so vr a - žnem delo v anju zoper FLR J; združe v anja zoper ljudstv o in drža v o ali so vr ažne pr opag ande, zoper st orilca pa so bili potr ebni vzgojni ukr epi, da bi se pr epr ečil njego v šk odlji vi vpli v na dr uge, so spis poslali senatu za pr ekršk e pri ministr - stvu za notr anje zade v e LR Slo v enije, ki je lahk o izr ek el v arstv eni ukr ep pr e - bi v anja v določenem kr aju za čas od šestih mesece v do d v eh let (k onfinacija). Prizadeti se je na tak o odločbo smel v r ok u 8 dni prit ož iti na senat za pr ekršk e pri MNZ FLR J in prit ožba ni odložila izvršitv e odločbe. Kr aj napotitv e je določilo MNZ LR S. T r ajanje t eg a ukr epa je smel minist er za notr anje zade v e pr ekiniti, če ukr ep ni bil v eč potr eben. Minist er za notr anje zade v e LR S je bil pooblaščen, da je izdal natančnejše pr edpise o izvrše v anju t eg a ukr epa. 121 Leta 1959 je no vi r epubliški zak on določil d v e k azni, in sicer zapor do 30 dni in denarno k azen t er d v a v arstv ena ukr epa: Od vzem pr edmet o v , ki so bili upor abljeni za pr ekršek, pridobljeni s pr ekršk om ali so nastali s pr ekršk om t er izgon iz določe neg a kr aja. P oleg k azni se je smel izr eči tudi v arstv eni ukr ep izgo - na iz določeneg a kr aja za osem pr ekršk o v zoper ja vni r ed in mir , k dor: a) se je pr et epal ali v edel na posebno nesr amen, žalji v ali sur o v način na ja vnem kr aju ali na pr ost oru, kjer je na podlagi posebnih pr edpiso v vzdr - že v al r ed drža vni or g an, za v od ali or g anizacija; b) je izr ek al ali r azširjal vznemir lji v e v esti ali tr ditv e in s t em neupr a vičeno po vzr očal zaskr bljenost ljudi; c) je prir ed il nast op ali pr edsta v o g lumače v , napr a v za zaba v o in podobno br ez do v oljenja prist ojneg a or g ana, ali je s t em nadalje v al kljub pr eklica - nemu do v oljenju ali ni izvršil v do v oljenju pr edpisanih ukr epo v; d) je slepil ljudi tak o, da je pr er ok o v al, čar al, r azlag al sanje ali podobno; e) se je v dajal klat enju, pot epanju, ber ačenju ali se je izmik al delu, ži v el v br ezdelju, čepr a v je bil zmožen za delo; f ) je z namenom, da bi si pridobil v ečjo mat erialno k orist , igr al hazar dne ali druge podobne igr e; g) je nabir al pr ost o v oljne prispe v k e br ez do v oljenja ali se ni držal pogoje v in omejit e v iz odločbe, s k at er o je bilo do v oljeno nabir anje t eh prispe v k o v; h) k dor se je v dajal pr ostituciji ali je pri t em sodelo v al. Če je pr ekršek st oril mladoletnik, so bili k azno v ani starši ozir oma skr bnik z de narno k aznijo do 10.00 0 dinarje v , če so zanemarili s v ojo dolžnost in niso skr beli zanj. 122 Zak on je začel v eljati 11. 12. 1959. Leta 19 71 so spr emembe in dopolnitv e t eg a zak ona določile d v e k azni, in sicer zapor do d v eh mesece v t er g lobo. V arstv eni ukr ep izgona osebe ni bil v eč določen. 123 Zak on je začel v eljati 4. 11. 1971. 121 Zak on o izr a vna vi posebnih pr edpiso v o pr ekrških v zak onih LR Slo v enije z določbami t emelj - neg a zak ona o pr ekrških, Ur. list LRS , št . 40/51, z dne 18. 12. 1951, člena 3 in 4. 122 Zak on o pr ekrških zoper ja vni r ed in mir , Ur . list LR S, št . 38/59, z dne 3. 12. 1959, člen 21. 123 Zak on o spr emembah in dopo lnitv ah Zak ona o pr ekrških zoper ja vni r ed in mir , Ur . list SR S, št . 40/71, z dne 27. 10. 1971, člen 9. 436 P a v el Čelik: Izgon osebe k ot k azen ali v arnostni ukr ep na slo v ensk em (1768–2017), str . 405–456 Članki in razprave || Articles and Papers Preselitev v določen kraj, družbenokoristno delo v Sloveniji in »arhipelag Goli« V času Tit o v e Jugosla vije je prišlo do d v eh prisilnih ukr epo v , k at erih po - sledicaje bila pr eselit e v ali prisilno bi v anje naših drža v ljano v v določenem kr aju. A. Najpr ej je šlo za prisilno izselit e v pr ebi v alce v ob drža vni meji Jugosla - vije z A v strijo in Italijo. Že omenjeni zak on o gibanju ob meji iz leta 1947 je do - v olje v al tak o imeno v ano izpr aznit e v obmejneg a pasu. T o naj bi nar ek o v ali v ar - nostni r azlogi. Sem so u vrstili skri vne pobege naših drža v ljano v na tuje, skri vne vpade naših obor oženih emigr antskih sk upin ali posameznik o v iz tujine k nam it d. T am ži v eči pr ebi v alci so mor ali zapustiti s v oje dom o v e in so jih naselili v nek danjih k oče v arskih v aseh na K oče v sk em. T am so mor ali delati na drža vnih posestvih, za k ar so bila ustano v ljena delo vna taborišča. 124 T a prisilna izselit e v obmejneg a pr ebi v alstv a je imela nek aj znamenj izgona ali k onfinacije, čepr a v pr a vno ni šlo zanju. T o vpr ašanje so obr a vna v ali tudi v zbornik u, ki je os v etlil dog ajanje ob dr - ža vni meji na Gor enjsk em. Na v edli so primer e nek aj prisilno izseljenih domači - no v , ki so mor ali zapustiti s v oj dom ob drža vni meji. T ak o so kmečk o družino Ja - neza Mart elja s Sr ednjeg a V r ha nad Gozdom - Martuljk om 30. 9. 1947 izselili in jo poslali v nek danjo k oče v arsk o v as Stari Log. T am so mor ali delati na posestvu bi v ših lastnik o v , ki je bilo nek ak o delo vno taborišče. Domo v so se smeli vrniti šele 13 . 1. 1951, t or ej po sk or aj tr eh letih in pol. Našli so pošk odo v ano domačijo, k ajti tam so pr ebi v ali gr aničarji, zemlja je bila neobdelana in zanemarjena. 125 V sak o oblik o prisilneg a dela je pr epo v edala že k on v encija Mednar odne or g anizacije dela iz leta 193 0. Jugoslo v anski pr edpisi v obdobju 1945–1951 so poznali štiri oblik e nes v obodneg a dela: prisilno delo br ez od vzema pr ost osti je v eljalo do leta 1948; prisilno delo z od vzemom pr ost osti je v eljalo do leta 1951; poboljše v alno delo je v eljal o od leta 1948 do 1951, dr užbenok oristno delo pa od 194 8 do 1951. Sodbe za prv e tri oblik e je izr ek alo prist ojno sodišče, za tr etjo in četrt o pa tudi upr a vni or g ani. V v seh po v ojnih delo vnih taboriščih v Slo v eniji je k azen prisilneg a, poboljše v alneg a in družbenok oristn eg a dela pr estajalo v eč k ot 15.000 k aznjence v , je zapisal pr euče v alec t eg a dog ajanja pri nas po drugi s v et o vni v ojni. 126 B. Zak on o pr ekrških zoper ja vni r ed in mir je prinesel pojem družbeno - k oristneg a dela. T ak oj po u v elja vitvi so bile oblik o v ane tak o imeno v ane delo vne sk upine (taborišča) za moš k e v Ljubljani, kjer so gr adili t o v arno Lit ostr oj, in v Strnišču pri Ptuju (Kidriče v o). Za žensk e je bilo sprv a taborišče v bi v ši k o - če v arski v asici F er dr eng Jeseni 1949 pa so jih pr eselili v gr ad v Šk ofjo Lok o. Hišni r ed je 2. 7. 1949 določilo zv ezno notr anje ministrstv o. Že a v gusta 1949 je tam bi v alo 1619 moških in žensk. Pri določanju oseb za pr e vzgojo v t eh tabori - ščih je prihajalo do mnogo napah, zat o je slo v enski notr anji minist er imeno v al posebno k omisijo za pr eg led stanja v t eh taboriščih in vzr ok o v za izr ek k azni družbenok oristneg a dela. K o je ta k omisija 17. 11. 1949 podala s v oje por očilo, je med drugim ugot o vila, da je bilo tr eba r azv elja viti celo 21 odst otk o v odločb o družbenok oristnem delu v t eh taboriščih. 127 C. Inf or macijski bir o k omunističnih in dela v skih partij je po zasedanju v Buk ar ešti 28. junija 1948 obja vil r esolucijo z naslo v om »O razmerah v Komuni- stični partiji Jugoslavije «. Med drugim je pozv ala čla ne KPJ, naj zamenjajo CK in posta vijo no v eg a. V r azpr a v ah o t ej r esoluciji jo je manjši del člano v KPJ podpr l. 124 Mik ola: Delo kot kazen , str . 86. 125 Vroče sledi hladne vojne , str . 47 in 50. 126 Žižek: »Os v obojeni« so gr adili, str . 170. 127 Zgodovina organov za notranje zadeve v SR Sloveniji , II./5 a, str . 152 in 160, Ljubljana: R SNZ SR S, 1970. 437 Letnik 41 (2018), št. 2 V odstv o je ocenilo, da je poleg gospodarsk e blok ade drža v e in v ojaških priti - sk o v z V zhoda tudi v elik a ne v arnost notr anjeg a r azk ola v drža vi. Mnoge, ki so se iz r ekli za r esolucijo, so bodisi po odločitvi sodišč, ki so jih zlasti po zak onu o k azni vih dejanjih zoper ljudstv o in drža v o iz let 1946 in 1947 128 obsodila k ot iz - dajalce, bodisi po upr a vni odločbi poslali v zapor e ali ta borišča. Upr a vna odloč - ba je bila približno t o, k ar je bil pozneje sodnik za pr ekršk e. T emelj za Goli ot ok sta bila t or ej že omenjeni zv ezni zak on o pr ekrških iz leta 1948 t er pr a v tak o omenjeni zak on o k azni vih dejanjih zoper nar od in drža v o, po k at er em so delo - v ala v ojašk a in ci vilna sodišča. Prv a so obr a vna v ala zlasti oficirje JLA, pripadni - k e milice in UDB. 129 V ečinoma so bili nastanjeni v »k oncentr acijskih« taboriščih, kjer je bilo tr eba delati. Med slednjimi sta bila znana zlasti jadr ansk a ot ok a Goli in Gr gur . Med 16.312 taboriščniki je bilo tudi 556 člano v K omunistične partije Slo v enije. Zadnje taboriščnik e so izpustili leta 1956. 130 T aboriščniki so mor ali delati in pr estajati r azne oblik e »pr e vzgoje«. Ne - r edki so tam umr li. Nek at er i ugota v ljajo, da so bile tam t ežje r azmer e k ot v ta - borišču v Bileći zadnje let o pr ed r azpadom Kr alje vine Jugosla vije. V obeh so bili pr et ežno člani k omunistične str ank e, obakr at obsojeni k ot so vr ažniki drža v e in ne v arni za r ežim. Mor da je bil k do celo v obeh taboriščih? Na pr es tajanje sodne ali upr a vne k azni je bilo poslanih 16.731 oseb: po upr a vni k azni 11.694 in po sodni 5.037 oseb. P o ur adnih podatkih je na Golem ot ok u ozir oma v KPD R ab med let oma 1948 in 1953 bilo 11.611 int ernir an - c e v. 131 O Golem je v Jugosla viji, zlasti po njenem r azpadu, nastalo na desetine knjig in na st otine člank o v , ki so jih napisali sami taboriščniki ali po v sem ne - prizadeti ljudje. Črnogorsk a ak ademija znanosti in umetnosti je 27. junija 1995 or g anizir ala v P odgorici okr og lo mizo o taboriščnih časih pri nas. Gr adi v a s t eg a pos v eta so obja vili čez tri leta v knjigi. T am so na v edli podat ek, da do t edaj ni bil odkrit pr a vni akt o vzpo sta vitvi taborišča na Golem niti akt o njego vi ukini - tvi. K ot začet ek taborišča so zat o št eli let o 1949 in za k onec let o 1956; t edaj so namr eč 29. 11. 1956 pomilostili št e vilne taboriščnik e. V r ef er atih je bil na v eden podat ek nek danje službe drža vne v arnosti, da je od leta 1948 do k onca 1963 po inf ormbir oje v skih stališčih delo v alo in nast opalo 55.6 63 Jugoslo v ano v . V Slo - v eniji je bilo 934 takih oseb, t o je 1,28 odst otk a, k ar je bil najmanjši delež med našimi r epubl ik ami in obema pokr ajinama. Br ank o Ma rtino vić, eden od udele - žence v t e okr og le mize, je s v oj prispe v ek namenil odgo v oru na vpr ašanje, zak aj na Golem ni prišlo do nobeneg a upor a ali odpor a, k ot so jih poznali na tujem. Ocenil je, da je tam delo v al ut ečen str oj za lomljenje lju di, ki bi v k ali zatr l v sak upor ali odpor . Ni bilo nobene sabotaže, namerneg a pošk odo v anja or odja, po - šk odo v anja al i uniče v anja drža vne lastnine, o vir anja pr oizv odnje. Zapisal je, da v zgodo vini nobeno politično gibanje ali v er a nista tak o br ezobzirno in sadistič - no obr ačuna v ala s s v ojimi nek danjimi v erniki ali odpadniki, k ot je t o delal tit o - istični. Niti člo v eški spomin niti pisana beseda si nista zapomnila takih pošasti, k ot so bili tisti v Stari Gr adiški, na S v . Gr gurju, Ug ljanu, v Bileći, na Golem ot ok u, v Bogdano v em kr aju, K ot oru in Mamuli, je zapisal. 132 V t eh manjših taboriščih je ži v ljenje t eklo podobno k ot na Golem ot ok u, zat o so celot en sist em taborišč v bi v ši drža vi poimeno v ali enosta vno ar hipelag Goli. 133 128 Zak on o k azni vih dejanjih zop er nar od in drža v o, Ur. list FLRJ , št . 59/46, z dne 23. 7. 1946; Zak on o dopolnitvi Zak ona o k azni vih dejanjih zoper nar od in drža v o, Ur. list FLRJ , št . 106/47, z dne 13. 12. 1947. 129 K osić: Goli otok. Največi Titov konclogor, str . 26, 27. 130 Enciklopedija Slovenije (1990) , 4. zv ezek, str . 147, 148. 131 Jezernik: Goli otok-Titov gulag , str . 15 in 34. 132 Goli otok (1949–1956) , str . 5, 68, 333 in 334. 133 K osić: Goli otok. Največi Titov konclogor , str . 17. 438 P a v el Čelik: Izgon osebe k ot k azen ali v arnostni ukr ep na slo v ensk em (1768–2017), str . 405–456 Članki in razprave || Articles and Papers O obeh taboriščih za k omunist e in druge naspr otnik e t edanje oblasti, Bi - leći in Golem ot ok u, je v naših enciklopedijah iz pr ejšnjih časo v r azlično zapisa - no, zelo skr omno ali malo bolj obširno. Prvi zv ezek Vojaške enciklopedije je leta 1958 Bilećo omenil zgolj k ot kr aj v Her cego vini. 134 Enciklopedija Jugoslavije je ist eg a leta zgo lj omenila, da je bil na Golem ot ok u po letu 1949 k azensk o-po - boljše v alni dom R ab. 135 Nekateri napotki za delo milice v letih 1948 in 1949 Ministrstv o za notr anje zade v e Ljudsk e r epublik e Slo v enije je v es čas po v ojni izdajalo dir ekti v e, okr ožnice, na v odila in ob v estila, ki so bila namenjena v sem or g anizacijskim enotam notr anjeg a r esorja. Če je bilo tr eba, so jih poslali tudi enotam milice. Da bi t o pot ek alo enosta vno in pr eg ledno, je ministrstv o jeseni leta 19 48 začelo izda jati Službeni bilten Ministrstva za notranje zadeve Ljudske republike Slovenije. O t em je minist er Boris Kr aig her 22. 11. 1948 pod - pisal odlok. 136 Bilt en so tisk ali v lastni tisk arni na Kidr iče vi ulici 2 v Ljubljani, ki je imela pr ost or e v kleti in je delo v ala tudi v samost ojni Slo v eniji. Ukinil jo je notr anji minist er Andr ej Bohinc. V t ej publik aciji, ki je izhajala le ob k oncu leta 1948 in celo let o 1949, so iz hajala tudi opozorila na napak e, ki so jih nadzorniki ugot o vili pri delo v anju miličnik o v , in napotki za odpr a v o takih nepr a vilnosti. Nek aj jih bom omenil. Že v prvi št e vilki t eg a bilt ena so opozorili na napak e pri spr emljanju oseb. K omandirji postaj ne poučijo miličnik o v o t ej nalogi, za t o opr a vilo določijo neiz - k ušene mlade miličnik e, v ečkr at en sam spr emlja sk upino oseb it d. Zat o so dali napotk e za k omandirje postaj, miličnik e, g lede or ožja in sr edst e v za v klepanje it d. 137 Ena od kr ožnic se je nanašala na pr ekršk e zoper ja vno mor alo. Sem so pri - št e v ali štiri kršitv e: pr ostitucijo, kršit e v ja vne mor ale, spolno obče v anje spolno bolnih oseb in k onk ubinat . T e pr ekršk e so obširneje opisali: a) Pr ostitucija je podana le t edaj, če se žensk a oseba v daja moškim za denar ali drugo imo vinsk o k orist tak o, da t o izvršuje pono vno k ot edini način pr eži v ljanja ali poleg s v oje r edne zaposlitv e. b) Kršit e v ja vne mor ale na ja vnih kr ajih je, če k do str emi ugoditi spolnemu gonu ali pohoti na k akršen k oli način na kr aju, ki je dost open v sak omur . c) Spolno združe v anje oseb je, če v edo, da so spolno bolne, ali pri čemer na - staja ne v arnost spolne ok užbe. d) K onk ub inat je, če ži vita d v e osebi r azličneg a spola v ži v ljenjski sk upnosti, čepr a v nista por očeni, in s t em vzbujata ja vno zgr ažanje. Na v edli so napak o v Slo v enski Bistrici, kjer je odsek za notr anje zade v e okr ajneg a izvr šneg a odbor a s k amionom pripeljal ženk e na zdr a vniški pr eg led, češ da so pr ostitutk e in spolno bolne. Zdr a vniški pr eg led je pok azal, da so v se zdr a v e, »mnoge od njih pa celo poštene «. T o ni stv ar milice, pač pa po v erjeništv a za ljudsk o zdr a vje pri okr ajnem ljudsk em odboru, so zapisali v okr ožnici. 138 Nalog am pri spr emljanju oseb je bilo kmalu pos v ečeno pono vno opozorilo na nepr a vilnosti pri izv ajanju prv e okr ožnice. Zaht e v ali so, da se dosledno izpol - njuje spr o v odni list (pisni nalog za spr emljanje osebe), zlasti osebni opis in oseb - 134 Vojna enciklopedija (1958), 1. zv ezek, str . 65. 135 Enciklopedija Jugoslavije (1958 ), 1. zv ezek, str . 486 in 564, 565. 136 Odlok, Službe ni bilt en, št . 1/48, okr ožnica z dne 22. 11. 1948. 137 Napak e pri spr emljanju pripor nik o v , Službeni bilt en, št . 1/48, okr ožnica z dne 27. 11. 1948, str . 12–14. 138 Kazno v anje pr ekršk o v zoper ja vno mor alo, Službeni bilt en, št . 2/48, okr ožnica z dne 1. 12. 1948, str . 10–13. 439 Letnik 41 (2018), št. 2 na opr ema spr emljane osebe. T a list je tr eba izpolniti v tr eh izv odih, ki se r azli - k ujejo po barvi papirja: Prvi izv od ostane pri or g anu za notr anje zade v e, drugi je za spr emlje v alca in tr etji za or g an, k amor je osebo tr eba spr emljati in izr očiti. 139 Zgodilo se je, da so spr emlja ne osebe miličnik u pobegnile in jih je bilo tr e - ba pois k ati in prijeti. Zat o so dali napotk e o načinu ja v ljanja pobego v . Opisali so, da mor a tir alica za pobeg lim v sebo v ati: 13 podatk o v o pobeg lem; osebni opis s 16 podatki; r odbinsk e in os ebne v eze t er druge podatk e, če so na r azpolago, na primer f ot ogr afija, oblek a, osebna legitimacija it d. 140 Od miličnik o v so zaht e v ali, da pos v etijo pozornost ber ačenju. Med dru - gim so v okr ožnici zapisali, da »/…/ V državi, kot je naša, ki stopa v socializem, prosjačenje ne sme obstajati /…/ Ta socialni problem je treba čimprej zatreti. « Za delo sposobne ber ače je tr eba poslati odsek om za delo vno silo pri izvršnih odborih, če pa ber ačenje pona v ljajo, je tr eba zoper njih izv esti upr a vni k azenski post opek in izr eči poboljše v alno delo ali od vzem pr ost osti. 141 Maja 19 49 je okr ožnica opozorila na pomen e vidence pogojno odpušče - nih ose b in oseb, ki jim je bil določen kr aj bi v anja. Enot e milice mor ajo nadzo - r o v ati obnaša nje pogojno odpuščenih oseb. K ontr olna služba je ugot o vila, da ima le po v erjeništv o za notr anje zade v e v Dolenji Lenda vi ustr ezno e videnco o osebah s k aznijo izgona ozir oma določitvijo kr aja bi v anja. T r eba je v oditi ločeno k art ot ek o oseb, ki so izgon že nast opile, in ločeno za tist e, ki bodo t o k azen šele nast opile, k o bodo pr estale k azen od vzema pr ost osti. O t em je bilo tr eba por o - čati do 15. 6. 1949. 142 Okr ožnica sr edi a v gusta 19 49 se je nanašala tudi na osebe, poslane na družbeno k ori stno delo. P o v erjeništv a mor ajo za tak e os ebe izpolniti osebni list in k art on Evidenca oseb z določenim krajem bivanja . Kart oni za t e osebe se v odi - jo enak o k ot za osebe, ki jim je bil določen kr aj bi v anja. En k art on je tr eba poslati upr a vi taborišča, kjer se t o delo opr a v lja in upr a v a mor a beležiti njiho v o zadr - žanje, nat o pa k art on vrniti po v erjeništvu. P o v erjeništv o vpiše podatk e v osebni list , k art on pa pošlje po v erjeništvu za notr anje zade v e ljubljansk e oblasti. 143 Pogled v pravila miličniške službe A. Prvi del prvih pr a vil za opr a v ljanje službe milice je izšel leta 1949 in je obseg al 10 pog la vij z 81 t očk ami. Izšla so v posebni knjižni izdaji k ot int erno gr adi v o g la vne upr a v e nar odne milice pri zv eznem notr anjem ministrstvu. Knji - g a je obseg ala 128 str ani. Drugi del ni izšel. P og la vje o spr emlje v alni službi je imelo t očk e 34, 35, 36 , 37 in 38 t er štiri mednaslo v e. V t očki a), v t . i. splošnih določbah, je bilo zapisano, da se spr e - mljanje le izjemoma opr a v lja peš. Le izjemoma je do v oljeno spr emljanje od ene postaje milice do druge. Pr a viloma je t o pot ek alo nepr etr goma. Nalog za spr emljanje izdaja or g an ali star ešina postaje milice, ki zagot o vi tudi seznam od vzetih stv ari in hr ano za spr emljane osebe. V odja spr emljanja pr eišče osebe, pr e v eri njiho v o zdr a vje, obl ek o in obut e v , poskr bi za v ožnjo z ja vnimi pr ome - tnimi sr edstvi it d. V pričo spr emljanih miličniki napolnij o or ožje in v odja opozo - ri spr emljane, da bodo or ožje upor abili ob uporu, napadu ali posk usu pobeg a. 139 Nepr a vilnosti pri spr o v odni službi, pono vno opozorilo, Službeni bilt en, št . 18/49, okr ožnica z dne 15. 3. 1949, str . 1–3. 140 Način ja v ljanj a pobego v , Služb eni bilt en, št . 18/49, okr ožnica z d ne 22. 3. 1949, str . 8. 141 Ber ačenje v ja vnih lok alih in ja vnih mestih, Službeni bilt en, št . 20, okr ožnica z dne 5. 4. 1949, str . 3. 142 E videnca pogojno odpuščenih obsojence v . E videnca oseb z določenim kr ajem, Službeni bilt en, št . 28, okr ožnica z dne 21. 5. 1949, str . 8, 9. 143 E videnca oseb, poslanih na dru žbeno k oristno delo, Službeni bil t en, št . 42, okr ožnica z dne 24. 8. 1949, str . 1. 440 P a v el Čelik: Izgon osebe k ot k azen ali v arnostni ukr ep na slo v ensk em (1768–2017), str . 405–456 Članki in razprave || Articles and Papers Osebam od vzeti pr edmeti se popišejo, opišejo in sk upaj s spr e v odnim list om pr edajo or g anu, k k at er emu spr emljajo osebe. Če je tr eba, osebe v klenejo. Do - v oljene pr edmet e nosijo osebe same, ne miličniki. V t očki b) so bile obširno opisane dolžnosti miličnik o v . Mor ajo biti stal - no budni in pozorni na spr emljane osebe. Ne v arne osebe zv ežejo. Če miličnik spr emlja eno samo osebo, gr e zadaj na taki r azdalji, da g a lahk o prime ob po - sk usu beg a. Če je v eč miličnik o v za v eč oseb, se r azpor edijo zadaj in ob str ani. V odja je zadaj. Če gr edo peš, so ne v arne osebe pr ed v odjo, drugi pa spr edaj. Sk ozi naselja je tr eba iti po str anskih pot eh, po možnosti pa spr emljati v zaprtih v ozilih. R azgo v ori med spr emljanimi in z miličniki so pr epo v edani. Spr emljanih oseb pr ebi v alc em ni do v oljeno zaposta v ljati ali žaliti. P eš je do v oljeno spr emlja - nje le podne vi, le v nujnih primerih tudi ponoči. P onoči mor a osebe spr emljati v eč miličnik o v , zlasti k o pot ek a spr emljanje sk ozi negot o v e kr aje. Pr a viloma se spr emljanje or g anizir a tak o, da se spot oma ne pr enočuje. Če je tr eba pr enoči - ti, je t o v kr aju z enot o milice, izjemoma tudi v drugih primernih pr ost orih. Če pri spr emljanju pomag ajo miličniki druge enot e, t o delajo sk upaj z miličniki za spr emljanje in ne sami. Če se usta vijo v sobi, je miličnik ob vr atih, z obr azom obrnjen pr oti osebi. Pr enočit e v naj bo po možnosti čim višje v v ečnadstr opni sta v bi, da osebe ne bi pobegnile. Or ožje mor a biti stalno napolnjeno, ne smejo se sleči ali sezuti. Na ladji in v lak u naj izber ejo poseben pr ost or . V st opijo pr ed potniki in izst opijo za njimi. V v lak u ali na ladji se pušk a izpr azni tak o, da je naboj v naboj nik u, se zask oči in pot em se da naboj spet v ce v . Pišt ola pa mor a biti stalno napolnjena. Okna in vr ata na v lak u ali ladji mor ajo biti zaprta. Če je en sam miličnik, st oji ob vr atih in pr ed njim oseba, sicer pa se r azpor edijo blizu vr at in ok en. Na v lak u je tr eba imeti žepne s v etilk e, da os v etljujejo pot sk ozi pr e - dor e in je snop usmerjen v obr az spr emljani osebi. Na k amionu je oseba s st e - gnjenimi nog ami in hr bt om pr oti v oznik o vi k abini. Miličniki so v zadnjem delu k amiona, obrnjeni pr oti spr emljanim. Lahk o jih zv ežejo drugeg a ob drugeg a. Če je spr emljanje z vpr ego, je miličnik zadaj obrnjen v smeri v ožnje, oseba pr ed njim s hr bt om pr oti smeri v ožnje in obr azom pr oti miličnik u. Med spr emljanjem miličniki ne pozdr a v ljajo in ne odzdr a v ljajo. F ot ogr afir anje sk upaj z osebo ni do v oljeno. Ob prihodu na namembno mest o v odja pr eda osebe pr oti pisnemu potr dilu. Miličniki se tak oj vrnejo v s v ojo enot o. V odja odda potr dilo o pr edaji osebe or g anu, ki je odr edil spr emljanje. Star ešina lahk o odr edi, da v odja izdela por očilo o spr emljanju. Na t o je bil pod t očk o c) opisan post opek ob pobegu, bolezni ali smrti spr emljane osebe. Če oseba pobegne, mor a v odja tak oj ob v estiti najbližjo enot o milice in na v esti, kje je ose ba pobegnila, njen opis, njene osebne podatk e, k aj je zagr ešila it d. O pobegu ob v esti tudi or g an, k amor je bilo tr eba osebo pr edati. Dobi potr dilo o prija vi pobeg a, ki g a pot em pr eda or g anu, ki bi spr ejel t o osebo, in or g anu, ki je odr edil spr emljanje. K o pride v kr aj pr edaje, v odja por oča o po - begu. Izčrpno por oča tudi or g anu, ki je nar očil spr emljanje in star ešini postaje milice, ki je od r edil spr emljanje, posebej o ukr epih, ki jih je st oril za izsledit e v in prijetje pobeg leg a. Če oseba zboli in ne mor e dalje pot o v ati, se v odja pr ek kr aje vneg a ljudsk eg a odbor a obrne na zdr a vnišk o pomoč. Če zdr a vnik ugot o vi, da je os eba nesposobna za nadalje v anje poti, jo v odja pr eda najbližji postaji mi - lice in ob t em pr eda tudi njene pr edmet e, oblek o, obut e v , perilo in drugo, tudi napotnico za naknadno spr emljanje v namemben kr aj. O t em pr ejme potr dilo, ki g a odda or g anu pr e vzema ali oddaje osebe. O bolezni ob v esti tudi or g an za pr e vzem spr emljaneg a. Ob smrti ali umoru spr emljane osebe pr eda truplo kr a - je vnemu ljudsk emu odboru za pok op, ob v esti po v erjeni štv o za notr anje zade v e okr ajneg a ljudsk eg a odbor a in če je ena sama oseba, se vrne v matično enot o; če je v eč oseb, nadaljujejo spr emljanje. V namembnemu or g anu por oča o smrti in pr eda potr dilo o pr edaji trupla. Ob vrnitvi v enot o v odja por oča o smrti or g anu, ki je od r edil spr emljanje, in pr eda potr dilo o pr edaji trupla. Enak o st ori tudi pr edposta v ljenemu star ešini. 441 Letnik 41 (2018), št. 2 Na k oncu so bile pod t očk o č) druge določbe. Oseba je mor ala ubog ati miličnik a. Br ez do v oljenja v odje ne sme od drugih oseb spr ejemati stv ari ali jih nositi pri sebi. Nositi sme le nujno oblek o, obut e v , perilo, odejo, žlico in posodo za hr ano, milo, brisačo, hr ano in t obak. V se druge pr edmet e v odja pr eda prist oj - nemu drža vnemu or g anu, zlasti denar , žepni nož, brit e v in druge pr edmet e za napad ali samopošk odbo. V sak napad na spr emstv o je tr eba odločno od vrniti in če je sum, da bi oseba pomag ala napadalcu, jo je tr eba onesposobiti za t o. Če se oseba upr e in noče v eč hod iti, g a zv eže in pri v ede na silo. Če so bili med potjo posebni dogodki, v odja ob pr edaji napiše zapisnik, en izv od pr eda or g anu in drugeg a star ešini postaje milice. B. Leta 1961 je slo v enski se kr etariat za notr anje zade v e iz sr bohrv aščine pr e v edel in v knjižni obliki izdal miličnišk a pr a vila s k omentarjem, ki so jih leta 1959 napisali trije a vt orji in so t edaj izšli v knjižni obliki v Beogr adu. Knjig a je obseg ala 295 str ani, tri pog la vja in 363 t očk. Spr emlje v alni službi je bilo name - njenih 24 t očk, in sicer od št e vilk e 244 do 267. Spr emljanje se pr a viloma opr a v lja s posebnimi službenimi v ozili, le izje - moma peš ali s sr edstvi ja vneg a pr ometa. Spr emljanje pot ek a peš le podne vi, in sicer po manj pr ometnih pot eh, da ne bi prišlo do žalit e v osebe ali da ne bi zbujali pozornosti. O načinu spr emljanja odloči or g an, ki g a odr edi in tudi plača. Bolnih, onemo g lih, vidno nosečih in slaboumnih se ne spr emlja, pač pa t o st orijo zdr a v stv eni or g ani in milica jim le nudi pomoč, če je potr ebna. Nalog za spr e - mljanje lahk o izda sodišče, pr eisk o v alni or g an, sodnik za pr ekršk e, tajništv o za notr anje zade v e kr ajneg a lju dsk eg a odbor a, oddelek za izvrše v anje k azni drža v - neg a sekr etariata za notr anje zade v e in upr a vnik k azensk eg a poboljše v alneg a doma. Ti nalog pošljejo star ešini enot e milice, ki mor a opr a viti t o nalogo. Star ešina enot e milice določi št e vilo miličnik o v za spr emljanje, k ar je od - visno od načina spr emljanja , št e vila oseb, st opnje njiho v e ne v arnosti, časa tr a - janja naloge, dne vneg a časa, t er ena in stanja v arnosti na območju spr emljanja. Osebe se lahk o pr e vzamejo pri or g anu, ki je odr edil spr emljanje, ali na postaji milice. Star eši na pr eda v odji spr emljanja osebe z napot nico, od vzet e pr edmet e in seznam le-t eh, v ozne k art e ali denar za njiho v nak up, če je tr eba tudi hr ano za osebe. Opiše st opnjo ne v arnosti in nagnjenost k begu t er ali so primerne za spr emljanje. Enak o v elja tudi t edaj, če se osebe pr e vzame pri or g anu, ki odr edi spr emljanje. Spr emljanje na v lak u je v pr ost oru za spr emlje v alca v la k a. Če je oseb v eč, se jim zagot o vi sedeže na v lak u, ladji ali a vt obusu. Če gr e za eno ali v eč ne v arnih oseb, star ešina enot e v sog lasju z or g anom, ki nar oča spr emljanje, r ezervir a na v lak u poseben oddelek. Ne v arne ali begosumne osebe je tr eba ob v ezno v kleniti, in če je tr eba, t o v elja tudi za druge. Miličniki mor ajo pazlji v o poslušati napotk e star ešine, pr eisk ati osebe in opozoriti osebe, da upošt e v ajo uk aze, v sak posk us upir anja ali pobeg a pa bo ob v ladan s silo. Osebe ne smejo priti v stik z drugimi, se pogo v arjati z njimi ali od njih spr ejemati stv ari. V odja lahk o pr epo v e r azgo v o - r e med osebami, r azgo v or e miličnik o v z osebami pa omeji le na nujo. Miličniki so odgo v orni za v arnost os eb, pr epr ečiti mor ajo samopošk odbe, odbiti napad ali posk us napada ali posk us os v oboditv e po tr etjih osebah. Miličniki se med potjo la hk o usta vijo le v službenih pr ost orih or g ano v za notr anje zade v e ali v pr ost orih, ki so v zv ezi s spr emljanjem (železnišk a, a vt obusna in pristanišk a po - staja). Spr emljanje pr a viloma pot ek a nepr etr goma, pr ekinit e v je lahk o le tam, kjer je postaja milice ali zapor , k amor se namesti osebe. Or g ani in uslužbenci or g ano v za notr anje zade v e mor ajo pomag ati miličnik om pri spr emljanju. Če je spr emljanje z ja vnimi pr e v oznimi sr edstvi, osebe v st opijo in izst o - pijo za potniki. Če je sum pobeg a, so okna in vr ata v pr ost oru za spr emljanje zaprta. Oseba sama ne sme na str anišče, vr at ne sme zapr eti ali odpr eti okna. Če je tr eba, se oseba v klene in drži na zunanji v erigi. Če oseba posk uša napasti miličnik a ali pobegniti, miličnik t o pr epr eči z v semi do v oljenimi sr edstvi. Če je oseba ubita, miličnik tak oj ob v esti tajništv o za notr anje zade v e okr ajneg a ljud - 442 P a v el Čelik: Izgon osebe k ot k azen ali v arnostni ukr ep na slo v ensk em (1768–2017), str . 405–456 Članki in razprave || Articles and Papers sk eg a odbor a. Kr aj za v aruje in počak a na prihod ur adnih oseb. Druge osebe je tr eba namestiti na primer en kr aj in jih spr emljati napr ej, če je za t o do v olj mi - ličnik o v . T ruplo ubit eg a se pr eda s potr dilom pr eisk o v alnemu or g anu ali občini v pok op, potr dilo pa pr eda or g anu, h k at er emu je bila os eba napot ena. Če oseba umr e, ob v esti tajništv o za notr anje zade v e OL O , po ugot o vitvi vzr ok a smrti pa r a vna enak o k ot v primeru ubit e osebe. Če oseba zboli ali je r anjena, v odja zah - t e v a pomoč zd r a vnik a. Če je nesposobna za pot , jo s potr dilom pr eda tajništvu za notr anje zade v e z njenimi stv armi. Osebe pr eda pr e vzemnik u sk upaj z napotnico, stv ari po seznamu in zah - t e v a o t em potr dilo. P otr dilu je tr eba priložiti izja v o osebe, k ak o so miličniki r a vnali z njo. Ob vrnitvi v enot o v odja por oča star ešini enot e milice o pot ek u spr emljanja, pr edaji oseb in stv ari. C. Leta 1970 je izšel v Ur adnem listu zadnji zv ezni pr a vilnik o opr a v ljanju zade v službe ja vne v arnosti, ki je imel 11 pog la vij, 294 členo v . Spr emljanje oseb je obseg al med naslo v pod št e vilk o 23 in tam so bile štiri t očk e, in sicer od št e vil - k e 74 do 77. Spr emljanje se pr a viloma opr a v lja s pr e v oznimi sr edstvi or g ano v za notr anje zade v e neposr ed no do namembneg a or g ana . Če se t o opr a v lja z ja v - nimi pr e v oznimi sr edstvi, so spr emljane osebe ločene od drugih potnik o v . Bego - sumna oseba se v klene, drugi pa le, če so osumljeni k azni v eg a dejanja, za k at er o je zagr ožena k azen nad pet let zapor a. Ni do v oljeno spr emljati bolnih in onemo - g lih oseb t er nosečnic, r azen ob nujnih primerih. Osebe spr emljajo miličniki v unif ormi. Njiho v o št e vilo je od visno od načina spr emljanja, št e vila in ne v arnosti oseb, tr ajanja it d. Star ešina pr ed spr emljanjem seznani miličnik e z ne v arnostjo oseb; v nalogu za spr emljan je na v ede osebe, pri k at eri h je ob posk usu pobeg a do v oljena upor aba str elneg a or ožja. Osebe je tr eba pr ed spr emljanjem osebno pr eisk ati. 144 Č. Leta 1983 je Slo v enija sama spr ejela pr a vilnik o opr a v ljanju službe, ki je imel 13 pog la vij in 522 členo v . Ni bil obja v ljen in je izš el v samost ojni publik a - ciji. IX. pog la vje je določalo gibanje in pr ebi v anje tujce v v Jugosla viji in 4. t očk a t eg a pog la vja je go v orila o prisilni odstr anitvi tujca iz dr ža v e, obseg ala pa je d v a člena, 460 in 461. Miličnik je odpeljal tujca do drža vne meje in g a prisilno odstr anil iz Jugo - sla vije: • če mu j e bil izr ečen ukr ep izgona iz drža v e; • če mu j e bil izr ečen v arstv eni ukr ep odstr anitv e iz drža v e; • če mu j e bilo o dpo v ed ano pr ebi v anje v drža vi; • če pr ebi v a v SFR J, ne da bi imel do v oljenje prist ojneg a or g ana, in ne zapu - sti drža v e v določenem r ok u, čepr a v ima v elja vno potno listino. Če tak tujec ni zapustil SFR J v določenem r ok u, a nima v elja vne potne li - stine, se napoti ozir oma se odpelje k diplomatsk emu ali k onzularnemu pr ed - sta vništvu drža v e, k at er e drža v ljan je, da bi mu izdalo potno listino. Če mu t o pr edsta vništv o noče izdati potne listine, se tujeca odpelje do drža vne meje in izr oči prist ojnemu or g anu so sednje drža v e, če je njen drža v ljan, ali pa prist ojne - mu or g anu druge drža v e, če g a je pripr a v ljena spr ejeti. T ak o je bilo na v edeno v členu 460. Naslednji, 461. člen, pa je določal, da: • tujca, ki bi v a v SFR J na nedo v oljen način ali pr ebi v a v njej, ne da bi imel za t o do v oljenje prist ojneg a or g ana; • tujca, č ig ar ist o v etnosti ni m ogoče ugot o viti; • tujca, ki mu ni do v oljeno pr ebi v anje ozir oma mu ni priz nana pr a vica pri - bežališča ali status begunca , g a pa iz k akršneg a k oli r azlog a ni mogoče odstr aniti iz SFR J, miličnik na podlagi odločitv e zv ezne g a sekr etariata za 144 Pr a vilnik za opr a v ljanje zade v službe ja vne v arnosti, Ur . list SFR J, št . 34/70, z dne 6. 8. 1970; popr a v ek v št . 39/70, z dne 10. 9. 1970. 443 Letnik 41 (2018), št. 2 notr anje zade v e odpelje v pr ehodni dom za tujce. Če se tujec odpelje v pr ehodni dom za tujce ozir oma do drža vne meje, da bi g a prisilno odstr a - nili iz drža v e, je potr ebno popr ejšnje sog lasje zv ezneg a sekr etariata za notr anje zade v e. 145 D . Leta 1989 so ta pr a vila izšla v slo v ensk em ur adnem listu 146 in v posebni knjigi za potr ebe samih miličnik o v . Pr a vila so imela 13 pog la vij in 485 členo v , knjig a je imela 128 str ani. Č lena 424 in 425 sta go v orila o ukr epih za odstr ani - t e v tujca iz dr ža v e in sta imela sk or aj po v sem enak o v sebino k ot člena 460 in 461 v zgor aj omenjenem pr a vilnik u iz leta 1983. Če ima tujec v arnostni ukr ep izgona ali v arstv eni ukr ep odstr anitv e iz dr - ža v e, ali odpo v ed pr ebi v anja v SFR J, ali bi v a br ez do v oljenja, če ne zapusti drža - v e v do ločenem r ok u, čepr a v ima v elja vno potno listino, g a miličnik odpelje do najbližjeg a mejneg a pr ehoda in g a izžene iz drža v e. Če nima v elja vne potne listine in ne zapusti drža v e v r ok u, g a miličnik odpelje do diplomatsk eg a ali k onzularneg a pr edsta vništv a drža v e, da mu izda potni list . Če mu g a ne izda, g a odpelje do najbližjeg a mejneg a pr ehoda in izr oči or g anom sosednje drža v e, če je njen drža v ljan, ali g a od pelje prist ojnemu or g a - nu druge drža v e ali mednar odne or g anizacije, ki g a je pripr a v ljena spr ejeti. Če bi v a pri nas na nedo v oljen način, ist o v etnost pa je neznana, nima pr a - vice do azila ali statusa begunca, a g a ni mogoče tak oj odstr aniti iz drža v e, g a miličnik na podlagi odločitv e zv ezneg a sekr etariata za notr anje zade v e odpelje v pr ehodni dom za tujce. 147 Pr ehodni dom za tujce je bil notr anja or g anizacijsk a enota zv ezneg a se - kr etariata za notr anje zade v e in je imel pr ost or e v P adinski sk eli blizu Beogr ada. T am so bile posta v ljene bar ak e za tujce in službujoče osebje. P oslopje je v es čas po posta vitvi t eg a doma v ar o v ala zv ezna enota milice. Moji vtisi o izgonu Ob k oncu t eg a sesta v k a ne bo nesmiselno, če zapišem nek aj s v ojih vtiso v o iz gonu v času milice. K o sem oblek el miličnišk o unif ormo, sem se v saj posr e - dno sr ečal tudi z izgonom oseb bodisi iz eneg a v drug kr aj Slo v enije, bodisi iz Slo v enije v eno od drugih naših r epublik, bodisi v tujino. Na v adno so prv e vrst e nalog opr a v lja li miličniki postaje milice, kjer je bi v ala oseba, ki jo je bilo tr eba spr emljati v drug kr aj naše r epublik e. Druge vrst e nalog so naj v ečkr at opr a v ljali miličniki staln e službe tajni štv a za notr anje zade v e ozi r oma upr a v e ja vne v ar - nosti. T o so opr a v ljali s službenim v ozilom, imeno v anim marica, ali s k amio - nom, če je šlo za v eč oseb hkr ati. Naj v ečkr at je t o v ozilo za vilo v Banjaluk o na sedež tamk ajšnjeg a sekr etariata za notr anje zade v e, kjer so naši miličniki osebe pr edali bosensk o-her cego v skim k olegom in jim pr edali tudi zapis o r azlogih za izgon. T ujce, ki jih je bilo tr eba vrniti domo v , smo na v adno pr edali v odstvu slo - v ensk e milice, da so t o opr a vili miličniki njego v e notr anje or g anizacijsk e enot e (na primer stalne službe ozir oma oddelk a za stalno dežurstv o ali zaščitne enot e milice) ozir oma so t o ur ejale star ešine, zadolžene za mejne zade v e, tujce in po - tne listine. 145 Pr a vilnik za izv ajanje pooblast il pooblaščenih ur adnih oseb or g ano v za notr anje zade v e SR Slo v enije, Ljubljana: R SNZ SR S, f ebruar 1983. V : SI A S 2151, šk. 8. 146 Pr a vila za opr a v ljanje pooblastil pooblaščenih ur adnih oseb or g ano v za notr anje zade v e SR Slo v enije, Ur . list SR S, št . 44/88, z dne 23. 12. 1988. 147 Pr a vila za opr a v ljanje pooblastil pooblaščenih ur adnih oseb or g ano v za notr anje zade v e SR Slo v enije, Ljubljana: R SNZ SR S, 1989. 444 P a v el Čelik: Izgon osebe k ot k azen ali v arnostni ukr ep na slo v ensk em (1768–2017), str . 405–456 Članki in razprave || Articles and Papers Nekaj podatkov o spremljanju oseb Iz ur adnih gr adi v našeg a notr anjeg a ministrstv a ozir oma sekr etariata sem isk al k aj v eč podatk o v o spr emljanju k azno v anih oseb na pr estajanje k a - zni izgona. Nek aj t o vrstnih podatk o v je bilo prik azanih pod sk upnim imenom spr o v odna in nat o (slo v ensk o) spr emlje v alna služba miličnik o v . P odatki so se nanašali na v se osebe, ki jih je bilo tr eba spr emljati in ne zgolj na izgnance. T o je v eljalo tudi v pr ejšnjih obdobjih naše v arnostne zgodo vine, saj so v se t e osebe stlačili v isti k oš: osebe, ki jih je tr eba spr emljati in pr ed ati prist ojnemu or g anu, ne g lede na r azlog za spr emljanje. A. V bog at em orisu zgodo vine or g ano v za notr anje zade v e v Slo v eniji so bili šele za let o 1951 prik azani sk upni podatki o t em, k olik o oseb so miličniki mor ali spr emljati na pr estajanje k azni zapor a, na pr estajanje upr a vno izr ečenih k azni ali v arnostnih ukr epo v t er drugih prijetih oseb, ki jih je bilo tr eba spr e - mljati do prist ojneg a or g ana. T o vrstni podatki so v pr eg lednici 1. P o letu 1955 je pr ecejšen delež spr emljanj pr edsta v lja l osebe, ki so bile prijet e pri posk usu nezak onit eg a pr ehoda drža vne meje in so jih nat o milični - ki spr emljali pr a viloma do prist ojneg a tajništv a za notr anje zade v e okr ajneg a ljudsk eg a odbor a. 148 V ečino mejaše v , k ot so r ekli t em osebam, so miličniki spr e - mljali do tajni štv a za notr anje zade v e okr ajneg a ljudsk eg a odbor a Ljubljana in Maribor . T am sta delo v ala samost ojna oddelk a za spr emljanje t eh oseb, ki sta pr e vzela nadaljnje naloge. T ak o je bilo do maja 1958, k o je naloge spr emljanja mejaše v (kjer je bila tak o imeno v ana baza za r epatriacijo), pr e vzela enota milice pri tak o imeno v ani bazi za r epatriacijo oseb na gr adu v Br estanici. Zat o sta bila omenjena odd elk a za spr emljanje v Ljubljani in Mariboru ukinjena. Za t o let o ni podatk a o spr emljanju oseb, z let om 1960 pa se je ta zgodo vina k ončala. B. Letna por očila slo v ensk eg a notr anjeg a ministrstv a so bila zelo skr omna g lede podatk o v o osebah, ki so jih izgnali ali jim drug ače omejili s v obodo giba - nja in nastanitv e. Prvi taki podat ek je v letnem por očilu MNZ LR S za let o 1952. Sodniki za pr ekršk e so t o let o izr ekli v arstv eni ukr ep izgona za 71 oseb t er za 74 oseb v arstv eni ukr ep pošiljanja v določen kr aj. T a je za dobo 24 mesece v v eljal za 55 oseb, za druge pa manj. Šlo je le za osebe, po v ezane z r esolucijo inf ormbi - r oja. Bilo je 51 Slo v ence v , dr ugi pa so bili r azličnih jugoslo v anskih nar odnosti. 149 V por očilu DSN Z LR S za let o 1959 je na v edeno le, da so sodniki za pr ekršk e od - 148 Zgodovina organov za notranje zadeve SR Slovenije, II./8a, 1951, str . 45; II./9 a, 1952, str . 51, 52; II./10 b, 1953, str . 132; II./11 b, 1954, str . 196, 197; II./12 b, 1955, str . 159; II./13 b, 1956, str . 94; II./14, 1957, str . 80; II./15, 1958, str . 88; II./16 a, 1959, str . 85. V : SI A S 2151, 1šk. 1, 2 in 3. 149 SI A S 1931, P or očilo MNZ za let o 1952, str . 18 in 19. Pr eg lednica 1: Št e vilo oseb, ki so jih miličniki spr emljali do prist ojneg a or g ana in št e vilo za t o potr ebnih miličnik o v v letih 1951–1956. Leto Število spremljanih oseb Število miličnikov 1951 12.193 6974 1952 13.576 8999 1953 9663 6076 1954 6866 4152 1955 7682 5063 1956 11.595 6047 1957 18.057 5739 1959 6412 4186 445 Letnik 41 (2018), št. 2 r edili v arstv eni ukr ep določitv e bi v ališča za 9 oseb, kjer so delali in bi v ali; izgon iz določeneg a kr aja so naj v ečkr at izv ajali v K opru, k amor so prihajali iz v seh kr aje v drža v e, da bi od tam zbežali v Italijo. 150 V por očilu ist eg a or g ana za let o 1960 je zapisano, da je bil v arstv eni ukr ep izgona iz kr aja bi v anja izr ečen za 305 oseb, pr ejšnje let o pa za 62 oseb. 151 V letu 1962 je bil v arstv eni ukr ep izgona iz določeneg a kr aja za čas do šestih mesece v izr ečen za 803 oseb, v arstv eni ukr ep pr ebi v anja v določenem kr aju za dobo eneg a do d v eh let pa za 9 oseb. 152 V . Samostojna Slovenija: le izgon tujega državljana Z v ezni k azenski zak on je v samost ojni Slo v eniji v eljal do 1. 1. 1995, k o je začel v eljati slo v enski k azenski zak onik. 153 Kazni za k azni v a dejanja po slo - v ensk em k azensk em zak onik u so bile zapor , denarna k azen, pr epo v ed v ožnje mot orneg a v ozila in izgon tujca iz drža v e. Izgon tujca se je smel izr eči le k ot str ansk a k azen ob k azni zapor a, denarni k azni ali pogojni obsodbi. T a ukr ep je bilo mogoče iz r eči za čas od eneg a do desetih let . T r aja nje se je št elo od dne v a pr a vnomočnosti sodbe. Čas zapor a se ni v št el v čas tr ajanja k azni izgona. Kazenski zak onik, v elja v en od 1. 11. 2008, 154 je določil za k azni v a dejanja tri vrst e k azni: zapor , denarna k azen in pr epo v ed v ožnje mot orneg a v ozila. V ar - nostni ukr epi so bili trije, in sicer pr epo v ed opr a v ljanja poklica, od vzem v ozni - šk eg a do v oljenja in od vzem pr edmet o v . Osmo pog la vje je imelo naslo v »Pr a vne posledice obsod be« in je obseg alo tri člene (78., 79. in 80.). Obsodbe za posamezna k azni v a dejanja ali posamezne k azni imajo la hk o za posledico pr enehanje ozir oma izgubo posameznih pr a vic ali pr epo v ed pridobitv e posameznih pr a vic. Pr a vna posledica obsodbe, ki se na - naša na pr enehanje ali izgubo posameznih pr a vic, je bila tudi izguba pr a vice tujca do pr ebi v anja v R epub liki Slo v eniji. T r ajati sme naj v eč pet let od dne v a, k o je bila k azen pr estana, odpuščena ali zastar ana. T ak o je v Slo v eniji ostal izgon tuje osebe pr a vno dopust en, in sicer k ot pr a vna posledica obsodbe. Pr a v med pisanjem t eg a prispe v k a se je zgodil tak primer , ki g a bom na kr atk o opisal. V sr edo, 13. 9. 2017, je nogometni klub Maribor igr al v Ligi prv a - k o v z mosk o v skim klubom Spartak. V Maribor je prišlo približno tisoč ruskih na vijače v . Med njimi je bil tudi 25-letni Andr ej Martjan o v , ki je pr ed t ekmo od zadaj napadel tam službujočeg a policista Gr egorja Bezjak a in g a udaril po g la vi in obr azu. Prijeli so g a, k o je po t ekmi zapustil stadion, saj so g a policisti pr epo - znali s pomočjo posnetk o v nadzornih videok amer in g a od v edli v pripor . T ožilk a mu je za priznanje ponudila pogojno k azen eneg a leta zapor a s pr eizk usno dobo petih let in petletni izgon iz Slo v enije. T a spor azum je v celoti upošt e v ala tudi sodnica. Določ ila je, da bodo R usa do Grušk o vja spr emljali policisti. 155 Le t ednik Reporter se je ob t em vpr ašal, k ak o bo policist prišel do odšk odnine za pošk od - bo, saj bo t o sk or aj nemogoče izt erjati. 156 Slovenska ustava leta 1991 o omejitvah osebnih svoboščin Slo v ensk a usta v a je leta 199 1 zelo poudarila pomen v ar o v anja člo v ek o vih pr a vic in t emeljnih s v oboščin. T e je izjemoma dopustno začasno r azv elja viti ali 150 SI A S 1931, P or očilo DSNZ za let o 1959, str . 110. 151 SI A S 1931, P or očilo DSNZ za let o 1960, str . 58. 152 SI A S 1931, P or očilo DSNZ za let o 1962, str . 39. 153 Kazenski zak onik R epublik e Sl o v enije, Ur . list R S, št . 63/94, z dn e 13. 10. 1994, čl. 40. 154 Kazenski zak onik, Ur . list R S, št . 55/08, z dne 4. 7. 2008, členi 78 –90. 155 Lo vr ec: Na vijača izgnali iz Slo v enije, str . 17. 156 Med v ešek: Og ledalo. R uski na vijač, str . 8. 446 P a v el Čelik: Izgon osebe k ot k azen ali v arnostni ukr ep na slo v ensk em (1768–2017), str . 405–456 Članki in razprave || Articles and Papers omejiti v v ojnem in izr edne m stanju. Nik omur se ne sme vzeti pr ost ost , r azen v primerih in po post opk u, ki g a določi zak on. V sak do ima pr a vico, da se pr ost o giblje in si izbir a pr ebi v ališče, da zapusti drža v o in se v anjo k adar k oli vrne. T a pr a vica se sme omejiti z zak onom, v endar samo: a) če je t o potr ebno, da se zagot o vi pot ek k azensk eg a post opk a; b) da bi se pr epr ečilo šir jenje nalezlji vih bolezni; c) se za v ar o v al ja vni r ed ; d) ali če t o zaht e v ajo int er esi obr ambe drža v e. T ujcu se na podlagi zak ona lahk o omeji v st op v drža v o in čas bi v anja v njej. 157 P o čr ki in duhu t e usta v e bi se mog lo zgoditi, da bi bili tudi do domačeg a pr ebi v alstv a izv edeni določeni omeje v alni ukr epi g lede gibanja in nastanitv e ozir oma osebnih s v oboščin, če bi t o nar ek o v alo za v ar o v anje ja vneg a r eda. Slovenski zakon o prekrških o izgonu tujca Zak on o pr ekrških iz leta 1973 se je s spr emembami in dopolnitv ami upo - r abljal do k onca leta 2004. Na začetk u leta 2005 se je začel upor abljati prvi t o - vrstni pr edpis v samost ojni Slo v eniji. 158 Zak on je imel 225 členo v in je našt el sedem sank cij za pr ekršek: g loba, opomin, k azensk e t očk e v cestnem pr ometu s pr enehanjem v elja vnosti v oznišk eg a do v oljenja, pr epo v ed v ožnje mot orneg a v ozila, od vzem pr edmet o v , vzgojni ukr epi in izgon tujca iz drža v e. Izgon tujca se je smel izr eči le k ot str ansk a k azen. T o je v eljalo t edaj, k o je bila z dejanjem po vzr očena ne v arnost za nastanek hude posledice ozir oma je z dejanjem nastala šk odlji v a posledica. T r ajal je lahk o od šestih mesece v do petih let . Št el se je od dne v a izvršitv e sodbe o pr ekršk u. Čas, k o je bila tujcu od vzeta pr ost ost , se ni št el v čas tr ajanja t e sank cije. Zakona o tujcih o izgonu iz Slovenije Slo v enija je tik pr ed ur adno r azg lasitvijo s v oje neod visnosti in samost oj - nosti med tak o imeno v ano osamos v ojitv eno zak onodajo spr ejela tudi s v oj prvi zak on o tujcih. T ujcu se je lahk o pr epo v edal v st op v našo drža v o po določbah t eg a zak ona ali iz r ecipr očnosti. Za odpo v ed pr ebi v anja pri nas je bilo našt etih šest r azlogo v . Če je imel do v oljenje za stalno pr ebi v anje pri nas, se mu je lahk o iz d v eh r azlogo v odpo v edalo pr ebi v anje, in sicer če je bil obsojen na najmanj tri leta zapor a ali pa je bila sk upna k azen zapor a nad pet let . Prisilna odstr ani - t e v tujca se je izvršila, če tujec ni zapustil naše drža v e ali je v njej bi v al dalj od do v oljeneg a. P olicija g a je pri v edla do drža vne meje ali do tujeg a diplomatsk o - -k onzularneg a pr edsta vništv a pri nas in g a napotila čez mejo ali izr očila pr ed - sta vnik om tuj eg a DKP . Če g a ni bilo mogoče tak oj ods tr aniti in je bil sum, da se bo sk ušal izogniti t emu ukr epu, je notr anje ministrstv o odr edilo bi v anje v pr ehodnem domu za tujce, in sicer najdalj 30 dni. Če iz objekti vnih r azlogo v ni mogel v r ok u zapustiti naše drža v e in je imel sr edstv a za pr eži v ljanje, mu je smelo notr anje ministrstv o določilo drug kr aj bi v anja. Str ošk e je kril tujec sam, če pa t eg a ni bil sposoben, je t o kril drža vni pr or ačun. 159 Lahk o zapisati, da je slo v enski zak on o tujcih leta 2014 najbolj natančno opr edelil v se možne pr a vne r azloge za izgon tujeg a drža v ljana iz naše drža v e. 157 Usta v a R epub lik e Slo v enije, Ur . list R S, št . 33/91, z dne 28. 12. 19 91, zlasti členi 16, 19 in 32. 158 Zak on o pr ekrških, Ur . list R S, št . 7/2003, z dne 23. 1. 2003, člen a 4 in 24. 159 Zak on o tujcih, Ur . list R S, št . 1/91-I., z dne 25. 6. 1991, členi 9, 2 3, 24, 28 in 31. 447 Letnik 41 (2018), št. 2 P olicija je tujca, čig ar odločba o vrnitvi v domo vino je bila izvršlji v a, od - str anila iz naše drža v e v štirih primerih: a) če ni zapustil Slo v enije v r ok u za pr ost o v oljno vrnit e v v domo vino; b) če mu n i bil podaljšan r ok za pr ost o v oljno vrnit e v; c) če mu je bila določena pr epo v ed v st opa v našo drža v o; d) mu je bi la izr ečena str ansk a sank cija izgona iz drž a v e. P olicija g a je spr emljala do drža vne meje in g a nat o napotila čez mejo ali g a je iz r očila or g anom t e drža v e. P olicija je lahk o z izbr ano ne v ladno or g aniza - cijo ali drugo neod visno ustano v o ali or g anom sklenila pisni dogo v or o spr e - mljanju izgnanih tujce v . Če bi ugot o vitv e k azale na kršit e v člo v ek o vih pr a vic in t emeljnih s v oboščin tujcu, t o policija obr a vna v a k ot prit ožbo. P olicija odstr ani tudi tujca, ki je pri nas zak onit o bi v al, če je drug a članica E vr opsk e unije izr ekla pr a vnomočno odločit e v o izgonu. 160 Pravilnik o policijskih pooblastilih V samost ojni Slo v eniji ni bil izdan celo vit pr a vilnik o opr a v ljanju policij - sk e službe, ki bi upošt e v al v se naloge policije, ki jih določajo pr a vni pr edpisi. R azlogi mi niso poznani, na t o pa sem opozoril tudi ja vno, saj bi g a policisti nujno potr ebo v ali, obseg ati pa bi mor al v se deja vnosti policije. Izdati bi g a mo - r ala v la da ob sodelo v anju v seh prist ojnih ministrst e v . T ak o pa imajo policisti na r azpolago le skr omen pr a vilnik o pooblastilih, ki so ji dana v neposr ednih v arnostnih pr edpisih. Pr a vilnik o policijskih pooblastilih iz leta 2000 je obseg al 6 pog la vij in 164 členo v . Skladn o z določbami zak ona o tujcih iz leta 1999 je v členih 76, 77 in 77 opr edelil le bi v anje pod str ožjim policijskim nadzor om. T a ukr ep tr aja le za čas do odstr anitv e tujca iz drža v e, a naj v eč šest mesece v , obseg a pa omejit e v gibanja na pr ost or e, določene v ta namen. 161 Leta 20 06 je izšel podoben pr a vilnik, ki je v členu 57 določil le, da bi v anje pod str ožjim policijskim nadzor om pot ek a po določbah zak ono v , ki ur ejajo giba - nje in pr ebi v anje tujce v v Slo v eniji. 162 Spr emembe in dopolnitv e t eg a pr a vilnik a leta 2008 niso poseg le v omenjeni člen 57. 163 P odoben pr a vilnik je spet izšel leta 2014. 164 V . Pogled na nekaj skupnih značilnosti pri izgonu Ob k oncu t eg a sesta v k a se mi zdi smiselno pog ledati, ali so drža v e imele sk upne t očk e pri ur ejanju izgona oseb bodisi znotr aj ist e drža v e ali v drugo dr - ža v o. Ocenjujem, da je smiselno na kr atk o opozoriti v saj na tri tak e t očk e. Večkratni popisi izgnancev Najpr ej je smotrno po v edati še nek aj o popisih, ki so jih o t eh osebah v o - dili pris t ojni or g ani, o občini k ot podaljšani r ok e drža vne oblasti in o določbah v pr a vilih za opr a v ljanje službe. 160 Zak on o tujcih, Ur . list R S, št . 45/2014, z dne 20. 6. 2014, člena 6 9 in 70. 161 Pr a vilnik o po licijskih pooblas tilih, Ur . list R S, št . 51/2000, z dne 9. 6. 2000. 162 Pr a vilnik o po licijskih pooblas tilih, Ur . list R S, št . 40/2006, z dne 14. 4. 2006, člen 57. 163 Pr a vilnik o spr emembah in do polnitv ah Pr a vilnik a o policijskih pooblastilih, Ur . list R S, št . 56/2008, z dne 6. 6. 2008. 164 Pr a vilnik o po licijskih pooblas tilih, Ur . list R S, št . 16/2014, z dne 3. 3. 2014. 448 P a v el Čelik: Izgon osebe k ot k azen ali v arnostni ukr ep na slo v ensk em (1768–2017), str . 405–456 Članki in razprave || Articles and Papers Upr a vna oblas tv a, ki so skr bela za izvršit e v (odpr a v o) sodno ali upr a vno izr ečeneg a ukr epa izgona osebe, so v odila sezname t eh oseb. K o sta nast opila drža vna policija in or ožništv o, se je t em upr a vnim oblastv om pridružila še v ar - nostna sila obeh zvrsti; nast opili sta ob najzaht e vnejših primerih izgona. V arnostne sile na Slo v ensk em so namr eč v es čas v odile določene popise oseb, podobno k ot je bilo drugod, v drugih drža v ah. Ti popisi so bili tr eh vrst: a) oper ati vne e vidence v šir ok em pomenu besede so obseg ale sezname ce - lotnih sk upin pr ebi v alce v ne g lede na njiho v o odklonsk ost ali neodklon - sk ost , na primer imetnik o v or ožja, tujce v , v ojaških beguno v , stanodajal - ce v it d; b) oper ati vne e vidence v ožjem pomenu besede so zajemale le osebe, ki so bili v post opkih pri možeh posta v e; c) k ot pose bno plat policijskih e videnc je mogoče št eti tudi v sak okr atno ti - r alično gr adi v o, ki so g a izdajale osr ednje drža vne obla sti. V njem so bili obja v ljeni podatki o osebah, ki jih je bilo tr eba prijeti in pri v esti prist ojne - mu oblastvu ozir oma or g anu. T e e vid ence so odr ejali int er ni pr edpisi za v arnostne sile, zat o so bile pr a - viloma int erne nar a v e. Zbr ane e vidence je bilo tr eba hr aniti na v arnem mestu, da ni bil mogoč dost op nepoklicani osebi. Danes je pri nas določeno tudi tr ajanje takih e videnc, nak ar se uničijo. Ožje oper ati vne e vidence so v času cesarsk e A v strije ozir oma A v str o- Ogrsk e v sebo v ale tudi sezna me iz določeneg a kr aja, de žele ali drža v e izgnanih oseb. V jugoslo v anski kr alje vini so bile natančne e vidence zlasti o političnih naspr otnikih r ežima, ki so jih št eli za so vr ažnik e. T ak o je politični oddelek po - licijsk eg a r a vnat eljstv a v Ljubljani v času naše kr alje vine v tak o imeno v ani kri - minalni e videnci v odil tudi seznam zar adi političnih pr est opk o v izgnanih oseb. T aboriščniki v Bileći in dru god so bili popisani v ečkr at , nazadnje v samem ta - borišču. Sprv a so zv ezn i in slo v enski int erni akti v času zv ezne drža v e ur ejali po - dr očje oper ati vnih e videnc; v njih izgnane osebe niso bile nik oli izr ecno ome - njene. 165 P odo bno k ot s pr egnanimi k omunisti v kr alje vini je sedaj g lede popisa v eljalo za taboriščnik e na Golem in Gr gurju, d v eh jadr anskih ot okih t er na celo - tnem tak o imeno v anem ar hipelagu Goli. Šele v samost ojni Slo v eniji je leta 1993 izšel samost ojni zak on, ki je dolo - čil, k at er e e vidence v odi naša policija. 166 T o podr očje je za t em deloma postalo sesta vina zak ona o policiji iz leta 1998, ki je določilo 14 vrst e videnc. 167 Zakon o nalog ah in pooblastilih policije iz leta 2013 je določil 27 vrst policijskih e videnc. P o t em zak onu bi med e vidence, ki so najbliže obr a vna v ani t emi o izgonu tujce v , spadala e videnca pod t očk o 22: E videnca odr ejenih uk r epo v sodišč, ki obseg a: vrst o ukr epa, sodišče, ki je odr edilo ukr ep, čas tr ajanja ukr epa in policijsk a na - log a, ki jo je tr eba opr a viti ob nespošt o v anju ukr epa. 168 Občina kot podaljšana roka državne oblasti Odk ar je bila sr edi 19. st oletja vzposta v ljena občina k ot samoupr a vna sk upnost pr ebi v alce v na do ločenem območju drža vneg a ozemlja, so ji pr edpisi 165 Č elik: Evidence o določenih osebah , str . 179–184. 166 Zak on o e vide ncah na podr očju ja vne v arnosti, Ur . list R S, št . 32/93, z dne 17. 6. 1993. 167 Zak on o policiji, Ur . list R S, št . 49/98, z dne 3. julija 1998, člena 59 in 60; popr a v ek v št . 66/98, z dne 1. 10. 1998. 168 Zak on o nalog ah in pooblastili h policije, Ur . list R S, št . 15/2013, členi 123, 125, 127 in 128. 449 Letnik 41 (2018), št. 2 naložili tudi nek aj opr a vil, ki jih je nanjo pr enesla drža v a. R ekli so jim pr enesene naloge. Za t o je občina uži v ala določene ugodnosti, zlasti g lede drža vne pomoči za opr a v ljanje takih nalog. Omenil bom le nek aj t o vrstnih pr edpiso v , za v sak o dobo po eneg a. Občinsk a posta v a iz leta 1859 je imela celo 346 členo v , ki so ur ejali or - g anizir anost mestne in kmečk e občine, njene naloge, podr ejenost oblastv om, prihodk e, občinsk o prist ojnost it d. Za našo obr a vna v o je pomembno zlasti d v o - je: a) občinsk a prist ojnost , t o so bile določbe o t em, v k at er o od občin je spadal v sak pr ebi v alec, saj so bile s t em po v ezane določene pr a vice pa tudi ob v ezno - sti občana; b) skr b občine za uboge in druge socialne pomoči potr ebne osebe. Nadzorstv o nad kmečkimi občinami je imelo okr ajno gospostv o, nad g la vnimi deželnimi in kr esijskimi mesti deželno oblastv o, v sa drug a mesta pa so spada - la pod kr esijsk o oblastv o. 169 Kr anjsk a občinsk a posta v a je leta 1866 določila obseg d v ojneg a podr očja občine: a) lastno in b) izr očeno. Izr očeno podr očje določajo drža vni ali deželni zak oni, občine pa so dolžne pomag ati pri opr a vilih splošne drža vne upr a v e. Če policijstv o (zade v e kr aje vne policije) ni pr edano drža vnim or g anom, sme občinski odbor izdajati uk aze t e vrst e in k dor se jih ne drži, g a zadene g loba 10 goldinarje v ali zapor do 48 ur . T o k azen odmeri g la v ar (župan) z d v ema občinskima s v et o v alcema, k ar spada v izr očeno podr očje ob - čine. 170 Zak on o občinah je leta 193 3 določil, da ni v eljal za občine Celje, Ljublja - na, Maribor in Ptuj, saj so zanje v eljali še stari pr edpisi. R azv elja vil je občinsk o posta v o za Kr anjsk o z dne 17. 2. 1865. 171 V sak drža v ljan je mor al biti član nek e občine, čemur so r ekli domo vinstv o, domo vinsk a pr a vica. Članstv o v občini je izgubil, če je izgubil drža v lja nstv o. Domo vinsk o pr a vico je imel, k dor je deset let bi v al v isti občini, uži v al častne pr a vice, ni bil v sodni pr eisk a vi ali pod obt ožbo za dejanja, ki imajo za posledico izgubo častnih pr a vic. 172 Leta 19 46 je izšel prvi zv ezni zak on o ljudskih odborih (poznejših obči - nah), ki je imel 90 členo v . Do ločil je tudi, da ljudski odbor skr bi za r ed in mir na podlagi pr edpiso v in nalogo v višjih drža vnih or g ano v t er v odi v ašk o pomožno milico. 173 Ljudski odbor je t or ej mor al pomag ati oblast em pri izv ajanju njiho vih nalog. Samost ojna Slo v enija je leta 1993 nek danji občinski zak on pr eimeno v ala v zak on o lok alni samoupr a vi, čemur so nek at eri pr a vniki opor ek ali in zago v ar - jali star o ime pr edpisa. V t em pr edpisu je bilo zapisano, da ob sog lasju občine lahk o drža v a z zak onom pr enese na občino opr a v ljanje posameznih nalog iz dr - ža vne prist ojnosti, če za t o zagot o vi sr edstv a. 174 O spremljanju (izgnanih) oseb v vseh pravilih za opravljanje službe Izgon oseb je bil pr a vno ur ejen v v eč pr edpisih, ki so v eljali za v sak okr a - tno zvrst v arnostnih sil, or ožništv o, drža vno policijo, milico in današnjo poli - cijo. Sem spadajo zak oni, ki so pomenili t emeljni pr a vni akt za or g anizir anost in delo v anje posamezne zvrsti v arnostnih sil, podzak onski pr edpisi t emeljneg a 169 C esarski pat ent od 24. 4. 1859 , v elja v en za v se cesarstv o, r azen lombar dsk o-benešk eg a kr a - ljestv a, Dalmacije in Kr ajine v ojašk e, s k at erim se izdaja no v a občinsk a posta v a, D VLKV , št . 31/59, z dne 8. a v gusta 1859, pr edpis št . 143, zlasti členi 46, 106, 242 in 324. 170 P osta v a, v elja vna za v oj v odstv o Kr anjsk o, s k at er o se r azg laša občinski r ed in r ed za v olitv e po občinah, ZUL VK, št . 2/66, z dne 31. 3. 19866, členi 27, 29, 35 in 58. 171 P osta v a, v elja vna za kr anjsk o v oj v odstv o, s k at er o se r azg laša občinski r ed in r ed za v olitv e po občinah, ZUL VK, št . 2/66, z dne 31. 3. 1866, pr edpis št . 172 Zak on o občinah, Ur . list KBUD B, št . 35/33, z dne 29. 4. 1933, čle ni 15, 17, 136 in 149. 173 Splošni zak on o ljudskih odborih, Ur . list FLR J, št . 43/46, z dne 2 8. 5. 1946, člen 26, t očk a h-8. 174 Zak on o lok al ni samoupr a vi, Ur . list R S, št . 72/93, z dne 31. 12. 1 993, člen 2. 450 P a v el Čelik: Izgon osebe k ot k azen ali v arnostni ukr ep na slo v ensk em (1768–2017), str . 405–456 Članki in razprave || Articles and Papers pr edpisa, zlasti pr a vilniki o opr a v ljanju službe, in drugi posebni pr edpisi, ki so določali nalog e v arnostnih sil. Pr a vila za opr a v ljanje v arnostnih nalog so bila osno v a za pr aktično delo v anje or ožnik o v , policist o v in miličnik o v . V v seh pr a vilih za opr a v ljan je službe ja vne v arnosti so bile tudi določbe o spr emljanju določenih ose b, in sicer zapornik o v in obsojence v t er izgnance v . Spr emljanje oseb se je namr eč nanašalo na v se tri k at egorije oseb in ne le na izgnance. Obseg t eh določb pa je bil v posameznih obdobjih naše v arnostne pr e - t eklosti pr ecej r azličen. Zanimi v o se mi zdi, da je bilo besedilo t e vrst e najobšir - nejše v prvih pr a vilih (1949) in deloma še v drugih (1959), ki so v eljala za naše miličnik e. Dom ne v am, da je bil obseg t eh pr a vil od vise n od v eč deja vnik o v , na primer od št e vila oseb, ki jih je bilo tr eba spr emljati, t or ej od pogost osti t eg a opr a vila; od r azlogo v za spr emljanje t eh oseb (kriminalni, politični, pr ekršk o v - ni it d.); od šir ših v arnostnih r azmer , ki bi ut egnile vpli v ati na pot ek in v arnost spr emljanja it d. ARHIVSKI VIRI AS – Arhiv Republike Slovenije • SI A S, 22, P olicijsk a dir ek cija v Ljubljani, šk. 2, spis št . 102. • SI A S, 22, šk. 2, spis št . 54. • SI A S, 22, f asc. 9, spis št . 469 . • SI A S, 22, f asc. 1848, št . 791 P . • SI A S, 16, Deželno pr eds eds tv o za Kr anjsk o, 1909, f asc. 801–1600, spis št . 1132. • SI A S, 16, 191 0, f asc. 501 –11 00, spis št . 687. • SI A S, 16, 191 1, f asc. 1–800, spis št . 683. • SI A S, 61, P okr ajinsk a up r a v a za Slo v enijo, šk. 72, spis št . 3367. • SI A S, 61, šk. 131, Pr or ačun Mestne občine Ljubljana, s tr . 98. • SI A S, 68 , Kr alje v sk a ban sk a upr a v a Dr a v sk e bano vine, Oddelek za notr anje zade - v e, ban 13-1, f asc. 1936–1941, spis št . 1147/39. • SI A S, ose bna zbir k a št . 2151, šk. 1, 2 in 3, Zgodo vina or g ano v za notr anje zade v e v SR Slo v eniji, 1951, 1952, 195 3, 1954, 1955, 1956, 1957, 19 58 in 1959, 1., 2. in 3. šk atla. • SI A S, 19 31, šk. 1440, P or oči lo MNZ LR S za let o 1952 in P or očilo DSNZ LR S za let o 1959, 1960 in 1962. ZAKONODAJA IN TISKANI VIRI Anor dnung str enger Unt ersuchung bei Entw eichung der Schüblinge (1816). V : Sammlung der politischen Gesetze und V eor dnungen für das Laibacher Gou v ernement - -Gebiet im K önigr eiche Ill yrien , Er g änzungs-Band III., pr edpi s št . 158, str . 787, Laibach: 1845. Behandlung de r heimath-und ält er losen V ag abunden (1820). V : Sammlung, pr edpis št . 76, str . 109, Laibach: 1823. Beibringung der A ufnahms-Ur k unden für nach dem K önigr eiche Baiern abge - henden Schüblinge (1827). V : Sammlung, pr edpis št . 103, str . 166, Laibach: 1830. Cesarski pat ent od 24. aprila 1859, v elja v en za v se cesarstv o, r azen lombar dsk o - -benešk eg a kr aljestv a, Dalmacije in Kr ajine v ojašk e, s k at erim se izdaja no v a občinsk a posta v a, Deželni v ladni list za kr anjsk o v oj v odino, št . 31/59, z dne 8. a v gusta 1859. Cesarski uk az od 7. 10. 1868. V : Pr esta v a iz drža vneg a zak onik a za let o 1868 za kr anjsk o v oj v odino, pr edpis št . 130. VIRI IN LITERA TURA 451 Letnik 41 (2018), št. 2 Constitutio Crim inalis Ther es iana oder peinliche Gerichtsor dnung, Wien: A us der k. k. Hof- und Staats-Druck er ei, 1769. Den Schubpässen soll immer die A bschrift des mit dem Schüblinge auf genom - menen Constitut es beigelegt w er den (1823). V : Sammlung, pr edpis št . 45, str . 62, 63, Laibach: 1825. Dienst-Instruction für die k. k. Gendarmerie der in R eichsr athe v ertr et enen K öni - gr eiche und Länder . V : Gesetz und Dienst-Instruction für die k. k. Gendarmerie der im R eichsr athe v er tr et enen K önigr eiche und Länder , Wien: A us der k. k. Hof- und Staat - sdruck er ei, 1876. Dienstinstruction für die k. k. Gendarmerie. V : Gesetze, betr eff end die Gendar - merie der im R eihsr athe v ertr et enen K önigr eiche und Länder , samt Dur chführungs v e - r or dnungen, dann Or g anische Bestimmungen und Dienstins truction für dieses K orps, Wien: A us der k. k. Hof- und Staatsdruck er ei, 1912. Drža vna osno vna posta v a od 21. decembr a 1867, o občnih pr a vicah drža v ljano v za kr alje vine in dežele, zast opane v drža vnem zboru. V : Pr esta v a iz drža vneg a zak onik a za kr anjsk o v oj v odino za let o 1867. Er läut erung derV orschruft w egen A bschibung der entlassenen Str äflinge, (1820). V : Sammlung, pr edpis št . 203, str . 403, Laibach: 1823. Gesetz v om 12. Mai 1868, in Betr eff der A uslagen für Schüblinge. V : R eichs-Ge - setz -Blatt für das Kaiserthum Öst err eich, št . 17/68, z dne 23. maja 1868, pr edpis št . 41. Gesetz v om 3. December 1863 , betr eff end die R egelung der H eimatv er hältnisse. V : R eich s- Gese tz -Blatt für das Kaiserthum Öst err eich, št . 43/63, z dne 10. decembr a 1863, pr edpis št . 105. Kazensk a posta v a zoper hudodelstv a, pr egr ešk e in pr est opk e, Občni drža v ljanski zak onik in v ladni list A v strijansk eg a cesarstv a, št . 36/52, z dne 31. julija 1852. Kazenski zak on SFR J, Ur . list SFR J, št . 44/77, z dne 8. okt obr a 1977. Kazenski zak on, Ur . list SFR J, št . 44/77, z dne 8. okt obr a 1977. Kazenski zak onik R epublik e Slo v enije, Ur . list R S, št . 63/94, z dne 13. okt obr a 1994. Kazenski zak onik za Kr alje vino Sr bo v , Hrv at o v in Slo v ence v , Ur . list ljubljansk e in mariborsk e oblasti, št . 74/29, z dne 18. julija 1929. Kazenski zak onik, Ur . list FLR J, št . 13/51, z dne 9. mar ca 1951; popr a v ek v št . 25/51, z dne 23. maja 1951. Kazenski zak onik, Ur . list R S, št . 55/2008, z dne 4. junija 2008. Kazenski zak onik. Splošni del, Ur . list FLR J, št . 106/47, z dne 13. decembr a 1947. Nar edba bana Dr a v sk e bano vine o ur editvi odgonstv a in odgonskih postaj, Sl. list Kr alje v sk e bansk e upr a v e Dr a v sk e bano vine, št . 32/32, z dne 23. aprila 1932. Nar edba o ur ed itvi odgonstv a in odgonskih postaj, Ur . list ljub ljansk e in maribor - sk e oblasti, št . 41/26, z dne 3. maja 1926. Na v odilo za službo mestne policijsk e str aže ljubljansk e, Ljubljana: Mestni magi - str at , 1898. Občinsk a posta v a, Deželni v ladni list za kr ajnsk o v oj v odino, št . 31/59, z dne 8. a v gusta 1859. Oznanilo c. kr . deželne v lade od 27. sept embr a 1871, Deželni zak onik za v oj v od - stv o Kr anjsk o, št . 8/71, z dne 16. okt obr a 1871, pr edpis št . 25. Oznanilo c. kr . deželne v lade za Kr anjsk o od 7. aprila 1872, Deželni zak onik za v oj v odstv o Kr ajnsk o, št . 4/72, z dne 1. maja 1872, pr edpis št . 13. Oznanilo c. kr . deželne v lade od 7. julija 1873, Deželni zak onik za v oj v odstv o kr anjsk o, št . 12/73, z dne 26. a v gusta 1873, pr edpis št . 32. Oznanilo c. kr . deželne v lade za Kr anjsk o od 15. maja 1878, Deželni zak onik za v oj v odstv o kr anjsk o, št . 3/78, z dne 8. junija 1878, pr edpis št . 7. Oznanilo c. kr . deželne v lade za Kr anjsk o od 2. januarja 1879 , Deželni zak onik za v oj v odstv o kr anjsk o, št . 1/80, z dne 17. januarja 1880, pr edpis št . 3. Oznanilo c. kr . deželne v lade za Kr anjsk o od 25. decembr a 18 77, Deželni zak onik za v oj v odstv o kr anjsk o, št . 1/78, z dne 19. januarja 1878, pr edpis št . 4. 452 P a v el Čelik: Izgon osebe k ot k azen ali v arnostni ukr ep na slo v ensk em (1768–2017), str . 405–456 Članki in razprave || Articles and Papers P at ent v om 13 t en Januar 178 7: Allgemeines Gesetzbuch üb er V er br echen und derselben Bestr afung, V : Gesetze und V erf assungen in Justiz -F ache für die deutschen Staat en der Öst err eicischen Monar chie, 2. Band, 1786–1792, pr edpis št . 611. P oduk za deželn o žandarmerijo, k ak o službo opr a v ljati, na Dunaju: Iz c.-kr . d v or - ne in drža vne tisk arne, 1851. P osta v a od 10. maja 1873, s k at er o se dajó policijsk o k azensk a določila pr oti dela boječim se (lenuhom) in pr oti v lačug arjem (pot epuhom), Dr ža vni zak onik, št . 38/73, z dne 24. junija 1873, pr edpis št . 108. P osta v a od 10. maja 1873, v elja vna za v oj v odstv o Kr anjsk o, Deželni zak onik za v oj v odstv o kr ajnsk o, št . 7/73, z dne 26. maja 1873, pr edpis št . 19. P osta v a od 27. julija 1871, da se dene v r ed policijsk a odpr a v a in odgonstv o, Dr - ža vni zak onik, št . 35/71, z dne 11. a v gusta 1871, pr edpis št . 88. P osta v a od 9. maja 1873, v elja vna za v oj v odstv o Kr anjsk o, Deželni zak onik za v oj v odstv o Kr anjsk o, št . 7/73, z dne 26. maja 1873, pr edpis št . 18. P osta v a, v elja vna za kr anjsk o v oj v odstv o, s k at er o se r azg laša občinski r ed in r ed za v olitv e po občinah, Zak onik in uk azni list za v oj v odstv o kr ajnsk o, št . 2/66, z dne 31. mar ca 1866, pr edpis št . 2. Pr a vila za opr a v ljanje pooblastil pooblaščenih ur adnih oseb or g ano v za notr anje zade v e SR Slo v enije, Ur . list SR S, št . 44/88, z dne 23. decembr a 1988. Pr a vila za opr a v ljanje pooblastil pooblaščenih ur adnih oseb or g ano v za notr anje zade v e SR S, Ljubljana: R SNZ SR S, 1989. Pr a vila za opr a v ljanje službe ljudsk e milice s k omentarjem, Ljubljana: Drža vni sekr etariat za notr anje zade v e LR S, no v ember 1961. Pr a vila za vršen je službe nar odne milicije, I. deo, Beogr ad: Ministarstv o unutr a - šnjih poslo v a FLR J, 1949. Pr a vilnik o bi v anju oseb, k at erim je oblastv o odr edilo kr aj bi v anja, Sl. list Kr alje - v sk e bansk e upr a v e Dr a v sk e bano vine, št . 3/40, z dne 10. januarja 1940. Pr a vilnik o opr a v ljanju zade v službe ja vne v arnosti, Ur . list SFR J, št . 34/70, z dne 10. sept embr a 1970. Pr a vilnik o policijskih pooblastilih, Ur . list R S, št . 16/2014, z dne 3. mar ca 2014. Pr a vilnik o policijskih pooblastilih, Ur . list R S, št . 40/2006, z dne 14. aprila 2006. Pr a vilnik o policijskih pooblastilih, Ur . list R S, št . 51/2000, z dne 9. junija 2000. Pr a vilnik o spr emembah in dopolnitv ah Pr a vilnik a o policijskih pooblastilih, Ur . list R S, št . 56/2008, z dne 6. junija 2008. Pr a vilnik za izv ajanje pooblastil pooblaščenih ur adnih oseb or g ano v za notr anje zade v e SR S, Ljubljana: R SNZ SR S, 1983. Pr a vilnik za opr a v ljanje zade v službe ja vne v arnosti, Ur . list SFR J, št . 34/70, z dne 6. a v gusta 1970; popr a v ek v št . 39/70, z dne 10. sept embr a 1970. Pr a vilo žandarmerijsk e službe, I. deo, Beogr ad: Štampa drža vne štamparije Kr a - lje vine Jugosla vije, 1940. Pr a vilo žandarmerijsk e službe, I. deo, Sl. no vine K J, št . 215/40 , z dne 19. sept em - br a 1940. Pri vr emena pr a vila za vršenje žandarmerijsk e službe, I., II. i III deo, Zagr eb: Tisak kr . zemaljsk e tisk ar e u Zagr ebu, br ez letnice izida. Pr o visorische Einrichtung des Schub w esens und w egen Bestr eitung der diesf äl - ligen K ost en, (1820). V : Sammlung der politzischen Gesetze und V er or dnungen für das Herzogthum Kr ain und den Villacher Kr eis Kärnt ens im K önigr eiche Ill yrien, pr edpis št . 60, str . 83–88, Laibach: 1823. R azg las c. kr . deželneg a pr eds edstv a za Kr anjsk o z dne 4. junija 1912, Deželni zak onik za v oj v odino Kr anjsk o, št . 13/12, z dne 12. junija 1912, pr edpis št . 28. R azpis c. kr . dež elne v lade za Kr ajnsk o 10. sept embr a 1855, Deželni v ladni list za kr ajnsk o v oj v od ino, št . 13/55, z dne 3. no v embr a 1855, II. de l, pr edpis št . 28; popr a v ek v št . 10/56, z dne 28. a v gusta 1856; II. del, pr edpis št . 14. R azpis c. kr . kr ajnsk eg a pog la v arja 20. a v gusta 1851, Deželn i zak onik in v ladni list za kr ajnsk o kr ono vino, št . 47/51, z dne 23. sept embr a 1851, pr edpis št . 309. 453 Letnik 41 (2018), št. 2 R azpis c. kr . kr ajnsk eg a deželneg a pog la v arstv a 12. julija 1851, Deželni zak onik in v ladni list za kr anjsk o kr ono vino, št . 42/51, z dne 2. sept embr a 1851. Službeni bilt en Ministrstv a za notr anje zade v e Ljudsk e r epublik e Slo v enije, Lju - bljana: MNZ LR S, 1948 in 1949. Službeni bilt en MNZ LR S, Ljubljana: MNZ LR S, 1948 in 1949. Splošni zak on o ljudskih odbor ih, Ur . list F eder ati vne ljudsk e r epublik e Jugosla vi - je, št . 43/46, z dne 28. maja 1946. Str af gesetz über V er br echen und sch w er e P olizei-Übertr etungen, V : Gesetze und V erf assungen in Justizf ache, 4. Band, 1798–1803, pr edpis št . 626. Str enge Überw achung der Schüblinge, (1819), V : Sammlung der politischen Ge - setze und V er or dnungen für das Herzogthum Kr ain und den Villacher Kr eis Kärnt ens im K önigr eiche Ill yrien, pr edpis št . 243, str . 733, Laibach: 1849. T emeljni zak on o pr ekrških (pr ečiščeno besedilo), Ur . list FLR J, št . 2/59, z dne 14. januarja 1959. T emeljni zak on o pr ekrških, Ur . list FLR J, št . 107/47, z dne 17. decembr a 1947. T emeljni zak on o pr ekrških, Ur . list FLR J, št . 46/51, z dne 17. okt obr a 1951. Uk az c. kr . deže lne v lade za Kr anjsk o od 30. junija 1868, Zak onik in uk azni list za v oj v odstv o Kr ajnsk o, št . 7/68, z dne 6. a v gusta 1868, pr edpis št . 7. Uk az c. kr . ministrstv a notr anjih opr a vil in pr a v osodja 10. maja 1852, Deželni zak onik in v ladni list za kr anjsk o v oj v odino, št . 30/52, z dne 19. junija 1952, pr edpis št . 178. Uk az c. kr . naj višje policijsk e oblastnije 20. f ebruarja 1854, Deželni v ladni list z kr ajnsk o v oj v odino, št . 1854, z dne, pr edpis št . 71. Uk az o u v elja vitvi IX. in X. pog la vja Kriminalneg a zak onik a za kr alje vino Sr bijo na celotnem območju drža v e, Ur . list Deželne v lade za Slo v enijo, št . 64/19, z dne 1. julija 1919. Uk az o u v elja vitvi Uv odnih pr a vil in Prv eg a dela Kriminalneg a zak onik a Kr alje - vine Sr bije v celotni drža vi, Ur . list Deželne v lade za Slo v enijo, št . 54/21, z dne 20. maja 1921. Uk az pr edst ojnik a naj višje c. kr . policijsk e oblastnije 27. januarja 1853, Deželni v ladni list za kr ajnsk o v oj v odino, št . 14/53, z dne 26. aprila 1853, I. del, pr edpis št . 70. Ur edba ministr a za notr anje posle o posesti in nošenju or ožj a, s k at er o se pr ed - pisuje pr a vilnik za izvrše v anje 12. člena zak ona o zaščiti ja vne v arnosti in r eda v drža vi, Ur . list ljubljansk e in mariborsk e oblasti, št . 21/29, z dne 28. f ebruarja 1929. Ur edba o spr emembi in dopolnitvi Zak ona o zaščiti ja vne v arnosti in r eda v drža - vi, Sl. list Kr alje v sk e bansk e upr a v e Dr a v sk e bano vine, št . 101/39, z dne 20. decembr a 1939. Ur edba za izvrše v anje Zak ona o drža vnem sodišču za zaščit o drža v e, Ur . list lju - bljansk e in mariborsk e oblasti, št . 8/29, z dne 23. januarja 1929. Usta v a F eder ati vne ljudsk e r epublik e Jugosla vije, Ur . list FLR J, št . 10/46, z dne 1. f ebruarja 1946. Usta v a Kr alje vine Jugosla vije, Ur . list Kr alje v sk e bansk e upr a v e Dr a v sk e bano vi - ne, št . 53/31, z dne 10. sept embr a 1931. Usta v a kr alje vine Sr bo v , Hrv at o v in Slo v ence v , Ur . list Deželne v lade za Slo v enijo, št . 87/21, z dne 27. julija 1921; popr a v ek v št . 91/21, z dne 4. a v gusta 1921. Usta v a Ljudsk e r epublik e Slo v enije, Ur . list LR S, št . 4/a/47, z dne 24. januarja 1947. Usta v a R epublik e Slo v enije, Ur . list R S, št . 33/91, z dne 28. decembr a 1991. Usta v a SFR J, Ur . list SFR J, št . 14/63, z dne 10. aprila 1963. Usta v a SFR J, Ur . list SFR J, št . 9/74, z dne 21. f ebruarja 1974. Usta vni zak on o t emeljih družbene in politične ur editv e FLR J in o zv eznih or g a - nih oblasti, Ur . list FLR J, št . 3/53, z dne 14. januarja 1953. Uv odni zak on h k azensk emu zak onik u, Ur . list FLR J, št . 11/51, z dne 1. mar ca 1951; popr a v ek v št . 25/51, z dne 23. maja 1951. V ojaški k azenski zak onik kr alje vine Jugosla vije, Ur . list Kr alje v sk e bansk e upr a v e Dr a v sk e bano vine, št . 56/30, z dne 29. aprila 1930. 454 P a v el Čelik: Izgon osebe k ot k azen ali v arnostni ukr ep na slo v ensk em (1768–2017), str . 405–456 Članki in razprave || Articles and Papers W egen des Gebr auches der V orspann bei Schubbef ör derungen, (1824). V : Sam - mlung, pr edpis št . 87, str . 169, 170, Laibach: 1826. Začasna or g ansk a posta v a žandarmerije v a v strijansk em cesarstvu, Občni drža v - ni zak onik in v ladni list A v strijansk eg a cesarstv a, št . 12/50, z dne 23. mar ca 1850. Zak on o dopolnitvi Zak ona o k azni vih dejanjih zoper nar od in drža v o, Ur . list FLR J, št . 106/47, z dne 13. decembr a 1947. Zak on o drža vnem sodišču za zaščit o drža v e, Ur . list Kr alje v sk e bansk e upr a v e Dr a v sk e bano vine, št . 18/30, z dne 11. januarja 1930. Zak on o drža vnem sodišču za zaščit o drža v e, Ur . list Kr alje v sk e bansk e upr a v e Dr a v sk e bano vine, št . 44/30, z dne 20. decembr a 1930. Zak on o drža vnem sodišču za zaščit o drža v e, Ur . list ljubljansk e in mariborsk e oblasti, št . 5/29, z dne 17. januarja 1929. Zak on o e videncah s podr očja ja vne v arnosti, Ur . list R S, št . 32/93, z dne 17. junija 1993. Zak on o gibanju na meji, Ur . list FLR J, št . 101/47, z dne 26. no v embr a 1947. Zak on o izpr emembi in dopolnitvi zak ona o zaščiti ja vne v arnosti in r eda v drža - vi, Ur . list ljubljansk e in mariborsk e oblasti, št . 25/29, z dne 12. mar ca 1929. Zak on o izpr emembi in dopolnitvi zak ona o zaščiti ja vne v arnosti in r eda v drža - vi, Ur . list LMO , št . 25/29, z dne 12. mar ca 1929. Zak on o izr a vna vi posebnih pr edpiso v o pr ekrških v zak onih LR Slo v enije z do - ločbami t emeljneg a zak ona o pr ekrških, Ur . list LR S, št . 40/51 , z dne 18. decembr a 1951. Zak on o k azni vih dejanjih zoper nar od in drža v o, Ur . list Demokr atične f eder ati v - ne Jugosla vije, št . 66/45, z dne 1. sept embr a 1945. Zak on o k azni vih dejanjih zoper nar od in drža v o, Ur . list FLR J, št . 59/46, z dne 23. julija 1946. Zak on o lok alni samoupr a vi, Ur . list R S, št . 72/93, z dne 31. decembr a 1993. Zak on o nalog ah in pooblastilih policije, Ur . list R S, št . 15/2013, z dne 18. f ebru - arja 2013. Zak on o občinah, Sl. list KBUDB, št . 35/33, z dne 29. aprila 1933. Zak on o or ožništvu, Ur . list PUS, št . 43/22, z dne 27. aprila 1922. Zak on o policiji, Ur . list R S, št . 49/98, z dne 3. julija 1998; popr a v ek v št . 66/98, z dne 1. okt obr a 1998. Zak on o pr ekrških zoper ja vni r ed in mir , Ur . list LR S, št . 16/49, z dne 13. maja 1949. Zak on o pr ekrških zoper ja vni r ed in mir , Ur . list LR S, št . 38/59, z dne 3. decembr a 1959. Zak on o pr ekrških, s k at erimi se kršijo zv ezni pr edpisi, Ur . list SFR J, št . 4/77, z dne 14. januarja 1977; popr a v ek v št . 37/77, z dne 15. julija 1977. Zak on o pr ekrških, Ur . list R S, št . 7/2003, z dne 23. januarja 2003. Zak on o pr ekrških, Ur . list SR S, št . 7/73, z dne 28. f ebruarja 1973. Zak on o spr emembah in dopolnitv ah k azensk eg a zak onik a, Ur . list FLR J, št . 30/59, z dne 29. julija 1959. Zak on o spr emembah in dopolnitv ah t emeljneg a zak ona o pr ekrških, Ur . list FLR J, št . 49/58, z dne 10. decembr a 1958. Zak on o spr emembah in dopolnitv ah t emeljneg a zak ona o pr ekrških, Ur . list SFR J, št . 13/65, z dne 31. mar ca 1965. Zak on o spr emembah in dopolnitv ah zak ona o pr ekrških zoper ja vni r ed in mir , Ur . list SR S, št . 40/71, z dne 27. okt obr a 1971. Zak on o tisk u, Ur . list ljubljans k e in mariborsk e oblasti, št . 84/25, z dne 7. sep - t embr a 1925. Zak on o tujcih (ur . pr eč. bes.), Ur . list R S, št . 45/2014, z dne 20. junija 2014. Zak on o tujcih, Ur . list R S, št . I/91-I., z dne 25. junija 1991. Zak on o vrstah k azni, Ur . list Demokr atične f eder ati vne Jugosla vije, št . 48/45, z dne 10. julija 1945. Zak on o vrstah k azni, Ur . list FLR J, št . 66/46, z dne 16. a v gusta 1946. 455 Letnik 41 (2018), št. 2 Zak on o zaščiti ja vne v arnosti in r eda v drža vi, Ur . list ljubljansk e in mariborsk e oblasti, št . 5/29, z dne 17. januarja 1929; popr a v ek v: Ur . listu z dne 23. januarja 1929. Zak on o zaščiti ja vne v arnosti in r eda v drža vi, Ur . list P okr ajinsk e upr a v e za Slo - v enjo, št . 95/21, z dne 11. a v gusta 1921. Zak on z dne 15 . no v embr a 1867, s k at erim se pr edrug ačijo nek at er e določbe občneg a k azensk eg a zak ona in drugih s t em v zv ezi st oječih nar edb. V : Zbir k a a v strij - skih zak ono v v slo v ensk em jezik u, 1. zv ezek, str . 191–210, Ljubljana: Slo v ensk o društv o Pr a vnik, 1889. Zak on z dne 27 . okt obr a 1862 v v arstv o osebne pr ost osti. V : Zbir k a a v strijskih zak ono v v slo v ensk em jezik u, I. zv ezek, Ljubljana: Društv o pr a vnik, 1889, str . 220–223. Zak on z dne 5. maja 1869, s k at erim se na podlagi člena 20. drža vneg a t emeljneg a zak ona z dne 21. 12. 1867 določajo upr a vičenja odgo v orne v ladne oblasti, ukr eniti zača - sne in kr aje vne izjeme obst oječih zak ono v , v: Zbir k a a v strijskih zak ono v v slo v ensk em je - zik u, 1. zv ezek, pr edpis št . XXI, str . 413–418, Ljubljana: Slo v ensk o društv o Pr a vnik, 1889. ČASOPISNI VIRI Lo vr ec, V esna: Na vijača izgnali iz Slo v enije, Dnevnik , 23. sept embr a 2017, str . 17. Med v ešek, Mar k o: Og ledalo. R uski na vijač, Reporter , št . 39, 25. sept embr a 2017, str . 8. LITERATURA Čelik, P a v le: E vidence o določe nih osebah pri naših unif ormi r anih možeh posta - v e od leta 1850 do danes. V : Revija za kriminalistiko in kriminologijo (2004), št . 2, str . 179–184. Čelik, P a v le: Orožništvo na Kranjskem (1850-1918), Ljubljana: Z v eza zgodo vin - skih društ e v Slo v enije, 2005. Čelik, P a v le: Slovenski orožniki (1918-1941), Ljubljana: Društv o za pr euče v anje zgodo vine, lit er atur e in antr opologije, 2001. Enciklopedija Jugoslavije , (1958), 1. zv ezek. Gesla: Goli ot ok; str . 564, 565; Bilećki k oncentr acioni logor , str . 564, 565. Beogr ad: Lek sik ogr af ski za v od FNR J. Enciklopedija Slovenije, (1990) , 4. zv ezek, Inf ormacijski bir o k omunističnih in de - la v skih partij, str . 147, 148, Ljubljana: Mladinsk a knjig a. Goli ot ok (1949 –1956), P odgorica: Crnogorsk a ak ademija nauk a i umjetnosti, 1998. Hribar , Mitja: Nadzorstv o nad de viacijami na Slo v ensk em pr ed st o leti. V : Kronika (1982), št . 1–2, str . 22–30. Jezernik, Božidar: Goli otok-Titov gulag , Ljubljana: Modrijan in Filozof sk a f ak ul - t eta, 2013. K osić, Iv an: Goli otok. Največi Titov konclogor , Rijek a: A damić, 2003. Mik ola, Milk o: Delo kot kazen . Celje: Zgodo vinski ar hi v , 2002. Stariha, Gor azd: Z nobenim delom se ne pečajo, le z lažni v o ber ačijo! V : Zgodovina za vse (2007), št . 1, str . 37–76. Studen, Andr ej: Neprilagojeni in nevarni , Ljubljana: Inštitut za no v ejšo zgodo vi - no, 2015. Studen, Andr ej: Rabljev zamah , Ljubljana: Slo v ensk a matica, 2004. Tk alče vić, Iv an: Upustvo za državnu policijsku stražu , Beogr ad, 1936. Vojna enciklopedija (1958). 1. zv ezek, str . 65, g. Bileća, Beogr ad: ur . V ojne enci - klopedije. Vroče sledi hladne vojne (Dežman, Jože ur .). Celo v ec: Mohorje v a založba, 2013. Zgodovina Slovencev , Ljubljana: Cank arje v a založba, 1979. Žižek, Alek sander: »Os v obojeni« so gr adili. V : Zgodovina za vse (2007), št . 1, str . 169, 170. 456 P a v el Čelik: Izgon osebe k ot k azen ali v arnostni ukr ep na slo v ensk em (1768–2017), str . 405–456 Članki in razprave || Articles and Papers EXPUL SION OF A PER SON A S A PEN AL TY OR A S AFETY ME A SURE IN SL O VENIAN TERRIT OR Y (1768 –2017) Leg al e xpulsion measur e or the measur e of confineme nt w as the r eflec - tion of understanding of the meaning of human rig hts and fundamental fr ee - doms in the entir e gi v en er a. This understanding w as initiall y under conditions of absolutist authority and leg al absolutism. The time aft er r e v olution f erv or in the w hole E ur ope and A ustria in 1848 mar k ed a fundamental br eak in under - standing of the meaning of human rig hts and fundamental fr eedoms. This w as r eflect ed in clear er conditions f or leg al measur es or administr ati v e measur es r elating t o e xpulsion of all types, local, r egional or stat e. Aft er the first w or ld w ar , the rule of la w demonstr at ed consist ency in un - derstanding and ensuring the r espect of fr eedoms and human rig hts. But leg al pr o visions r eg ar ding e xpuls ion r emained in the r egulations det ermining penal measur es of courts and administr ati v e measur es of the authority . Our kingdom det ermined, e v en or der ed, confinement t o concentr ation camps f or the op - ponents of r egime, mainl y communists and antif ascis ts. Under socialism, the pr o visions r eg ar ding e xpulsion and det ermining the place of r esidence w er e initiall y maintained. The lat t er possibl y became the harshest int erf er ence with human dignity , fr eedoms, and rig hts. This is the r eason w h y the field of human rig hts w as concealed and pushed t o the back gr ound f or se v er al decades. Ho w - e v er , o v er time, int ernational or g anizations start ed emphasizing the demands f or consolidating and r espec ting fundamental human rig hts and fr eedoms. E v en our country w as not able t o r emain indiff er ent t o this. The e xpulsion of our citizens start ed t o die out and then finall y died out . In the independent stat e of Slo v enia the e xpulsion became mer el y a court measur e tak en ag ainst f or eign - ers. De v elopments in this ar ea w er e the same as those of the country t o w hich Slo v enians belonged (empir e, kingdom or f eder al stat e). In all the constitutions that w er e (also) in f or ce in our t errit ory , ther e w as talk of the constitutional rig ht of fr eedoms and human rig hts. Ho w e v er , the clause that the la w ma y pr o vide f or e x emptions fr om the constitutional pr o vi - sions w as added. In the independent Slo v enia, this app lies t o our citizens and f or eigners. The de v elopment of fundamental human fr eedoms and rig hts during the tw o centuries and a half consider ed w as not linear and unint errupt ed. Thus some rig hts w er e mor e r espect ed in the time under the empir e than the king - dom or f eder al stat e. Independent Slo v enia must r espect them due t o its mem - bership in int ernational or g anizations, especiall y such as g lobal or g anization and its specialized or g anizations and declar ations, and the E ur opean Union. SUMMAR Y