CeUE, 18. JANUARJA 1979 - ŠTEVILKA 2 - LETO XXXIII - CENA 5 DIN GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC Z UREDNIKOVE MIZE Tokrat nekaj več o izletu za kmečke ženske z našega območja, ki še niso videle morja. Potovali bomo sredi meseca marca, 100 žensk v dveh avtobusih. Za pripravo izleta smo v uredništvu zadolžili Draga l\/ledveda. Cilj bo kot že nekaj let nazaj lepo mestece Rovinj, program pa bo seveda zajel tudi vožnjo z ladjo. V prihodnji številki bomo že objavili 1. kupon za prijavo in tudi navodila za prijavo. Kdo bo potoval, bo odločil žreb. Še to! V prvi letošnji številki je bilo nekaj tiskovnih napak. Žal, prehod v novo tehniko tiskanja NT ni mogel mimo brez takšnih posledic. Upamo, da bo iz številke v številko bolje. MILAN SENIČAR SREČA V NESREČI Prav tako in nič drugače. V nedeljo, nekaj pred devet- najsto uro, je gondola žičnice na Golte, ki je odpeljala s spodnje postaje po okoli osemsto metrih vožnje zgr- mela v globino, približno tri- deset metrov. Na tleh se je raztreščila, v njej pa ostali trije poškodovani, eden od njih težje. Potniki iz druge gondole, ki je obvisela na vrvi, so se vsi zdravi rešili. Ob zaključku redakcije smo zvedeli tudi za vzrok nesre- če. Vlečna vrv se je križala z nosilno in jo dobesedno pre- žagala. Nosilna vrv se je tako pretrgala in posledice so tudi na tej fotografiji. Več o ne- sreči, ki je močno prizadela Golte in nadaljnji razvoj cen- tra, lahko berete na 14. strani. Tekst: MB Foto: SV STRAN 7 ALI MOLZEMO SAMI SEBE? STRAN 9 JAJCE VEČ OD PUTKE VE STRAN 10 LETOS 2000 NOVIH PRIKUUCKOV STRAN 12-13 OBISKALI SMO ZIBIKO RAZŠIRJENA SEJA KOMITEJA OBČINSKE KONFERENCE ZKS CELJE ODLOČNEJE ZAREZATIV ŽIVO Pomanjkljiva analiza odgovornosti komunistov v torek se je za celjske ko- muniste in njihovo občin- sko organizacijo končala ena izmed živahnejših etap politične aktivnosti, spod- bujena tudi s celotedensko prisotnostjo posebne delov- ne skupine predsedstva CK ZKS v združenem delu in krajevnih skupnostih celj- ske občine. Vodil jo je izvrš- ni sekretar Martin Mlinar, ki je na seji komiteja strnil v poročilo ugotovitve iz vsebinsko bogate razprave med celjskimi komunisti v OZD in KS. Torkovi seji je prisostvoval in korenito po- segel v razpravo tudi pred- sednik CK ZKS France Po- pit, udeležila pa sta se je tu- di Franc Šetinc in Lojze Briški s člani in strokovni- mi sodelavci CK ZKS. 2e v obdobju med obema partijskima kongresoma so celjski komunisti opredelili temeljne strateške usmeri- tve na področjih, ki pomeni- jo zadovoljevanje osnovnih interesov in potreb delovnih ljudi in občanov Celja. Le-te se kažejo zlasti v opredelitvi nadaljnjega srednjeročnega in dolgoročnega razvoja, usmerjanju in obvladovanju samoupravnih družbenoe- konomskih odnosov, učin- kovitem gospodarjenju in preusmerjanju gospodar- stva, prizadevanjih za skla- dno rast družbenega stan- darda in odpiranju Celja v regijo, republiko, Jugoslavi- jo in svet. Kljub mnogim vidnim re- zultatom pri praktičnem ure- sničevanju teh temeljnih usmeritev, pa obstoje še mnoga neprijetna žarišča, ki zavirajo hitrejši napredek mnogih temeljnih organiza- cij združenega dela in druž- benopolitične skupnosti - občine kot celote. Omenjene so bile stalno prisotne težave in izgube v Cinkarni in EMO, slabšanje integracijskih po- vezav med trgovino in proiz- vodnjo kljub začetnim uspe- hom - s tem v zvezi problem osipanja v sestavljenih orga- nizacijah združenega dela Dobrina in ITC. Preveč do izraza so prišli mnogi lokali- stični, podjetniški in parcial- ni interesi, pod pričakovanji so rezultati pri svobodni me- njavi dela med proizvodnimi temeljnimi organizacijami združenega dela in skup^ nostmi skupnih služb, pre- velik je še izvajalski delež pri samoupravnih interesnih skupnostih pa tudi razvojno- raziskovalna in inventivna dejavnost ni zajela vsega združenega dela. Razprava je navrgla kopi- co vzrokov in ugotovitev, premalo pa analizirala odgo- vornosti komunistov, tako posameznikov kot skupin, in to prav tistih, ki delajo na kriznih, žariščnih področjih. Po mnenju Franceta Popi- ta je še premalo prisotna vi- zija komunistov o srednje- ročni in dolgoročni urejeno- sti družbenopolitične skup- nosti - občine v vsej njeni celovitosti. Prav tako mora- mo podpreti akcijo sindika- tov, da razprave ob zaključ- nih računih v TOZD delav- cem »nalijejo čistega vina«. Končno se moramo zavedati, da bomo v letošnjem letu go- spodarili in upravljali v tež- jih pogojih. Se vedno proble- me preveč analiziramo in ra- ziskujemo vse mogoče vzro- ke, velikokrat se znamo po- vrhu še slepiti z objektivni- mi težavami, pa vendar bi lahko mnogo stvari prema- knili na bolje z organizirano akcijo komunistov in vseh delovnih ljudi. Vsekakor bo treba v bodoče še bolj zare- zati v živo samoupravno prakso in od ugotovitev prei- ti k dejanjem. MITJA UMNIK V USTANAVLJANJU TR( KULTURNA DRUŠTVA V kratkem času bo celjska občina bogatejša še za tri nova kulturna društva, tako da bo njihovo skupno število znašalo 34. Najnovejšemu na Ostrožnem in Lavi se bodo pridružila še kulturna društva na Hudi- nji, na Tehniški šoli in v osnovni šoli na Dobrni. Akcija Celjski kulturni utrip dobiva vse bolj celovito podobo tudi z zornega kota izvajanja programa v podružblja- nju kulturne politike in širjenja možnosti za neposre- dno udejstvovanje občanov v kulturnem programu. Skozi delo posameznih kulturnih društev v krajevnih skupnostih ali v šolah, bodo lahko neposredno uve- Ijavljah te svoje ustavne pravice. Vse tako namreč kaže, da je to spoznanje močnejše iž dneva v dan in da se vplivna kulturno politiko vse bolj seli iz institucionalnih okvirjev v delegatsko bazo, to je krajevno skupnost in v nekatere temeljne organizacije združenega dela. V teh slednjih sicer počasneje, a najbrž s preudarkom, saj je ustanavljanje kulturnih društev odgovorno delo. Če hi temeljitega programa v znamenju prebavljivega zalogaja, potem ne kaže hiteti, saj se s kampanjskimi akcijami po vsej sili, dela samo škoda, ki jo je težko popravljati. Naj nas torej ne skrbi število kulturnih društev v občini. Mi sami raje skr- bimo za tiste, ki že obstojajo, saj če bi vsi dosledno izvajali program in če bi bilo dovolj denarnih, material- nih in prostorskih možnosti za vše že obstoječe, bi bila kulturna ponudba bolj pestra in izpopolnjena. Torej so tudi v kulturi še mnoge skrite rezerve, kijih moramo znati poiskati, ne pa da na pozabljenih dogo- vorih gradimo nove spomenike potencialnih žrtev naše nedoslednosti! DRAGO MEDVED KRITIČNO O ZAKLJUČNIH RAČUNIH V OZD Pred dnevi se je na razširjeni seji, ki jo je vodil sekretar i Janez Zahrastnik; sestal sekretariat Medobčinskega sveta' ZKS Celje. Najprej je tekla razprava o oblikovanju gospo-j darskih zbornic v Celju in Velenju in o kadrovskih pripra- vah na konstituiranje zborničnih organov. Člani sekretariata so podprli več predlogov za vodilne funkcije v obeh zborni- cah, ki so bili doslej evidentirani v združenem delu. Zavzeta so bila tudi ustrezna stahšča, ki naj bi omogočila pravoča- snost izvedbe vseh priprav tako, da bi zbornici lahko že v mesecu marcu pričeli s svojim delom. Ob tem pa je bila opredeljena tudi odgovornost, zlasti komunistov v zvezi sindikatov, v pogledu evidentiranja vseh kandidatov za de- legate zborničnih skupščin in njihovih organov. Ko je sekretariat razpravljal o nalogah po III. seji CK ZKS, je akcijsko usmeritev občinskih organizacij zveze komuni- stov in Medobčinskega sveta ZKS povezal z odločnejšimi napori vseh družbenopolitičnih in samoupravnih dejavni- kov za stabilnejše gospodarjenje na vseh področjih združe- nega dela. Ob tem je bila v ospredju postavljena obveznost po široki in kritični obravnavi zaključnih računov vseh OZD. Sekretariat je v odnosu do te, v tem času osrednje naloge, sprejel konkreten program aktivnosti vseh osnovnih organizacij Zveze komunistov na območju vseh osmih ob- čin. LIDIJA ŠENTJURC DANES V CELJU Današnjega delovnega pogovora o aktualnih vpraša- njih in nalogah pri razvijanju revolucionarnih tradicij, pripravila ga je občinska konferenca SZDL v Celju, se je udeležila tudi članica sveta federacije in predse- dnica komisije predsedstva CK ZKS za proučevanje zgodovine ZKS LIDIJA ŠENTJURC. Na delovnem pogovoru so ocenili dosedanje rezul- tate in problematiko pri razvijanju tradicij NOB, na področju zgodovinopisja in podružbljanja v razvijanju revolucionarnih tradicij. Se posebej je pogovor name- njen nadaljnji aktivnosti in organiziranosti na tem po- dročju, prav tako mora pogovor opredeliti odgovor- nost do priprav in izvedbe nekaterih pomembnih le- tošnjih obletnic in proslav. To pa so proslave ob 60- letnici KPJ, 40-letnici drugega zasedanja KPS v Jošto- vem mlinu in 40-letnici ustanovitve zveze delovnega ljudstva v Celju. MITJA UMNIK 2. stran - NOVI TEDNIK Št. 2-18. januar 1979 SINDIKALNI SEMINAR V ROGAŠKI SLATINI PRESKROMEN VPLIV DELAVCEV Temeljita ekonomska in politična ocena razmer Neusklajeni načrti in pre- majhen vpliv delavcev na načrtovanje. Z?^posIovanje nam je ušlo iz rok, število novih delovnih mest raste v razmerju z rastjo gospodar- stva. Neupravičena rast osebnih dohodkov. Živ- ljenjski in delovni pogoji delavcev. Svobodna menja- va dela, nagrajevanje, sta- novanjska problematika. To je le manjši del tem, ki so jih minuli teden obravna- vali na tridnevnem seminar- ju za predsednike in sekre- tarje medobčinskih in občin- skih svetov ZSS celjske, do- lenjske, posavske in zasav- ske regije v Rogaški Slatini. Seminarja se je zadnji dan udeležil tudi Milan Kučan, predsednik skupščine SRS. Vsekakor bi morali biti v delovnih sredinah bolj kri- tični do nekaterih pojavov, so menili na seminarju. To velja predvsem za neusklaje- ne načrte in premajhen vpliv delavcev na načrtovanje. Po- dobno so se izrazili za dose- danje dohodkovno povezo- vanje, prenaglo pa rastejo tu- di osebni dohodki. Sloven- ski sindikati bi morali bolj tvorno sodelovati pri pove- zovanju slovenskih delovnih organizacij z delavci drugih republik in nasploh z jugo- slovanskim prostorom. Pre- cej časa so posvetili življenj- skim in delovnim pogojem delavcev, zlasti stanovanjski politiki, ob tem pa so sprejeli nekatere obvezujoče zak- ljučke, zaradi katerih ne bi mogli reči, da je bil seminar zgolj izobraževalen, pač pa nemenjen bolj sprotni izme- njavi mnenj. Da je tako, potr- jujejo tudi roki za posamez- ne naloge, ki jih bo treba iz- peljati v najkrajšem času. Tako naj bi sindikati v letoš- njih prvih treh mesecih na- menili vso pozornost obliko- vanju stališč o nagrajevanju, pripravam na razpravo o zaključnih računih, delitvi po delu in svobodni menjavi dela. Kot eno najpomembnejših ugotovitev na seminarju pa velja zapisati da bo treba do- seči povečan vpliv delavcev na razumnejše gospodarje- nje ne le na stanovanjskem področju pač pa povsod. Ta- ko je tudi izzvenelo iz poročil regijskih predsednikov, ki so temeljito prerešetali eko- nomske in politične razmere v svojih sredinah, o tem pa je govoril tudi Milan Kučan. Po mnenju udeležencev seminarja je bil namen sre- čanja dosežen, saj so se dota- knili mnogih perečih vpra- šanj delavčevega vsakdana in se hkrati dogovorili tudi za realizacijo posameznih nalog. M. STRASEK ŠMARJE PRI JELŠAH: VOLILNE KONFERENCE OMALOVAŽEVANJE NOVIH SIL Občane zanima samoupravna organiziranost^ delovanje delegatskega sistema, srednjeročni program razvoja. Volitve na šmarskem ob- močju razmeroma dobro potekajo, v večini primerov pa so prve seje konferenc SZDL in skupščin krajev- nih skupnosti že končane. To velja za vseh petindvaj- set krajevnih skupnosti, kjer so se na ta dogodek te- meljito pripravili. Močno šepa le kadrovska politika, ki mlade skorajda izklju- čuje. Konference v krajevnih or- ganizacijah SZDL na ob- močju šmarske občine so le- tos odnosno lani delo zasta- vile tako, da ob volitvah ustanavljajo krajevna ob- močja z vaškimi odbori. Iz teh območij volijo delegate v krajevne konference in pa seveda tudi v skupščino kra- jevne skupnosti. Akcija je nekoliko težja prav zaradi dvojnosti opravil, kljub te- mu pa so uspehi volitev za- dovoljni, kar je brez dvoma posledica velike odgovorno- sti in zavzetosti občanov, ki so se skorajda v vseh petin- dvajsetih krajevnih skupno- stih že zbrali na prvih sejah v času, ki je bil določen. Obravnavali so predvsem teme, vezane na samouprav- no organiziranost, delovanje delegatskega sistema, ob tem pa prerešetali opravlje- ne naloge, izhajajoče iz sred- njeročnega načrta razvoja krajevne skupnosti pa tudi naloge, ki jih bo še treba ure- sničiti. Na občinski konfe- renci SZDL v Šmarju meni- jo, da je to pomembno že za- radi tega, ker so na teh ob- močjih občani prispevali precejšnje vsote tako v obli- ki samoprispevkov kot dru- gače, pa je zato prav, da ve- do, kaj je storjenega in kaj ne. Doslej se je namreč vse prevečkrat dogajalo, da so te zadeve obravnavali v zelo oz- kih krogih, v svetih krajev- nih skupnosti, kar je odloč- no premalo. Porazdelitev zadolžitev se vrti v starem, krogu, ki je znan in ustaljen. To spozna- nje nikakor ni ugodno, niti ne ustreza zahtevam, naj bi vse več ljudi sodelovalo pri odločanju. V domala vseh te- lesih pogrešajo mlade sile, ki pa tudi same po sebi niso do- volj prodorne niti organizira- ne, četudi še kako potrebne. V Šmarju pri Jelšah menijo, da kažejo vodstva mladin- skih organizacij preskromno iniciativo, posledica vsega tega pa so kadrovske težave. ŽaJ je v šmarski občini še vedno prisotna miselnost, da ne kaže zaupati nalog mla- dim, neizkušenim ljudem in zaradi tega mislijo na občin- ski konferenci SZDL, da mladinska vodstva niso na- redila dovolj za vključevanje svojih članov v krajevne konference SZDL in skup- ščine krajevnih skupnosti. M. STRASEK KOMENTAR »GLAVARINA« KAKOR KJE Samoupravnih odnosov si ne moremo zamisliti ob hkratnem administriranju, izdajanju zakonov, predpi- sov in odločb. Le-te naj bi zamenjah družbeni dogo- vori, sporazumi. A kaj ko se pri nas obnašamo prepo- gosto po ljudskem reklu: »Kar moraš, ni težko!« Eden od regijskih sporazumov določa tudi enoten prispevek za krajevne skupnosti po zaposlenemu. Ne- kateri so napol v šali ta prispevek imenovali »glava- rino". Vendar šalo na stran, dohodek kraje\mih skup- nosti je še kako odvisen od dotoka teh sredstev, kipa dotekajo v zelo tankih curkih. Medobčinski sporazum za celjsko področje doživlja namreč krizo. Mnoga po- djetja so ga zaklenila v predale in nanje pozabila. Če bi komu šlo za to, bi bržčas izračunal, da niti polovica predvidenih ni izplačana. Nekoliko drugače je v kra- jevnih skupnostih, kjer so delovne organizacije z ve- čino zaposlenih krajanov v delovnem razmerju. T\i običajno vodilni delavci sodelujejo v organih krajevne skupnosti in se pobrigajo, da je dogovor tudi uresni- čen. JCrajevne skupnosti, ki nimajo takih podjetij in kateri krajani hodijo na delo drugam, se navadno obri- šejo za prispevke. Najbolj meglena pa je situacija okoli posameznikov, ki pa ob naši migracijiv:aposlenih predstavljajo veliko število ljudi. Mnogo delavcev namreč ne dela v isti občini, kjer stanujejo. To so navadno posamezniki, ki se iz prej omenjenega sporazuma enostavno izgubijo. Krajevne skupnosti ugotavljajo, da od takih posamez- nikov skoraj praviloma ne dobivajo prispevka, kije bil dogovorjen. Najbrž tudi ustrezne evidence ni. Brez dvoma pridejo krajevne skupnosti ob funkcionarjih- volonterjih težje do podatkov, kot delovne organiza- cije, ki take podatke praviloma morajo imeti. Toda kjer ni terjatev, tam se tudi nič ne premakne in sporazum je za neštete primere le podpisan papir, kipa ga ni mogoče preliti v ceste, otroške vrtce, vodovode in podobne objekte družbenega standarda. Pa stvar le ni tako zelo zapletena. Vse občine v našem območju imajo izglasovane samoprispevke in tu zadeva več ali manj poteka brez težav in izmikanj. Zakaj bi tudi prispevkov za krajevne skupnosti ne reševali po isti poti? Problem pa ima tudi širše razsežnosti. Zaradi takih zadev, kot je opisani, je zapiranje v občinske in celo krajevne meje, ker kar držiš v roki, ti baje ne uide. Kdo bo ob takem stanju storil korak, da bi se dogo- vorjeno tudi uresničevalo? JUREKRAŠOVEC CELJSKI ZRAK 2VEPLENA GROŽNJA Onesnaženostjo Izredno huda Ozračje v celjski kotlini je prekomerno onesnaženo z žveplovim dvokisom. Kon- centracije, ki jih stalno meri strokovna služba skupnosti za varstvo zraka (Zavod za socialno medicino in higie- no), dnevno po nekajkrat presegajo dovoljene in zdravju neškodljive polurne in dnevne koncentracije žve- plovega dvokisa. Praktično vsak dan koncentracije na kubični meter zraka prese- gajo miligram ali celo dva, dovoljena koncentracija pa je 0,30 miligrama žveplovega dvokisa na kubični meter zraka. Kje so krivci za tako moč- na onesnaženja je že dolgo jasno, pa čeprav se celjska industrija vse prerada zgo- varja na številna kurišča v občini, ki da prispevajo svo- je k onesnaženosti. Nedvo- mno to drži, toda že podatek, da je bil edini dan letošnjega leta, ko koncentracije niso presegale dovoljenih, hkrati tudi prvi dan leta, pove do- volj. Zelo verjetno je, da ob- čani niso prav nič manj kuri- li kot običajno v teh hladnih zimskih dneh. Merilni apara- ti pa so vseeno edino ta dan leta pokazali ničlo, kar po- meni, da zrak sploh ni bil onesnažen. Že res, da je bilo ta dan nekoliko bolj vetrov- no. Prav gotovo pa to ni edi- ni razlog. Večjega je treba iskati v tem, da m.ed prazniki tudi industrija ni delala. In medtem, ko so v cinkar- ni že začeli s sanacijskimi ukrepi, marsikje drugje pa prve ukrepe šele načrtujejo, nam ostane le zgroženost nad stanjem in zrakom, v ka- kršnem dnevno živimo. Tudi pozivi, da naj občani skušajo omejiti kurjenje, če je to mo- goče, omejijo vožnje z avto- mobih in podobno, bolj malo zaležejo. Stanje se bo lahko izboljšcilo šele takrat, ko bo- do izvršeni koreniti posegi v delovnih organizacijah, ki prispevajo največji delež žveplovega dvokisa v ozrač- je. Dotlej nam ostane le upa- nje, da bo vreme takšno, da bo inverzij ska plast čim višja in da bo pogosteje kot sicer pihal veter. Ter seveda, da posledice za zdravje le ne bo- do prehude, še posebej pri otrocih. Povejmo še to, da so po izkušnjah, do katerih so priš- li z meritvami, koncentracije žveplovega dvokisa v zraku najnižje med 13. in 16. uro, znižajo pa se tudi po deseti uri zvečer. Torej priporoča- mo, da zračite stanovanja v tem času. Opozarjamo tudi, da radio* Celje vsak dan ob 9. uri do- poldne, v drugih poročilih, sporoča dnevno stanje v ozračju, vse podatke pa bo- ste našli tudi v Lekarni Cen- ter, kjer je v izložbi skupnost za varstvo zraka uredila pre- gledno oglasno desko, na ka- teri dnevno in tedensko spo- roča vse potrebne podatke o celjskem ozračju. B. S. VELENJE: PLES IN BRUCOVANJE Šaleški študentski klub v Velenju bo tudi letos, sicer pa v soboto, 20. t. m. ob 20. uri, priredil v kavarni REK tradicionalni akademski ples z brucovanjem. Igrali bodo »Fantje treh dolin«, v programu pa je tudi krajši kulturni nastop. ŠOLA ZA DELEGATE Konjiška Delavska univerza bo letos začela tudi s stalno šolo za delegate. Sola bo stalna oblika delegatskega uspo- sabljanja in izobraževanja, pri čemer bodo stremeli po naj- večji možni praktičnosti in konkretnosti. Med drugim se bodo skupine delegatov udeleževale vseh mogočih sej dele- gatskih skupščin. Predvsem želijo Konjičani s svojo novo delegatsko šolo zagotoviti večjo usposobljenost tistih dele- gatov, ki iz in za združeno delo opravljajo »zunanje zadeve« - to pa je široko in še vedno ne dovolj učinkovito področje različnih samoupravnih interesnih skupnosti. Prav ta dele- gatska samouprava v svoji učinkovitosti ni izenačena z do- sedanjo »klasično«, notranjo samoupravo v združenem delu. M. UMNIK EBERLINC V Prebold je prišla pred sedemnajstimi leti iz Črne na Koroškem. Ne zato, ker ji Črna ni odgo- varjala, pač pa zaradi sla- bega zdravja dveh sinov in na zdra\mikovo pripo- ročilo. Dora Eberlinc se je kmalu vključila v življe- nje in delo kraja, pa če- prav rada prizna, da je bi- la v začetku velika spre- memba. Črna je strnjen kraj in z večino ljudi se je srečevala vsak dan, jih dobro poznala, vedela za razmere doma in tako je bilo tudi delo učiteljice mnogo lažje. Sicer pa je tudi Preboldčane kmalu spoznala. Danes zatrjuje, da je lepo živeti v kraju pod Žvajgo in da si življe- nja drugje ne bi znala predstavljati. Štirinajst let je že aktiv- na pri Društvu prijateljev mladine. To hkrati pome- ni štirinajst let prizadev- nega dela, uspehov in tu- di težav. Dora Eberlinče- va je danes predsednica DPM v kraju in prav pod njenim vodstvom je druš- tvo zadnje čase doseglo precej pomembnih usp^- hov. Največji doslej je bil morda ob koncu lanskeg a leta, ko so pripravili spre- jem dedka Mraza. V praz- novanje, ki je trajalo ves teden so se vključile vse delo\me organizacije s po- dročja Prebolda, nekateri obrtniki, krajevna skup- nost, družbenopolitične organizacije in mnoga društva. S skupnimi moč- mi so uredili iz starega zdravstvenega prireditev ... Dora Eberlinc se je še posebej trudila, za samo didaktično pot prihoda dedka Mraza. Sloje za ne- posredni kontakt dedka z otroci, za kratek, a ven- darle pester dogodek, pri- vlačen za oči in ušesa. V tem je popolnoma uspela, seveda pa uspeh priredi- tev ne bi bil takšen, če Eberlinčeva ne oi znala stvari organizirati. Cel štab ljudi je pri tem sode- loval. Prav z dogodki v zadnjih dneh lanskega le- ta, pa so v kraju dokazali še nekaj. Vse bolj je čutiti povezavo z združenim de- lom. Pred leti je bila še dokaj šibka, sedaj pa je sindikat zares čutiti v kraju. Doro spoštujejo tako učenci kot učitelji. To spoštovanje sije zaslužila s svojim vestnim delom, z ljubeznijo do poklica, ki ga opravlja. Pravi, da je rojena učiteljica in da še nikdar ni razmišljala, da bi zapustila prosveto. Še posebej mora biti učitelj angažiran v celodnevni osnovni šoli, kije za otro- ke velika prednost. Vsi imajo enake pogoje za učenje in delo, bolj se na- vajajo na samostojnost. veUko možnosti imajo za razvijanje svojih sposob- nosti, kar se pozneje odraža tudi v lažji izbiri poklica. Za učitelja pa je to velika obremenitev. Eberlinčeva pravi, da se mora učitelj v takšni šoli precej spremenit, pred- vsem v odnosu do učen- cev. Za tistega, ki poklic opravlja s srcem, to ni težko. Dora Eberlinc je aktiv- na tudi na drugih področ- jih. Omenimo le vodstvo rekreacije za ženske v kraju, ki ga pa je začasno , zaradi bolezni morala . opustiti. In še nekaj je de- \ jala ob koncu. Ni res, da ' ljudje, danes niso pri- pravljeni delat. Še kako so! Treba jih je le vzpod- buditi in navdušiti za de- lo. Izgovori na višji stan- dard, avto, radio in televi- zijo, so zares le izgovori in nič drugega. Dokaz za to je morda preboldska osnovna šola. Ni ga na- mreč učitelja, ki ne bi bil kje aktiven. Ena takšnih je tudi Dora Eberlinc. JANEZ VEDENIK št. 2-18- januar 1979 NOVI TEDNIK - stran 3 MOZIRJE VELIKO USPEHOV Kritična ocena deiegatsliiii odnosov Ce bi povzeli samo razpra- vo, samo kritične besede na zadnji seji konference občin- ske organizacije Zveze ko- munistov Mozirje, bi dobili \i;is, kot da se v občini še zdaj, po dobrih štirih ali sko- raj že petih letih, še vedno srečujejo z začetnimi težava- mi uveljavljanja delegatskih odnosov. Ne samo uvodno poročilo Rezke Plaznik, tudi razpravi] alci so se v glavnem ustavljali le pri slabostih, po- manjkljivostih. Ne po nak- ljučju. Predvsem zato, da bi v tej oceni bolje spoznali de- lo, ki še čaka in da bi bolje razumeli tisto, kar je bilo na- pravljenega že zdaj. Tega pa je veliko. V Gornji Savinjski dolini se v resnici lahko po- stavijo z mnogimi uspelimi akcijami, rezultati. Ne samo v občinskem, merilu, tudi v večini, da ne zapišemo v vseh krajevnih skupnostih, krajih, vaseh. Tudi številne komunalne akcije, tudi zad- nji referendum za občinski samoprispevek, tudi volitve, tudi delo društev in družbe- nopolitičnih organizacij go- vori, da se je marsikaj spre- menilo, da je delegatski si- stem dobil svojo široko osnovo, dobre temelje za re- ševanje vseh vprašanj, da je v tej bazi veliko prizadevnih komunistov, aktivistov. In vendar se v tem delu še kažejo pomanjkljivosti - kjer se ne - tako v slabi pomoči strokovnih služb delegatom in delegacijam v organizaci- jah združenega dela, v slabi povezanosti vseh samou- pravnih organov, v dejstvu, da imajo delegacije tu in tam preozko zaledje, kadar spre- jemajo pomembna stališča in podobno. Precej kritičnih besed je bilo izrečenih na račun dela zborov občinske skupščine, še predvsem na račun druž- benopolitičnega zbora, ki boleha po slabi sklepčnosti. Je bilo morda kadrovanje za ta zbor slabo? Značilno je, da se je doslej najbolj uveljavil zbor krajevnih skupnosti in manj zbor združenega dela. Življenjska zainteresiranost pri obravnavi problemov je bol] očitna pri delegatih iz krajevnih skupnostih kot pri drugih. Tudi v delu skupščin sa- moupravnih interesnih skupnosti je še precej šibkih točk, zlasti pa se te skupšči- ne oziroma nekatere od njih niso uveljavile kot četrti zbor občinske skupščine. Zanimiv je bil predlog, da naj bi predsedniki skupščin- skih interesnih skupnosti postali člani predsedstva ob- činske skupščine. V razpravi je izstopala za- hteva, da bo treba v prihod- nje večjo pozornost posvetiti izobraževanju delegatov in seveda pri tem opozoriti tudi na njihovo družbeno odgo- vornost. Svojo vlogo pri krepitvi delegatskega sistema imata prav gotovo Socialistična zveza in sindikat. Zlasti gre za to, da člani delegacije v krajevnih skupnosti ali orga- nizacije združenega dela naj ne bodo osamljeni pri obrav- navanju vprašanj in spre]e- manju stališč. Ta baza mora biti širša in temu koraku bo prav gotovo sledil še drugi, da predlagatelj vprašanj in problemov, ki prihajajo na seje občinske skupščine, ne bo samo izvršni svet, marveč tudi delegacije, tudi krajev- ne skupnosti, organizacije združenega dela, interesne skupnosti itd. Ocena je tudi opozorila, da so zlasti dnevni redi za zase- danja občinske skupščine preobširni, da prihajajo gra- diva za seje včasih tudi poz- no do delegatov, da so tudi seje delegacij mnogokje sla- bo obiskane, da zatorej ni moč povsem uveljaviti za- menljivost delegatov za seje in podobno. Ocena je bila kritična, zato spodbudna, poštena, na pra- vem mestu. Zato bodo njeni rezultati tudi najboljša pot za nadaljnje utrjevanje delegat- ske poti v mozirski občini. M. BOŽIC SZDL CELJE: VELIKO NOVEGA Za celjsko SZDL je sicer značilna ce- loletna »kontinuiteta« velike aktivno- sti, pa vendar so prav zadnji teden pred zimskimi počitnicami mnogi njeni sve- ti in koordinacijski odbori sprožili pra- vi plaz sej in pogovorov - kot bi hoteli še na hitro »pobrati zadnje ocene in zaključiti poUetno spričevalo«. Pa poj- dimo lepo po vrsti! Novoletno »ofenzivo aktivnosti« je začel koordinacijski odbor za sodelova- nje z družbenimi organizacijami in društvi. Med društva je segel z gradi- vom, ki daje osnove za sestavljanje ob- rambnih načrtov, posredoval vprašal- nik o društveni dejavnosti, navodila okrog financiranja društev ter imel tudi prvi pogovor »v živo« z Gorsko reševal- no službo. Koordinacijski odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito je obravnaval varnostne in obrambne pri- prave v šolah ter društvih, programa dela za usmerjanje v vojaške šole in praznovanja TEDNA VARNOSTI IN DRUŽBENE SAMOZAŠČITE v letu 1979, 30 let vzgoje mladine za SLO in razpravljal o paketu rezervne hrane ZA DANES IN JUTRI 84. V ponedeljek se je sestal svet za ra-^ zvijanje in ohranjanje tradicij NOB in spomeniškega varstva. Razpravljal je o pripravah na proslave socialistične zve- ze in 40-letnice partijske konference v Joštovem mlinu ter 35-letnice XIV. di- vizije. Na vse te teme se navezuje tudi današnji delovni pogovor s tovarišico Lidijo Sentjurčevo, članico sveta fede- racije in predsednico komisije predsed- stva CK ZKS za proučevanje zgodovi- ne ZKS o aktualnih vprašanjih in nalo- gah pri razvijanju revolucionarnih tra- dicij. Včerajšnji dan je bil tudi izredno pe- ster. Tako so se sestali člani koordina- cijskega odbora za prireditve in prosla- ve, ki so svojo pozornost usmerili v dva bližnja praznika - Kulturni praznik in Dan žena. Svojo 79. sejo je opravil tudi svet za družbenopolitični sistem. Obravnaval je aktualno problematiko družbenih svetov in njihove vloge pri nadljnjem podružbljanju samoupravnega odloča- nja. Živahen »frontni teden« bo jutri zak- ljučil še svet za zdravstvo, ki bo obrav- naval nekatera aktualna vprašanja s po- dročja zdravstvenega varstva v občini Celje, pregledal uresničevanje stališča problemske konference v zdravstvu, se seznanil z delom posebnih delegacij v SIS za zdravstvo in se pogovoril o svo- jem delovnem programu. MITJA UMNIK CELJE »KUMA« V NOVEM OKOUU Delovni kolektiv Klime se Je povexal v SOZD IMP Četudi je nekatere sklep kolektiva delovne organiza- cije celjske Klime, da izstopa iz okvira sestavljene organi- zacije združenega dela ITC in se poslej v tem smislu po- vezuje le s SOZD IMP v Ljubljani, z Industrijskim montažnim podjetjem, pre- senetil, ne gre za nobeno takšno presenečenje, mar- več za korak, ki je logična posledica poti, ki jo ubira ta celjski kolektiv. Klima je že od 1. novembra lani dalje član SOZD IMP v Ljubljani. Ko so se odločaU o novi povezavi, niso načenjali vprašanja umestnosti član- stva v ITC, še zlasti, ker tudi Zakon o združenem delu omogoča, da je delovni ko- lektiv lahko član dveh se- stavljenih organizacij. Toda, ko bi naj decembra lani zno- va podpisali samoupravni sporazum o povezovanju v SOZD ITC, so se pojavila ra- zlična mnenja in seveda tudi različna vprašanja o umest- nosti povezovanja v ITC. In tako ni naključje, če so se družbenopolitične organiza- cije in samoupravni organi v Klimi odločili, da naj bi hkrati, ko bi se odločali o podpisovanju samouprav- nega sporazuma o nadalj- njem članstvu v SOZD ITC tudi odločali o umestnosti morebitne izločitve, o umestnosti morebitnega iz- stopa iz te sestavljene orga- nizacije. Delavci Klime so v času javne razprave o nadaljnjem povezovanju v ITC ocenjeva- li dosežene rezultate in po- manjkljivosti iz preteklega petletnega obdobja. Niso bili enostranski, marveč realni. Ugotovili so namreč, da je bilo v tem času napravljene- ga veliko dobrega, pozitivne- ga, da pa je bilo tudi dosti objektivnih ovir za še uspeš- nejše delo v tej celjski se- stavljeni organizaciji združe- nega dela. Objektivne ovire so videli predvsem v tem, da so člani te sestavljene orga- nizacije predvsem delovni kolektivi, ki imajo različen oziroma povsem drug proiz- vodni program, kot ga ima Klima in da tudi zavoljo tega med sabo na tehnološkem področju slabo sodelujejo. Mimo tega so v tej oceni opozorili, da je sicer sodelo- vanje s Kovinotehno, kot tr- govinsko delovno organiza- cijo, sicer zaživelo, da so bili s tem delom zadovoljni, da pa ni nobenih razlogov, da bi se takšno poslovno sodelo- vanje ne moglo razvijati tudi ob dejstvu, da izstopajo iz SOZD ITC. Medsebojne po- slovne odnose s Kovinote- hno lahko razvijejo v nepo- sredni povezavi z njo, ne gle- de na članstvo v tej ali drugi sestavljeni organizaciji zdru- ženega dela. Glede na vse to je bila od- ločitev kolektiva Klima, da izstopa iz sestavljene organi- zacije združenega dela ITC povsem utemeljena. Delavci Klime so se o tem odločali in odločili na referendumu 26. decernbra lani. Tu so se znašli v svojem krogu, na področju progra- ma klima, ventilacijskih in prezračevalnih naprav. V tem krogu so našli tudi vse možnosti za skupno razreše- vanje razvojnih, še zlasti pa tehnoloških problemov. V tem tudi vidike po postopni specializaciji posameznih te- meljnih organizacij po vejah celotnega proizvodnega pro- grama. In nadalje, specializa- cija vodi tudi k povečanju količinskega obsega proiz- vodnje. Seveda pa gre v novi družini še za druge pogoje skupnega dela, ki se nanaša- jo tako na večjo koordinacijo pri uveljavljanju standardi- zacije proizvodnje, na večje sodelovemje pri nastopanju na domačem in tujem trži- šču, na večjo povezanost pri organiziranju predstavniške in servisne službe in še in še. M. B02IC SVET IN Ml PIŠE IVAN SENIČAR KAČA IN SISTEM Denar je problem, kadar je, in še bolj, kadar ga ni. Denarje odraz dela, pa tudi odnosov med različnimi go- spodarstvi in deželami. Zaradi tega je podložen spremembam. To dobro občutijo tudi v zahodni Evropi. S prvim januarjem tega leta bi morali tam dobiti poseben evropski denar - poleg mark, frankov, funtov, lir in drugih valut. Pripravljali so se celo lansko leto in še več, rojstva nove valute pa ni bilo. Evropska gospodarska skupnost (EGS), v kateri je zdaj 9 članic, že dolgo razmišlja o tem, kako bi uredili sodelovanje med valutami posamez- nih dežel. Ideja o tem je stara kot EGS sama, to je od marca 1957, ko je bila ustanovljena v Rimu. Znaten ko- rak v to smer pa so storili pred peti- mi leti, ko so ustanovili tako imeno- vano monetarno ali denarno »kačo«. Ta kača je določala, da lahko posa- mezne valute medsebojno odstopajo od dogovorjenih vrednosti le za 2,25% navzgor ali navzdol. To je bilo seveda naporno za valute, ki morajo, zaradi svojega zdravja, nihati močne- je. Tako sta bili Irska in Velika Brita- nija le sedem tednov v kači, Francija pa je večkrat vstopala in izstopala. Pobuda za naslednji korak naprej jc dala Zvezna republika Nemčija ob podpori Francije. Izdelali so načrt, da bodo ustanovili evropski denarni sistem, ki bi bil boljši kot kača. Si- stem naj bi imel posebno evropsko denarno enoto za medsebojne držav- ne obračune in kredite, sicer pa bi veljale dosedanje valute. Odstopanja bi bila omejena na 2,25% v obe smeri, posebni sklad pa naj bi pomagal ti- stim, ki bi le preveč klecali. Namen tega je bil jasen. Tudi zaho- dnoevropsko gospodarstvo ima teža- ve na svetovnem tržišču. Te poveču- jejo nihanja valut in vse šibkejši do- lar, za katerega Amerikanci prav nič ne skrbijo. Cilj je bil torej povečati gospodarsko stabilnost, toda za ceno večje denarne discipline v posamez- nih deželah in manjše inflacije. To bi pomenilo za lastnike tovarn - ne dvi- gati cen, in za delavce ter sindikate - ne dvigati plač. Nekatere članice so to odklonile. Celo Francija, ki se je zbala, da bo dobila manj subvencij za svoje kmetijske pridelke, se je siste- mu za zdaj odpovedala. To pa pome- ni, da ni uspelo, da bi se poravnali interesi med gospodarsko močnimi in šibkimi članicami te skupnosti. BREZ PLOTU IN PLANK Sosedje so človeku ali tudi državi velika radost ali pa črn problem. Eno od negovanih vlaken naše zunanje politike je dobro sosedstvo. To vla- kno utriplje pri nas v naporu, da bi bila Jugoslavija dobra soseda Italiji, Avstriji, Madžarski, Romuniji, Grčiji in Albaniji. Seveda pa bi tudi radi, da bi živeli v prostoru, kjer »ne vrag, le sosed bo mejak«. In tako tudi je. Z vsemi našimi sosedi imamo bolj ali manj dobre odnose. Italija je primer za tak položaj. Zu- nanji minister Amoldo Forlani je bil pri nas na uradnem in prijateljskem obisku. Povabil ga je Josip Vrhovec. Poleg pogovorov med ministroma in sodelavci, sta Forlanija sprejela tudi predsednik Tito in Veselin Djurano- vič. Gosta smo sprejeli dobro, pa tudi sam nam je bil naklonjen. Stiki med Italijo in Jugoslavijo so vzorni. Tisto, kar nam je skupno, nas združuje: živi stiki obmejnega prebivalstva, gospo- darske, kulturne in druge vezi, napor za mir v svetu in sredozemski pro- stor, v katerem smo. Tisto, v čemer smo različni, pa nas ne ločuje: Italija je razvita kapitalistična država, čla- nica NATO pakta in evropske gospo- darske skupnosti, Jugoslavija pa je neuvrščena socialistična dežela. So- delujemo pa kot dva enakopravna so- seda. Ti stiki pa imajo več plasti. Politični odnosi so dobri, kar ustvarja ozračje za rast še drugih sa- dežev. Gospodarstvo je že takšen plod. Predlanskim se je naša menja- va povzpela kar na 1,7 milijarde do- larjev, lani pa je bila najbrž za petino manjša. To ni bilo dobro. Vzrokov je več. Eden je v tem, da mi več kupuje- mo tam kot Italijani pri nas. Zato nam ravnotežje kvari naš pri- manjkljaj. To pa nas tišči tudi v sti- kih z drugimi članicami evropske go- spodarske skupnosti. Ta EGS obljub- lja že lep čas, da bo spremenila odnos do nas. Forlani je poudaril italijan- sko stališče, da naj se to vprašanje reši. Posebna, obetavna stran naših skupnih naporov je uresničevanje osimskih sporazumov. Ti so bili pod- pisani 10. novembra 1975, in sicer: sporazum med SFRJ in Italijo, s kate- rim smo uredili vprašanje meje in drugo, sporazum o pospeševanju go- spodarskega sodelovanja in protokol o prosti industrijski coni. Tri leta so minila od takrat. Na obeh straneh smo storili kaj, pa še ne dovolj. Obisk Forlanija bo sapa v jadra osimskih dogovorov. To, kar smo storili doslej, narodne manjšine, ki nas povezujejo, in delovna pripravljenost za jutri so porok za dobro sosedstvo tudi vna- prej. 4. stran - NOVI TEDNIK Št. 2-18. januar 1979 CELJSKO FILMSKO LETO: mm $E MLADINSKI KINO Po uspelih akcijah iz mimalegag mnogo svežega tudi letos Celjsko filmsko občinstvo se vrača v somrak kinodvo- ran. Tudi minulo leto je to trditev potrdilo. V vseh treh celjskih kinematogra- fih so našteli nad pol milijo- na gledalcev. Že četrto leto zapored tako obisk narašča. Zasluge za to pa gre pripisa- ti predvsem mnogo boljše- mu, dejali bi že kar vzorno izbranemu sporedu kinema- tografov, v minulem letu. Celjski filmski gledalci so lani videli praktično vse najboljše filmske dosežke, hkrati pa je kinopodjetje samo ali s sodelavci pripra- vilo še vrsto posebnih prire- ditev. Najpomembnejši je bil nedvomno šesti teden domačega filma, nikakor pa ne gre zanemariti tudi vseh oblik filmskega gledališča, minifesta ter dveh revij s po sedmimi kakovostnimi filmi. Prav kakovost sporeda je v pretežni meri tista, ki je do- prinesla k večjemu zanima- nju občinstva za film in film- sko umetnost. Ne gre prezre- ti, da so kakovostni filmi v nasprotju s prakso iz prete- klih let, ostajali dalj časa na sporedu. Tako je dejansko odpadel očitek, da dobri fil- mi prehitro »izginejo« iz celj- skih kinodvoran. Že revija minifesta je prinesla sedem dobrih filmov, sledih pa sta še dve reviji, vsaka s še po sedmimi kakovostnimi fil- mi. Ob tem smo videli v Ce- lju praktično vse, kar je bilo vrednega, zanimivega, kako- vostnega v lanskem jugoslo- vanskem filmskem reper- toarju. In rezultati niso izo- stali. Ob tem se velja tudi vsaj površno ozreti po filmih, ki so doživeli največ obiska. Na prvem mestu po obisku je angleška erotična drama Emily, ki pa kljub svoji pi- kantnosti in komercialni obarvanosti vendar ni neo- kusen niti slab film. Emily je videlo 13.017 gledalcev. Na drugem mestu je letošnji svetovni filmski hit Vročica sobotne noči, ki je imel 8672 gledalcev. Na odličnem tret- jem mestu pa je najboljši ju- goslovanski film letošnjega leta Okupacija v 26 slikah, ki ga je videlo 8200 Celjanov. In ko smo že pri domačih fil- mih, nekaj besed še o niih. Teden domačega filma je prinesel pravo preobrazbo pri odnosu gledalcev do do- mače filmske ustvarjalnosti. Medtem ko so v kinopodjet- ju še pred leti beležili naj- manj obiskov prav pri ogle- du domačih filmov, je sedaj podoba že domala povsem nasprotna. Boljši in zanimi- vejši domači filmi so v vrhu gledanosti tako med TDF, kot tudi v svojih reprizah. Tako najdemo letos med naj- bolj gledanimi filmi v Celju še filme To so gadi, Ko zorijo Jagode in druge. Pa tudi ka- kovostni filmi iz tujih dežel so imeli precej obiska. Ifige- nija, naprimer, ki je težek film, a hkrati med lani naj- boljšimi, je imela domala 3500 gledalcev, RQcky nad 4000, Slamnati psi v svoji drugi reprizi domala 3000, Poslednji klic iz Savane 3205 in še bi lahko naštevali. V oceni lanske sezone in dela kinopodjetja ne smemo pozabiti še na nekaj stvari. V prvi vrsti so se v Celju vno- vič udomačile nekdaj tako priljubljene matineje, v dru- go leto pa je z več kot dvesto abonenti vstopilo tudi film- sko gledališče za odrasle, ki vsak drugi četrtek v mesecu ponuja na ogled res izključ- no vrhunske filme. Omeniti velja še uspelo obnovo kino- dvoran Metropo^ in Dom, kar je nedvomno pripomo- glo k bolj kulturnim predsta- vam in s tem tudi k bolj po- polnemu doživetju filmske predstave. Pomemben ko- rak naprej so tudi zunanje predstave, s katerimi celjsko kinopodjetje gostuje na šo- lah, v krajevnih skupnostih in drugod, in tako predvsem v kraje, kjer ni stalnih kino- dvoran, prinaša delček doži- vetja, kot ga poi>uja sedma umetnost. In kako bo letos? Načrti kinopodjetja so kaj vzpodbudni in zaslužijo pol- no podporo. V prvi vrsti gre omeniti največjo letošnjo celjsko filmsko pridobitev, to pa je mladinski kino. Kino Dom bo v letošnjem letu, ki je proglašeno za leto otroka, postal prvi pravi celjski mla- dinski kino. Dvainpetdeset mladinskih filmov bo na sporedu kina Dom in to vsak teden od srede do vključno nedelje. Le ob ponedeljkih in torkih mladinskih filmov PRIPRAVE NA »KOZJANSKO 79« CESTE IN VODOVODI V OSPREDJU Deset mladinskih delovnih brigad s skupno štiristo brigadirji iz vseh krajev domovine, ki so lani močno prizadevno pomagale spreminjati podobo Obsotelja in Kozjanskega, se tokrat pojavlja v nekoliko drugačni vlogi. V vlogi tistega, ki podaja obračun svojega dela občinski skupščini, občanom. Lani so brigadirji delali pri izkopu jarka za telefonski kabel na cesti Gorica pri Slivnici-Prevorje-Lesično- -Kozje-Podsreda. Večina brigadirjev je pomagala pri gradnji ceste Maršala Tita, del pa pri gradnji vodovo- dov socialno ogroženim občanom in proti Tinskemu. Opravljeno delo je veljalo 3,181.559,50 dinarjev. Po programu del na zvezni mladinski delovni akciji Kozjansko 79, sprejela ga je tudi šmarska občinska skupščina in cestno komunalna skupnost, bodo mladi letos, kot že običajno, odprli nekaj novih delovišč. Pomagali bodo pri gradnji vodovoda v Bistrici ob SotU in Zgornjem Virštanju ter Šentvidu pri Grobel- nem, krampi in lopate pa bodo zapeli tudi na cesti Kozje-Ključice, kjer bodo priskočili na pomoč meha- nizaciji. Gre za posodobitev ceste preko znanega klanca, ki je vsa leta povzročal kup nevšečnosti. Po običaju bodo mladi ponudili svoje mlade roke kme- tovalcem pri nekaterih manjših delih in tako nadome- stili manjkajoče sile pri marsikaterem kmetu. MST Franc Horvat, direktor Ki- nopodjetja: »Z minulim le- tom smo povsem zadovolj- ni. Našteli smo nad 500.000 kinoobiskovalcev, uspešno gospodarili, hkrati pa v ve- liki meri izpolnili svojo vlo- go v oblikovanju celostne kulturne podobe Celja. Za uspeh gredo zasluge nemaj- hnim naporom našega ma- lega, 27-članskega kolek- tiva.« ne bo. Mladinski filmi pa bo- do na sporedu ob prvih po- poldanskih predstavah. To je nedvomno izreden dose- žek, saj je bila kaj nelahka naloga zagotoviti si dvain- petdeset mladinskih filmov v enem letu in pri tem še ohraniti kriterij kakovosti, zanimivosti in vzgojnosti. Ko prebiramo program mla- dinskih filmov, ki ga je kino- podjetje s pomočjo Kovino- tehne TOZD Tehnomercator tudi natisnilo v ličnem pro- spektu in ga razposlalo na naslove domala vseh celj- skih gospodinjstev, smo lah- ko le zadovoljni. Tako po de- želah izvora kot vsebinskih žanrih mladinskega kina smo lahko le zadovoljni. Vi- deli bomo praktično vse, kar na področju mladinskega fil- ma kaj velja - igrane, risane, vzgojne, pravljične in druge filme. Za to akcijo kinopo- djetju vsa pohvala. Enako kot lani kinopodjet- je obljublja vsaj dve filmski reviji. V prvi vrsti že čez kak mesec minifest, ki bo prine- sel še svež izbor sedmih fil- mov z beograjskega festivala FEST. Pred poletjem obljub- ljajo še najmanj eno revijo kakovostnih filmov, jeseni pa pričetek nove že tretje se- zone filmskega gledališča. To bo letos doživelo po- membno vsebinsko dopolni- tev. Pred zaključkom so na- mreč razgovori z jugoslovan- sko kinoteko in kaže, da bo- mo imeli v drugi polovici le- tošnjega in pr/j prihodnjega leta priložnost videti izbor kinotečnih filmov v kinoteč- nem filmskem gledališču. Izbor filmov za sodobno filmsko gledališče pa bo še naprej podvržen strogemu kriteriju kakovosti in žanr- ske pestrosti. Jeseni pa nas seveda vno- vič čaka teden domačega fil- ma, ki je največji celjski in že tudi slovenski filmski dogo- dek. Za nameček se organi- zatorji TDF že dogovarjajo tudi o nekaterih posebnih premierah tedna domačega filma med letom. Prva se obeta že prihodnji mesec, ko naj bi slovenski kulturni praznik počastili tudi s film- sko premiero domačega dela. Precej pozornosti pa v zad- njem času vzbuja še ena za- misel kolektiva kinopodjet- ja. Razmišljajo namreč o no- vi celjski kinodvorani, ki bi bila manjša in imela omeje- no število sedežev, v njej pa bi vrteli izključno vrhunska filmska dela. Ce bo ta odlič- na zamisel uspela, in prav bi bilo, da bi naletela na polno podporo celjskih kulturnih krogov, saj bi tako dejansko dobili novo izbrano kulturno ustanovo, se nam obeta eks- kluzivna dvoranica, za spo- red katere ne bo treba oma- hovati. Kadarkoli jo bomo obiskali, bo ponudila kultur- no, vrhunsko filmsko pred- stavo 2 vso močjo njene spo- ročilnosti, doživetosti in bo- gatosti. V kinopodjetju se za- to vse pogosteje ozirajo za primernim prostorom in ka- že, da jim ga bo le uspelo najti v okviru stavbe kina Union. Ljubitelji filma v Ce- lju upamo, da prizadevanja ne bodo brezplodna. BRANKO STAMEJCIC DOBRNA NI VSE LEPO IN DOBRO I Odbor Krajevne organizacije Zveze borcev na Do- brni je sklical razširjeno sejo in nanjo povabil pred- stavnike vseh krajevnih družbenopolitičnih organiza- cij in druge, na kateri so spregovorili o proslavi krajev- nega praznika šestnajstega februarja. Ta dan 1944. leta je namreč Štirinajsta divizija prišla na območje Do- brne in bila tu težke boje s sovražnikom. Ime Štirinajste divizije se med krajani pogosto sliši. To ime nosi nova osnovna šola, pa dve društvi. Lani so s pomočjo pripadnikov celjske garnizije JLA zgradili cesto na Brdce nad Dobrno, prav do grobov, kjer poči- vajo posmrtni ostanki borcev te divizije, padlih prav tiste dni. Tudi ta cesta naj bi nosila ime legendarne divizije. Dobrna se je zadnje čase začela hitreje prebujati iz zaostalosti. Ti raztreseni hribovski zaselki, katerih pre- bivalci so v sušnih letnih časih morali vodo nositi ali voziti daleč iz doline, so dobili težko pričakovani vodo- vod. S pomočjo Krajevne skupnosti in krajanov Klanca je asfaltirana cesta Zdravilišče-Klanc, priprav- ljajo pa se na asfaltiranje ceste skozi novo naselje. V teku je gradnja novega in velikega hotela B kate- gorije. Ob vseh teh pomembnih uspehih pa je tudi nekaj negativnih zadev. Krajani se sprašujejo, kako dolgo bo celjski Merx še odlašal z gradnjo nove trgovine, saj bi sedanjo sanitarna inšpekcija morala zapreti. Zdajšnja trgovina tudi ni v ponos zdraviliškemu kraju. Krajani bi želeli graditi nova stanovanja, pa ne do- bijo dovoljenj za gradnjo. Tudi zaradi tega odhaja mla- dina iz teh zdravih krajev v onesnažena in z zrakom zastrupljena mesta. Mnogi s težkim srcem. Ostali bi radi doma, pa na kmetijah ne vidijo perspektive. In tisti ostareli ljudje, ki ostajajo na domovih si želijo, a svojem pohodu so se jamarji ustavili in seveda fotogra- firali tudi pri obeležju ekvatorja, 22 km od glavnega mesta t-kvadorja, od Quite. 6. stran - NOVI TEDNIK Št. 2-18. januar 1979 ŽALEC IMA NOV DOM SLO Na zadnji lanski seji Skupščine občine Žalec so med drugim sprejeli program Občinske skup- nosti varstva pred požari Žalec za obdobje 1979-1982. Naloge skupnosti so, da usklajuje in usmerja pro- tipožarno dejavnost s splošnimi družbenimi po- trebami in razvojem, pri čemer zlasti skrbi za orga- nizirano zadovoljevanje osebnih in skupnih po- treb delovnih ljudi na po- dročju požarne varnosti. Skupnost opravlja del do- ločenih in dogovorjenih nalog z gasilskimi organi- zacijami. V občini je 42 gasilskih društev, ki so povezana v občinsko ga- silsko zvezo. Med važnejše naloge in dela že v letošnjem letu sodijo: začetek prve faze izgradnje doma SLO in sicer tistega dela, kjer je načrtovana izgradnja ga- silskih garaž, pripraviti dokumentacijo za izgrad- njo gasilskega doma na Polzeli, za gasilski center Vransko predvidevajo nakup kombiniranega ga- silskega avtomobila ter dokončati izgradnjo do- ma gasilcev, vsem gasil- skim društvom pomagati pri nakupu orodja in opreme, strokovno uspo- sabljati gasilski kader, vključiti v gasilske vrste čimveč pionirjev, mladi- ne in žena ter s tekmova- nji popularizirati njihovo delo. Za uspešno delovanje Občinske skupnosti var- stva pred požari bodo le- tos potrebovali 5 milijo- nov dinarjev. T. T. »DOPOLDNE Z VAMI« JE VAŠA ODDAJA OBČNI ZBOR ZŠAM PRIZNANJA Novi predsednilt Janino Cesar Pred dnevi je bil v Celju občni zbor Združenja šofer- jev in avtomehanikov, ki šte- je preko 1500 članov in je ta- ko med najmočnejšimi v Ce- lju. Dosedanje delo združe- nja je bilo izredno uspešno, večino svoje dejavnosti pa so usmerili v šolanje novih voz- nikov, v gradnjo prepotreb- nega avtopoligona, v vzgojo vseh, ki sodelujejo v prome- tu, v športno dejavnost itd. Sprejeli so tudi program za delo v letošnjem letu, kjer bo glavno težo nosila prevenitv- na vzgoja voznikov motor- nih vozil pa nudenje različ- nih pomoči članstvu ter pri- dobivanju novih članov, izo- braževanju voznikov motor- nih vozil, športno-rekreacij- ski dejavnosti ter seveda čimprejšnji dokončni izgrad- nji poligona na Ljubečni. Poročilo o dosedanjem de- lu je podal predsednik Igor Belle, za novega predsedni- ka pa so izvolili Janka Ce- sarja iz Izletnika, podpred- sednik bo Alojz Cobec, taj- nik pa Franc Vrbnjak, Vsi trije predstavljajo predsed- stvo ZSAM. Na občnem zboru so na- gradili z zlatimi in srebrnimi znaki večje število aktivnih članic in članov, za posebne zasluge in aktivnosti pa so bili z višjimi priznanji nagra- jeni: Igor Belle, Adolf La- mut, Štefan Dušak, Ivan Grabler, Vinko Tilinger, Ja- nez Vidmar, Slavko Veter- nik, Ivan Cepuš, Anton Hostnik, Ljubo Kencijan, Jože Novak, Jernej Zdolšek, Iztok Mernik in Avgust Vi- dečnik. TONE VRABL DRAMLJE NOV HRAM UČENOSTI Odprta vrata v novem šolsiiem letu šentjurska občina bo kmalu »izkoreninila« stare šolske zgradbe, ki so deset- letja nudile streho števil- nim učencem, ki so prihaja- li v velike učilnice po zha- nje iz oddaljenih zaselkov in vasi v večje krajevne centre. Nova šolska poslop- ja rastejo predvsem iz kali, ki jih oplemenjuje »potre- sni« denar. Tako je tudi v Dramljah, kjer upajoče zre- jo na gradbišče, na katerem se že kažejo temelji novega šolskega poslopja. Razgovor z ravnateljem šo- le Francem Trupejem nam je razkril, da bo novo šolsko poslopje imelo preko 62 m dolžine in 26 m širine, telova- dnico, 4 klasične učilnice, 9 specifičnih učilnic in 4 di- daktične kabinete, knjižni- co, večnamenski prostor, ku- hinjo in kar je za Dramlje izrednega pom.ena - dvood- delčni vrtec. Sola naj bi ve- ljala 250 milijonov dinarjev, odprli pa naj bi jo letos 20. avgusta. To so osnovni podatki, ki pričajo o sedaj najbolj težko pričakovanem objektu v eni največjih krajevnih skupno- sti šentjurske občine. Stara šola je bila ob potresu tako poškodovana, da so jo uvr- stili v tretjo stopnjo. Nekate- re učilnice, predvsem v prit- ličju so precej podprte z lese- nimi tramovi in spominjajo na rudniške rove. Staro po- slopje je tudi premajhno, da o neustreznosti prostorov ni- ti ne govorimo. Samo za ilu- stracijo: en razred trenutno gostuje v nekdanjem krajev- nem uradu, en razred pa je na podstrešju sedanje šole. Sedaj hodi v šolo v Dram- ljah 220 učencev. To število ne upada, število šoloobvez- nih otrok celo počasi, a vztrajno narašča. Kraj se ra- zvija, ljudje ostajajo, rastejo stanovanjski bloki in ravno zdaj razmišljajo še o gradnji enega. Torej je treba dolgo- ročno računati tudi na šolo. Tudi bližina Slovenike je pri- nesla svež veter v Dramlje. Šolo gradi Ingrad, tozd SenQ'ur. Sredstva so zagoto- vili iz denarja za povračilo potresne škode, kredit je da- la republiška izobraževalna skupnost, kredit je dal tudi Ingrad sam in skupnost otro- škega varstva. Brez dvoma bo nova dra- meljska šola prinesla z novi- mi zidovi ne samo gradbeno trdnost, ampak tudi prož- nost, ki omogoča še širši in hitrejši utrip družbene preo- brazbe, ki se vse bolj hoče uveljavljati tudi v Dramljah. Poti razvoja so nujne in nei- zbežne, posebno še v občini z oznako »nerazviti«. DRAGO MEDVED DOM DR. FRANCETA IN BORISA KIDRIČA POČASNA OŽIVITEV Dragoceno pričevanje premalo izkoriščeno V osmih mesecih lanske- ga leta, torej v mesecih po popolni prenovitvi spomin- skega doma in postavitvi novih razstav o obeh Kidri- čih ter NOB na Kozjanskem v podstrešnih prostorih, je domačijo na Knežcu obiska- lo 10.000 ljudi: skupine iz različnih krajev naše domo- vine, posamezniki in šolarji ter gostje zdravilišča. Šte- vilka obiskov je razveselji- va, manj razveseljivo pa je dejstvo, tako v Rogaški Sla- tini, da na Knežec ni doma- činov, razen redkih izjem. Ko v Rogaški Slatini pre- mišljujejo, kako v bodoče z ureditvijo spominskega do- ma na Knežcu - med drugim naj bi se po obeh Kidričih poimenovala tudi krajevna skupnost Brestovec (če bo seveda prišlo do reorganiza- cije krajevne skupnosti Ro- gaška Slatina) - in njegovi čim popolnejši vključitvi v življenje, ne morejo mimo spoznanja, da bi še posebej šole v šmarski občini morale sprejeti v svoje učne progra- me nekoliko zajetnejše infor- macije o obeh Kidričih, veli- kanih slovenske besede in revolucije. Domačija, pou- darjajo tako v krajevni skup- nosti kot v vsej slatinski sre- dini, ima vse možnosti, da bi postala nekakšen učni kabi- net za potrebe šol, pripadni- kov SLO in drugih, ki jim zgodovina obeh velikih mož ne sme biti neznana. Kljub prizadevanjem, da bi Knežec odprli navzven z različnimi propagandnimi akcijami, pri tem je še pose- bej prizadeven inž. Pavle Žavcer, član sveta federacije in sekretariata odbora pod- pisnikov o urejanju spomin- skega doma ter eden glavnih pobudnikov za ureditev do- mačije, tudi z natisom brošu- re in postavitvijo smeroka- zov, pa zaželienega uspeha vendarle ni. Četudi so sme- rokazi lični in na oko prijet- ni, so vendarle na moč nev- padljivi in skorajda neopaz- ni, na križiščih pomembnej- ših cest pa jih skorajda ni. Se vedno premalo se čudovite priložnosti poslužujejo šole, ki imajo v tovrstih muzej- skih zbirkah enkratno mož- nost zgodovinskega pouka povsem neposredno in ne le v suhoparnih in čestokrat nezanimivih razlagah.' Na Knežcu je zbrana takorekoč vsa revolucionarna zgodo- vina. MILENKO STRASEK PREJELI SMO RAZUMEVANJE Soseska V bo v ponos vsem Se ni dolgo tega. ko so kra- jani Soseske V, Šentjur pri Celju, že obupali, da bodo njihove osnovne zahteve po pitni vodi, kanalizaciji in ma- kadamski cesti, kdaj rešene. Kljub mnogim ustnim in pi- smenim prošnjam, se pet let ni premaknilo dalje od ob- ljub. Spremenilo se je šele lani, ko so bile izvedene voli- tve v nove skupščinske or- gane. Novoizvoljene predstavni- ke Skupščine občine Šentjur smo seznanili s svojimi teža- vami in jih prosili za pomoč. Bili smo prijetno preseneče- ni, ko smo prvič naleteli na ljudi, ki so prisluhnili obča- nom in pričeli iskati rešitve. Na pobudo predsednika Skupščine občine Šentjur, Staneta Lesnike, smo osno- vali odbor, sestavljen iz predstavnikov občine in pri- zadetih občanov. Pripravili smo načrt dela in postavili tudi roke za izvedbo določe- nih nalog. Marsikaj smo opravili z lastnim delom. Kljub temu smo večkrat omahovali. V takih trenut- kih nam je vso oporo nudil predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine, Ludvik Mastnak. Pomagala nam je tudi Krajevna skupnost Šentjur - trg, ki je z osno- vanjem uličnih odborov do- bila šele pravo povezavo z občani. Soseska V še vedno komu- nalno ni urejena. Ostala so dela, ki jih, tudi s še tako dobro voljo, občani sami ne zmorejo. Najtežje in obenem najbolj pereče je vprašanje pitne vode. Glede na veliko razumevanje, ki smo ga bili deleženi doslej, smo prepri- čani, da bomo vse zastavlje- ne naloge rešili v letošnjem letu. Urejena Soseska V bo tako v ponos nam, ki v njej živimo, pa tudi kraju Šent- jur, saj je njegov sestavni del. OBČANI SOSESKE V VAGONI V BAGDADU FERSPED iz Ljubljane je za ljub- ljanski Gradiš prevzel prevoz želez- nih konstrukcij in delov portalnih dvi{;al za gradnjo mostu preko reke Tig^-Ls v Iraku. Tako so minule dni na postaji v Mostah pri Ljubljani naloži- li na vagone 100 ton železnih kon- strukcij in jih odpremili v Bagdad. Od tam jih bodo s kamioni odpeljali v El Amanah. Jutri pa bodo iz Maribora prav ta- ko po železnici prepeljali do Bagdada 200 ton delov portalnih dvigal. Gre torej za kombiniran prevoz, in sicer po železnici več kot 4000 kilo- metrov in po cesti 300 km. S. KONJICE - NAJPREJ »IZGUBAŠI«! ' Tako so se odločili v Konjicah in od besed prešli k dejanjem. Ob sprejetju resolucije o družbenoekonomskem razvoju občine do leta 1980, še zlasti ob sprejeti usmeritvi za letošnje leto, so jasno poudarili, da so prvi politični, skupščin- ski in drugi ukrepi name- njeni vsem tistim TOZD v občini, ki so v prete- klem letu ječali pod bre- meni izgub. V konjiški občini je takšno »žarišče izgub« samo v Konusu oziroma točneje v njegovi usnjarski proizvodnji. Prav zato Konus silovito išče vse mogoče preu- smeritvene izhode iz za- gate, v kateri je že precej časa ne samo konjiško, ampak kar vse jugoslo- vansko usnjarstvo. Prav zato je logičen ju- trišnji razgovor na pred- sedstvu občinske skup- ščine s predstavniki Ljubljanske banke. Splošne banke iz Celja. Pretehtali bodo vse konji- ške letošnje gospodarske naložbe, še posebno dru- go fazo preusmeritve pro- izvodnje v konjiškem Ko- nusu. M. U. SZDL CELJE V ZAKUUČNI FAZI 5. februarja že na novo Nenehna skrb za usmerja- nje kadrovske politike ter kontinuirana prizadevanja za evidentiranje možnih no- silcev najrazličnejših druž- benih funkcij pogojujeta, da je frontna SZDL s tega ka- drovskega vidika pravza- prav nenehno aktivno pri- sotna v pripravah na najra- zličnejše oblike kadrovskih sprememb in dopolnitev. Ta- ko se v SZDL pravzaprav ta vidik priprav na volitve ni- koli ne ustavi in nikoli ne začne znova. V času priprav na volitve delegatov za naše delegatske skupščine, je bila ustvarjena bogata evidenca možnih kandidatov. Na novo usta- novljeni koordinacijski od- bori za kadrovska vprašanja in volitve so že takrat »ra- zmišljali« tudi o možnih kan- didatih za nosUce najodgo- vornejših funkcij v SZDL. V mnogih KS, kjer so to storili, danes praktično nimajo več- jih težav pri oblikovanju ka- drovskih evidenc in zagotav- ljanju potrebne strukture v sestavi posameznih organov pri KK SZDL. V 23 KK SZDL od skupno 25 so že v celoti izoblikovali kadrovske predloge za nova vodstva KK SZDL in v tem času tečejo po vseh KS se- stanki delovnih ljudi in ob- čanov po stalnih območjih. Po zadnjem dogovoru s krajevnimi vodstvi SZDL je bil sprejet dogovor, da bodo vsi zbori delovnih ljudi in občanov po stalnih območ- jih opravljeni do 20. januarja, nato pa bodo do 5. februarja sklicane delegatsko na novo oblikovane krajevne konfe- rence. Ker pa volilne priprave v SZDL ne predstavljajo le formalnega odnosa do potre- be po kadrovskih spremem- bah in formalnem zadovolje- vanju določil statuta SZDL, smo znotraj frontne SZDL posvetih tokrat še posebno pozornost prav vsebinskim pripravam. Ta najpomembnejši vse- binski del smo razdelili predvsem na kritično in ustvarjalno oceno doseda- njega dela in vloge SZDL pri uveljavljanju in utrjevanju delegatskih odnosov na vseh ravneh ter učinkovitosti uve- ljavljanja SZDL kot frontne organizacije. Iz nekaterih ocen, ki smo jih že prejeli ter iz obsežne aktivnosti pred vohtvami, ko so ekipe občin- skih vodstev DPO in izvrš- nega sveta obiskale vse kra- jevne skupnosti izhaja, da je v zadnjem obdobju čutiti bi- stveno povečano zanimanje delavcev in občanov do za mnoga najrazličnejša vpra- šanja našega vsakdanjega* življenja. MITJA UMNIK TEMELJITO V ŠENT- JURJU V šentjurski občini bodo z volilnimi konferencami sicer pričeli šele ob koncu tega meseca, kar gotovo pred- stavlja zamudo, vendar raču- najo na temeljite kadrovske priprave. Šentjurska občina je trenutno v posebnem po- ložaju glede na obstoječe ka- dre, predvsem na terenu. Večje število starejših aktivi- stov, ki so doslej s svojim delom opravili neprecenljivo družbeno vlogo, bi radi, da bi jih nasledih mlajši. V po- sameznih krajevnih skupno- stih bi radi tudi temeljiteje oživili samoupravno vlogo krajevne skupnosti in njenih organizmov, radi pa bi se tu- di pripravih na izvajanje sklepa sindikalnega kongre- sa, ki predvideva temeljiteje povezovanje sindikalnih or- ganizacij tudi v krajevnih skupnostih. V šentjurski ob- čini torej vidijo v tej zamudi zgolj kakovost v samih pri- pravah na volilne konferen- ce SZDL. D M. št. 2-18. januar 1979 NOVI TEDNIK - stran 7 Tednikova akcija AU MOLZEMO SAMI SEBE? V VEČINI GOSTINSKIH LOKALOV NA CEUSKEMJE TEŽKO DOBITI MLEKO V zadnjem času je mleko silno popularna pijača. Seveda, če gledamo re- klamo na televiziji. Malce drugače pa je v resnici. V naši akciji smo skušali izvedeti, v katerih gostinskih lokalih si lahko človek naroči mleko. Nekoliko smo vseeno bili presenečeni, ker jih je pravzaprav več,kot smo pričakovali. Vse priznanje in velik plus pa tudi tokrat za žalsko NAMO. Dva decilitra te pijače veljata namreč le dva dinarja. Vsaka jim čast! ŽALEC: VONJ PO URINU IN ZDRAVA PIJAČA Gremo kar lepo po vrsti, sem si naj- prej mislil v Žalcu. Pa sem šel najprej v Namo, pa v bife pri Hmeljarju, pred tem še v bife na avtobusni postaji, po- tem še v bistro pri Senici in končno k Marjoli. No, in tam pri Senici, bi se moja mlekarskoiščoča akcija kmalu zaklju- čila, ker si privatnik, ki je bil z mano in je sicer dober prijatelj niti v mislih ni znal predstavljati, da bi mi glede na svoj družbeni položaj plačeval mleko. Sicer pa - konec dober vse dobro, pra- vijo. Tokrat je bil pa že sam začetek več kot zelo dober. V restavraciji žalske Name sem bil že popolnoma obupan nad svojim slu- hom. Ne gre zato, kar bi tam vladala vik in krik in še kaj drugega zraven, kar bolj sodi v kakšen hotel z disco klubom, ampak človek pri dandanaš- njih cenah, na katere imajo bojda velik vpliv sveti potrošnikov si ne more kaj, da v Nami ne bi natakarico trikrat vprašal, če se ni zmotila. Dva deci mle- ka namreč stane natanko dva dinarja. S takšnim začudenjem v očeh sem gle- dal v natakarico, da se je tudi ona zmedla in šla vprašat šefa, če dva deci- litra staneta res le dva dinarja. In za- res! Niti prebite pare več. V Izletnikovem bifeju na avtobusni postaji na moč smrdi po urinu, potu in dimu ter še čem. Vonj po prvem priha- ja po ovinkih naravnost iz najbolj umazanega stranišča v dolini zelenega zlata in še daleč naokrog mu menda ni para. Pa recimo, da ni vsega kriv le ubogi arhitekt znamenite avtobusne postaje, ampak razvade ljudi. Kot že zapisano, urin in še kaj bolj gostega je bilo čutiti v zraku, o mleku pa ra- zumljivo - ne duha ne sluha. Tako kot tudi PRI HMELJARJU, kjer vsega ostalega, kar smo pripisali k avtobusni postaji, ni. Še sreča! V bistroju Senica me je simpatična lastnica pogledala, kot da mi v glavi manjka kolešček za izmetavanje smeti, takoj nato pa doda- la, da ideja konec koncev zares ni sla- ba, pohitela v kuhinjo ter me hotela postreči z mlekom. Vsaka ji čast! Še bolj pa zato, ker sem naslednji dan na ceniku že videl napisano mleko. Dva decilitra - 2,5 dinarja. Toliko stane tu- di pri Marjoli, s tem da pijače ni na ceniku. Po cenah sodeč so najbolj savinjski Savinjčani v Preboldu. V tamkajšnjem hotelu staneta dva decilitra mleka šest in pol dinarja. Osebno sem sicer po- vsem prepričan, da mleko, oziroma ce- na mleka ni imela bistvenega vpliva na to, da je ta objekt že drugo leto obstoja posloval brez izgube. Na posebno željo lahko mleko dobite tudi v Filijalki ter pri Cmaku. Po tri dinarje. Cena in pri- pravljenost ustreči to velja pohvaliti. CELJE: KRAVICE SO BOLJ DRAGE So pa res krivične tele naše krave! Savinjčanom se pustijo molzti tako poceni, Celjani pa morajo malce bolj globoko poseči v žep. V večini lokalov je mleko tako ali tako težko dobiti, bili pa smo vseeno presenečeni, da ga stre- žejo na več mestih kot smo pričakova- li. Z našo tajnico Metko sva šla v Ma- iolko in ko sva zahtevala vsak dva de- cilitra mlekca, naju je natakarica po- gledala kot da sva deveto božje čudo in nama avtoritativno razložila, da pri njih ni mlečna restavracija, pa tudi sla- ščičarna ali kavarna da ni Majolka, pač pa Majolka. In v Majolki že ne bodo točili mleka. In, da ga tudi nikdar niso. Seveda, to je naša prava, nacionalna gostilna, kako je s potrošnjo alko- holnih pijač je pa itak znano. V Brani- boru sem namesto dva decilitra mleka dobil zahtevano količino. Ne mleka, pač pa Rebule. Pri srcu, upam vsaj, zdravem srcu, me je stisnilo, ker so me pred tem cepili proti malariji, črnim kozam in koleri, pa nisem smel piti vinčka, ki daje moč. Natakarica mi je lepo razložila, da mleka pri njih ni mo- goče dobiti. Ja, nič takšnega smo si mislili, saj niste edini! V bifeju pri ki- nu Metropol staneta dva dečka tri di- narje, lahko pa si, če si ne delate pre- glavic s kalorijami in zbijanjem tele- sne teže, privoščite še čokoladno mle- ko. Ne enega in ne drugega si seveda ne morete zaželeti na železniški resta- vraciji TTG. Zaželite si pravzaprav lah- ko, toda dobili ne boste. Izbor alko- holnih pijač je pa izredno pester. Od šnopsa do ferneta. V pivnici, to je tam, kjer so tako lepo razrezljani stoli in mize ter vsak leseni del, ki je v lokalu, kjer imajo tako dobre konjske »šniclč- ke« mleka tudi ni. Zares ne vem, kaj si je mislila tovarišica pri blagajni, ko sem hotel naročiti mleko. Skoraj pre- pričan sem, da nič kaj dobrega o meni. Vsaj kar se mentalne razvitosti tiče. V Kopru so mi pojasnili, da bo treba na tisto, kar imamo vsi radi, to pa je, če gledate spored ljubljanske televizije, boste vedeli - mleko (seveda na ljub- ljanski TV spored), počakati nekaj ča- sa, ker je ponj treba v kuhinjo. Stane pa 5,50 dinarjev. V hotelu Evropa 6,60. V Mignonu 5,30, Zvezdi pet dinarjev, v hotelu Celeia 6,70 in v restavraciji vele- blagovnice 3,60 dinarje. Najdražje je mleko v hotelu Merx, po osem dinar- jev dva decilitra, oziroma 40 dinarjev liter. Ni kaj, nekateri pa znajo! Bomo šli na dva deci (mleka) še najrajši v T. Se strinjate? Lahko pa se odločite tudi za Ojstrico, kjer mleka sicer nimajo vedno, včasih pa vendarle in to po 4,40 dinarje. Odveč bi bilo vprašati, koliko stane dva deci zdrave pijače pri Pepe- lu, kajti mleka tam nimajo, lahko pa se podate Pod oboke in tam počasi gren- ko požirate sladko pijačo, ki jo proda- jajo po sedem dinarjev. Dva decilitra seveda, da ne bo kakšne pomote. Toli- ko skoraj kot liter v žalski Nami. In še skok v Vrtnico. Izvedeli smo, da dnev- no prodajo okrog deset litrov mleka, dva decilitra pa veljata 5,30 dinarjev. Zaupali so nam tudi to, da je povpraše- vanje po njem zadnje čase vedno večje. MLEČNA POT V SLOVENSKIH KONJICAH Svojo mlečno pot sem začel v Slo- venskih Konjicah, skratka, v svoji ob- čini, kakor imamo navado govoriti v našem redakcijskem žargonu. Pa prav na dan, ko je bilo zunaj vse belo, saj so nam »oni od zgoraj« spet nasuli snega. No, belo zunaj, belo znotraj, bo že ne- kako šlo, sem si mislil, ko sem v bifeju pri konjiški samopostrežni trgovini naročil svoja prva dva deci vsemogoč- ne tekočine. »A, dva deci belega?«, je takoj po svoje razumela prijazna natakarica. Pa sva se končno le razumela in kar kma- lu sem dobil kozarec hladnega mleka; hladnega sem namreč naročil, račun pa je znašal 6 dinarjev. Dejansko moraš imeti rad mleko, saj enostaven račun pove, da stane liter mleka 30 dinarjev. Ni kaj! Pa sem se odpravil še čez cesto v Gostilno pri mostu. Tudi tukaj je bila natakarica prijazna, niti se ni začudila mojemu naročilu, ali pa je znala to do- bro skriti. »Toplo ali hladno?«, je bila jedrnata z vprašanjem. Odločil sem se za toplo mleko, da mi ne bi želodec preveč na- gajal. Postregli so me kmalu, račun: 6 dinarjev. Aha, stvar se dobro razvija, sem po tihem razmišljal, enaka cena kot prej, ampak za toplo mleko. Tako ali tako sem se vračal v Celje, zato sem mimogrede skočil še do no- vega hotela Dobrava v Zrečah. Prvič sem ga videl od blizu, pa tudi od zno- traj. Lep je, ni kaj reči. Ljudi ni bilo dosti ta dopoldan. Verjamem, da mi niso samo zaradi tega hitro postregli. Saj veste, posebna posodica s toplim mlekom, pa servietka. Pa zraven še skodelica in na krožničku spet serviet- ka - še danes eno hranim za spomin. Nič se ne ve, če me slučajno ne zgrabi zbirateljska strast. Saj zadnja moda vsakršnega »zbiranja« še ni minila! Za takšno lepo »mlečno postrežbo« sem plačal zopet 6 dinarjev. Zraven sem dobil pa še lep nasmešek prikup- ne natakarice. Spet ugotovitev: ni kaj! V Frankolovem mi je stoenka kar sama »zavila« v desno k Turistu. Koli- kor mogoče prijazno sem naročil dva deci toplega mleka in naročilo je bilo »dobrohotno vzeto na znanje«. Ko sem čakal na mleko, sem razmišljal ob na- pisu »namerno razbijanje kozarcev za- računavamo«. In, ker nisem doumel, koliko približno znese takšno razbija- nje, sem vprašal natakarja. Z nasme- hom mi je povedal, da trikratno! Aha, pa smo spet tam, sem si mislil. Zdaj pa res vem, koliko je to. Nisem vztrajal pri ponovnem vprašanju, ampak sem prijazno sporočilo natakarja, da je žal mleka zmanjkalo tudi sam »dobrohot- no sprejel na znanje«. »In koliko bi stala dva deci mleka, če bi ga imeli?«, sem le še izstisnil iz sebe. Sprejel sem »najcenejši« odgovor: sa- mo 3,60 dinarje! Res škoda, da ga niso imeli, saj bi lahko popil najcenejša dva deci. Ampak, dragi bralci, pošteno priznam, da sem bil vesel, ker ga niso imeli, že tako mi je v želodcu »klompa- lo« šest decilitrčkov tistega »RAD IMAM MLEKO«. Tisti dan ga sicer nisem imel več rad, ampak danes -se že bolje počutim in ga spet pijem, najraje seveda zjutraj. Pa tudi reklamo na naši ljubi ljubljanski televiziji rad gledam. Tako kot moj ko- lega Janez Vedenik! 2e veste, zakaj! »TO SE PRI NAS ŠE NI ZGODILO!« Domačija Pevčevih v Zibiki. Z go- spodarjem Janezom kramljamo med drugim tudi o mleku. Kmetje niso za- dovoljni s ceno, četudi je zadnja leta večkrat »popravljena«. »Nikakor nismo zadovoljni z nekate- rimi razmerji, ki govore le o neurejeno- sti našega trga. ugotavlja Janez. Ste- klenica kisle vode na primer je dražja od mleka, toda vodo dobivamo za- stonj. Do mleka pridemo po precej daljšem postopku. Nihče v Jugoslaviji se preveč ne razburja, kadar dvignemo ceno vinu. Toda vik in krik zaženemo, kadar dvignemo ceno mleku le za ne- kaj ubogih par. Vse skupaj poizkuša- mo reševati z nekakšnimi premijami. Toda to je konec koncev vseeno. Vsee- no je, iz katerega žepa moraš vzeti in dati danar, iz levega ali desnega.« Mle- ko, ki je bila nekdaj priljubljena pija- ča, smo uspeli izriniti tako iz gostiln kot iz restavracij, zajtrkovalnic, nekdaj zelo priljubljenih lokalov pa tako ni več. Šmarje pri Jelšah. Gostišče Šmarski hram. >Dva deci mleka prosim!« Razmišljanje o dolgem obrazu je odveč. Tega smo vajeni. Mleka v hra- mu sicer ne »drže«, ga pa lahko dobi- mo, izvemo. Koliko stane? Ne vedo. Ce ga gost zahteva, gredo ponj v bliž- njo trgovino. V zalogi je le kakšen liter za osebje. In vendar, kako torej obračunati dva deci? To je sporno vprašanje, ki ga razreši ugotovitev: »Da bi gost zahteval dva deci mleka, se pri nas še ni zgodilo?!« Ce nič dru- gega, naša radovednost je bila poteše- na. In še nekaj: pokazali so pripravlje- nost, da ustrežejo gostu. Kakršnemu koli. Gostišče Virštanjčan izven Šmar- ja pri Jelšah. Naslov na pročelju je zelo zgovoren. Da tod ne točijo mleka, pač pa virštanjčana je več kot očitno. In vendarle, kaj oa če... Mleka se ne da dobiti. Imajo ga samo za domače potrebe, torej za domače ljudi, če pa je te zdrave tekočine ven- darle kaj odveč, potem prosim, zakaj ne. V glavnem pa točijo imenitnega virštanjčana, ki se svetlo iskri in kuha- jo dobro, pravo kmečko hrano, ki je prijetno presenetila prenekaterega oboževalca krvavic, pečenic, kislega zelja, repe in podobnega. Proizvodnja mleka se povečuje iz le- ta v leto. Za to prizadevno skrbi TOZD Kmetijstvo Šmarje: število zbiralnic mleka bo skočilo od 36 na 56 v letoš- njem letu, kar 4.200.000 dinarjev bodo porabili za to. Proizvodnja raste ne le v šmarski občini. Povsod. Mleka pa ni in ni. Ne le v gostiščih. Bolj žalostno je, da ga tudi drugje ni, da ni zajtrkovalnic, da ga plačujemo drago in da levji delež do- bička pobereo spet tisti, ki so najmanj krmili in molzli. Prav gotovo bi bilo prav, ko bi vrli gostinci vedeli za poda- tek da je menda vsak deseti Slovenec želodčni bolnik in da torej mleko mora piti. Res je, da kakšnega posebnega dobička ne prinaša, res pa je tudi, da bi prav tem ljudem še kako ustregli. Pa ne bodimo črnogledi. Pred začetkom akcije si zares nismo predstavljali, da je mleko vendarle mogoče dobiti v to- liko gostinskih lokalih. Skoraj povsod smo izvedeli, da potrošnja narašča in prav je tako. Seveda pa bi bilo še bolje, ko bi kdaj začeli z akcijo, kje mleka nimajo in ne kje ga imajo. Še vedno pa nam ni razumljivo, zakaj v enem izmed največjih slovenskih mest da- nes ni niti ene mlečne restavracije. Pa bodo rekli tisti, ki bi se na kaj takega morali spomniti, da mlečna restavraci- ja ne prinaša kakšnega posebnega do- bička. Recimo, da imajo prav, vprašaj- mo pa se če v naši družbi zares prav vse delamo za dobiček. O tem smo menda že zdavnaj razčistili. Mleko so pili: v Šmarju MILENKO STRAŠEK v Konjicah: • MITJA UP4NIK v Celju in Žalcu: JANEZ VEDENIK 8. stran - NOVI TEDNIK Št. 2-18. januar 1979 8. GORIŠKO SREČANJE MALIH ODROV PINDAROVA ODA IN AKT SLG Celje In skupina za izrazni ples v PŠC Celje Osmo goriško srečanje malih odrov v Novi Gorici pomeni tradicionalno, v zadnjem času tudi medna- rodno gledališko manifesta- cijo, ki daje predvsem pou- darek na »strokovnosti gle- dališča«. Kaj to pomeni? To pomeni, da najbrž ni lahko priti na to srečanje, da je treba za goriško odrsko po- stavitev izpolniti osnovne in zahtevne kriterije. Sreča- nje ima tudi svoj strokovni kolegij (letos: Aleš Berger, Majda Knap, Dejan Mijač, Petar Selem, Ljubiša Geor- gijevski in Ljuba Tadič), ki po vsakem srečanju analizi- ra slovenski gledališki tre- nutek, to svojo analizo for- mulira in javno objavi. Sre- čanje je razdeljeno na dva kroga in sicer prvi od 12. do 17. januarja, kjer nastopajo slovenski gledališki ansam- bli in drugi od 22. do 27. ja- nuarja, kjer vidimo tudi druge (letos: Zagreb, dva ansambla iz Poljske, dva iz Italije, ZR Nemčija, Skopje in Beograd). Letošnje 8. goriško sreča- nje malih odrov je prineslo tudi dve predstavitvi celj- skega gledališkega, oziroma plesno izraznega snovanja. Ob tem drugem terminu se bomo pozneje ustavili neko- liko dlje. A osvetlimo najprej pr\'^ega: Slovensko ljudsko gledališče je nastopilo v No- vi Gorici z Žmavčevo Pinda- rovo odo v režiji Francija Križaja. O sami predstavitvi smo že obširno poročali in se zato ob tej priložnosti ne bi podrobneje zadrževali pri njeni vsebini. Povejmo raje to, da pravzaprav ni po- membnejše gledališke mani- festacije, da ne bi na njej s svojim uprizoritvenim dele- žem sodelovala tudi SLG Ce- lje. Ni v tem trenutku, ko ima- mo te manifestacije v mislih, toliko pomemben uspeh v smislu podeljevanja nagrad in drugih strokovnih ter družbenih priznanj. Po- membnejše je to, da srečuje- mo celjski poklicni gledali- ški ansambel na vseh po- membnih stičiščih gledali- ške ustvarjalnosti, teh v Ju- goslaviji ni malo (Sterijino pozorje, MES, Borštnikovo srečanje, Teden slovenske drame. Goriška srečanja, Bi- tef in druge. Pomembno je to, da celj- sko gledahšče ne meri svojih sporočilnih moči samo na domačem odru in pred do- mačim občinstvom, ampak da posreduje svoj specifični gledališki izraz v različnih krajih, pred različnim občin- stvom, na številnih gostova- njih, da se skuša tudi z jezi- kovnimi pregradami in z vabljenjem drugih ansam- blov v domačo hišo, sodeluje v ustvarjanju enovitega sve- tovljanskega gledališkega uprizoritvenega slovaija, ki danes omogoča razUčnim gledaUščem široko družbeno komuniciranje. V tem je po- membnost sodelovanja SLG Celje na omenjenih manife- stacijah in to je seveda tudi širjenje določene kulturne klime, ki vlada v Celju, ki se sicer z zrakom ne more poh- valiti, lahko pa se pohvali z nekaterimi zdravimi organi- zmi kje drugje in mednje so- di gledališče, kot ambasador sodobnega umetniškega iskanja v imenu nas vseh, ki ga imamo za svojega! Drugi termin pa nam osvetljuje nastop skupine za izrazni ples celjskega Peda- goškega šolskega centra, ki ga vodi Ana Pezdirjeva kot režiserka in koreografinja posameznih plesno scenskih predstav. V Novi Gorici so nastopili s predstavo Akt, ki je nastal že lansko leto in so ga javnosti prikazali na ob- činski Naši besedi in pozneje še na republiški. Od tam je tudi sledilo vabilo na sodelo- vanje v Novi Gorici. Nastop skupine (Jana Kovač, Marita Kitek, Tatjana Horjak, Vida Klančnik, Vlasta Mlinar, Damjana Turnšek, Jožica Predovnik, Majda Sekol in Stanka Zapušek) je bil v No- vi Gorici v znamenju nove- ga, še ne dovolj uveljavljene- ga scenskega izražanja. Ima več sestavin: izrazni ples, ži- va glasbena tvornost na odru, prostorsko scenske re- šitve in likovno dejavnost. Vsi ti elementi tvorijo pred- stavo svojstvenega sporoči- la, ki nam venomer daje mi- sliti o našem (človekovem, človeškem) delovanju in de- janju. To je v bistvu poziv (vmes pa so tudi številna opozorila), ki nam sega v srce in razum, kar nedvou- mno simbolizira zadnja li- kovna scena mostu, ki naj bi spajal večna dva bregova... Vse to je naredila amater- ska skupina, sestavljena iz dijakinj vzgojiteljske šole, doma pa so s podeželja, kot pravimo tistim, ki ne stanu- jejo v hišah na celjskem as- faltu. Ustrezno pedagoško vodstvo, ustvarjalna vnema, predvsem pa režiserkina za- misel, samoiniciativa in iz- najdljivost, so rodili predsta- vo polno domislic in vredne- ga sporočila. Ti mladi ljudje, ki bodo nekoč sami vzgojite- lji novih mladih rodov, da- nes v skupini za izrazni ples (v okviru kulturnega društva v šoli) poglabljajo svoj odnos do kulture, do ustvarjalnih vzgibov, ki naj se v človeku prebujajo. Nastop omenjene skupine v Novi Gorici je pomenil do- ločeno osvežitev, kar je izja- vil tudi član strokovnega ko- legija, igralec Ljuba Tadič in dejal, da je bila predstava od- kritje mladih ustvarjalnih sil, ki znajo izkoristiti mnoge izpovedne in estetske mož- nosti za svojo specifično go- vorico, ki pa še nima svojega ustreznega mesta med dru- gimi izraznimi mediji, po krinki seveda. Torej ponovno pomemben delež celjskega odrskega snovanja na mednarodni gle- dališki manifestaciji, na 8. goriškem srečanju malih odrov. DRAGO MEDVED ZANIMIVOSTI IZ POKRAJINSKEBA MUZEJA V CEUU Skleda za peko klobas Klobasnice so bile ene od najbolj iskanih izdelkov kokrške lončarske obrti. Te sklede so bile namenjene samo za peko klobas, vendar so jih ponekod uporab- ljali tudi za peko perutnine. Sklede so oblikovane kot klobuk, spodnji del pa je dosti ožji od zgornjega. Skleda se od dna do približno ene tretjine svoje višine oži, potem se naenkrat v ostrem loku razširi. Zgornji del sklede ima rob, vendar je brez izliva. Rob je zasukan navzgor, in navadno ni krasen. Klobasnice je zaradi večje trdnosti od tretjine svoje višine opletena z žico. Skleda ni bila loščena ne znotraj in ne zunaj, ter,je kot druga kokrška keramika sive ali pa črne barve. Kokrški lončarji skled in loncev niso loščili, ampak so jih okadili na podoben način kot filovski lončarji v Prekmurju. Peči za žganje lončene posode so kurili s smolnatimi borovimi drvmi ali ivermi. Smolsiate borove iveri so dale posodi potem značilno sivo ali črno barvo. VLADIMIR SLIBAR LITERARNI VEČER IN GLASILO Odbor za literarno dejav- nost pri ZKO Celje, ki ga vo- di Ljudmila Kajtner, je na svoji zadnji seji sklenil, da bodo pripravili v počastitev Kulturnega praznika sloven- skega naroda literarni večer, kjer naj bi vse generacije, od osnovnošolcev do članov Društva slovenskih pisate- ljev, prikazale del svoje ustvarjalnosti. Obenem bi tudi izdali posebno glasilo z literarnimi^ prispevki celj- skih srednješolcev in tako v enkratni izdaji združili sile gimnazijskih Brstiče v. Utri- pa s PŠC, ter drugih glasil (TelThiška šola, ESC in dru- gi) in bi tako dobili na strnje- njem mestu podobo literar- nega udejstvovanja celjskih srednješolcev, ki ni ravno majhno in skromno. TRIOLORENZ V sredo, 10. janucirja je gostoval v Celju znani klavir- ski trio bratov Lorenz. Koncert je bil v okviru abon- maja. V. po vrsti v organizaciji Koncertne poslovalnice v Celju. Letos slavi ta imenitni komorni sestav svojo 20 let- nico. Spominjamo se jih, ko so nastopali na mladin- skih koncertih še kot študentje ter izvajali ves spored na pamet. To posebnost so ohranili danes kot edini jugoslovanski in eden redkih svetovnih sestavov te vrste. Mnogo so koncertirali v domovini v vseh repu- bliških centrih ter v številnih evropskih in izven evrop- skih državah. Koncertni spored je navajal imena Haydna, Lojzeta Lebiča in Franza Schuberta. Haydnov trio v G duru je preprosta skladba, ki neposredno učinkuje na poslu- šalca s svojo igrivo hudomušnostjo, v zadnjem stavku z Rondojem »po madžarsko«, ki so ga bratje izvedli z bravuro v virtuoznem tempu. »Ekspresije« je posvetil skladatelj Lojze Lebič Triu Lorenz. Zahtevna skladba, opremljena s številnimi so- dobnimi prijemi, daje mestoma slutiti muzikalno li- nijo, vendar bi si poslušalec ob enkratnem poslušanju te kompUcirane kompozicije težko ustvaril pravo sliko. Značilno je, da je Trio tudi to skladbo odigral na papiet povsem sigurno. Schubertov trio op. 99. v B duru je ena njegovih zadnjih in najlepših komornih skladb. Široke melodije in dramatične vzponje je Trio izvedel z dognano te- hniko, z tonsko prefinjenostjo in stilno korektno. Dokaj številni poslušalci - ljubitelji komorne glasbe (k sreči jih je kar lepo število) so z močnimi aplavzi izprosili dodatek: stavek iz Šoštakovičevega tria. Trio Lorenz je istega dne z uspehom koncertiral za celjsko mladino dopoldne in popoldne. EGON KUNEJ EVRIPIDOVA MEDEJA NA CELJSKEM ODRU 24, januarja bo v Celju gostovalo poljsko gledališče i Teatr Adekwatny iz Varšave. Že lansko leto je ta gledali- ■■ ški ansambel gostoval v Sloveniji in sicer na goriškem' srečanju malih odrov z Ivano Orleansko, letos pa imajo na j repertoarju na goriškem srečanju delo »super klasike«,- Evripidovo Medejo. Slovensko ljudsko gledališče v Celju; je izkoristilo navzočnost tega teatra pri nas in jih pova-l bilo v Celje, tako da bomo po doglem času imeli priložnosti videti delo klasične grške drame. Režirala ga je Magda i Teresa Wojcik, ki tudi sama igra in je tudi ena od sousta-' noviteljic ter umetniških vodij »Ustreznega gledališča« iz; Varšave. Vsekakor se nam obeta lep gledališki večer. ' D. M.; ČETRTA PREMIERA V SLG CELJE SKOZI OKNO V SODORNOST Ob uprizoritvi Gogoljeve Ženitve v režiji Dušana Mlakarja Na svoji četrti premieri so nam celjski gledališčniki predstavili manj znano ko- medijo Nikolaja Vasiljeviča Gogolja ~ Ženitev. Veseloi- gro o ostarelem ženinu je Gogolj ustvarjal od 1833. do 1842., ko je doživela v teda- njem Petrogradu krstno uprizoritev. Podobno kot ob premieri Revizorja so bili od- mevi pri občinstvu in kritiki tudi takrat negativni. Očitno tedanje meščansko občin- stvo ni želelo opazovati zr- calne slike lastnega sveta, v katerem prevladujejo brez- dušni medčloveški odnosi, človeška prilagodljivost, le- nobnost in samoljubje. Edi- no znameniti ruski kritik Be- linski je Gogolja podprl z be- sedami: »Neuspeh Ženitve je za avtorja triumf, za publi- ko pa dokaz duhovne revšči- ne. »Sedanja celjska uprizo- ritev nas mora zanimati predvsem skozi aktualnost sporočila, saj je kot na dlani, da so nekatere značajske sla- bosti, ki »krasijo« Gogoljeve osebe, žive tudi še danes. V besedilu, ki mu Gogolj na začetku premeteno doda pripombi: »Popolnoma ne- verjeten dogodek v dveh ae- janjih.« in »Godi se v prvi polovici minulega (t. j. 18.) stol.«, je v ospredju vpraša- nje človekove odločitve v svetu, ki je izrazito pozuna- njen, kjer velja le oblika živ- ljenja, ne pa življenje samo, kjer velja le poroka, ne pa ljubezen, kjer velja le uradni naziv, ne pa resnični značaj. Ostareli, samoljubno lenob- ni samec Ivan Kuzmič si za- želi ženitve bolj iz spoštova- nja meščanskih navad kot pa iz resnične potrebe. Pri raz- pihovanju te želje imata po- membno vlogo ženitovanj- ska posredovalka Fjokla in nesrečno poročeni prijatelj Ilja Fomič, ki iz škodoželjno- sti in preračunljivosti prev- zame negotovo ženinovo usodo v svoje roke. S spret- nim spletkarjenjem odstrani aktivnejše tekmece, pridobi dekletovo naklonjenost in potisne nesamostojnega samca v na videz brezizho- den položaj, od koder brez ženitve ne bo šlo. Toda v tre- nutku samote se v Ivanu Ku- zmiču zopet prebudijo dvo- mi. Nasproti si stojita že zna- no in dodobra preizkušeno samsko življenje. Strah pred tveganjem, pred zavestnim izzivanjem neznanega, pred odgovornostjo za lastno uso- do je seveda hujši od strahu pred okensko globino in bla- mažo. V skrajno poenostav- ljenem položaju se Ivan Ku- zmič odloči za strahopeten skok in beg. Odloči se v skla- du s svojo malomeščansko drobnjakarsko naravo, v skladu s tipično meščansko željo po znanem, utrjenem, po redu in gotovosti. Zato tu- di ta skok ničesar ne prispe- va k njegovemu junaštvu, k njegovi močnejši aktivnosti, in je kot tak le žalostno-sme- šen izraz malomeščanske pa- sivnosti in kompromisar- stva. Ivan Kuzmič bo na- mreč životaril še naprej, še naprej sanjaril o sreči, ne da bi za to storil karkoli dejav- nega. V skoku skozi okno in be- gu se torej naj nazorneje izka- že junakov značaj, zato ni ču- dno, da ga je režiser Dušan Mlakar v celjski predstavi izrazito poudaril. Okni iz sa- lona je namreč postavil pred zaveso, tako da Ivan Kuzmič skoči iz sveta predstave med občinstvo. Zdi se, da je z izzi- valnim begom glavnega ju- naka v parter režiserju uspe- lo premostiti prepad med predstavo in sodobnostjo ter na gledališki način izraziti njeno aktualnost. Rešitev je primerna tudi zato, ker je predstava drugače oblikova- na dosledno v stilu, ki ustre- za Gogoljevi zasnovi. Začet- ni prizor v samski sobi je oblikovan v počasnejšem rit- mu, s čemer poudarja lenob- nost glavnega junaka, prizori pa Agafji Tihonovni pa se smotrno stopnjujejo v živa- hnosti v skladu z dinamiko odnosov med dramskimi osebami. Posebno uspeli pri- zori so, ko se Agafji predsta- vijo snubci z vso svojo snu- baško nerodnostjo in me- ščansko topoumnostjo, Agafjin monolog v drugem dejanju in začetniško sra- mežljiv dialog med Agaf jo in Ivanom. Poleg dramaturga Janeza Zmavca je režiserju pomagal z razkošno in funkcionalno sceno Avgust Lavrenčič (be- la prosojna tkanina ustvarja vtis bogatega meščanskega salona, h katerega prepričlji- vosti prispeva tudi avtentič- no pohištvo in rekviziti, hkrati pa spominja na poroč- no tančico), s času in znače- jem ustreznimi kostumi Mija Jsirčeva in Cveta Mirnikova, s skrbno in disciplinirano igro pa igralci, ki so imeli ob Gogoljevem besedilu dovolj možnosti za prefinjeno zna- čajsko komiko. Janez Rohaček je preprič- ljivo podal nespretnost in sa- moljubje ostarelega ženina Ivana Kuzmiča, ga niansiral od ljubke otročje naivnosti- do občutka nelagodnosti in negotovosti iz katerega nuj- no sledi nov notranji poraz. Ljerka Belakova je dala Agafji poteze radoživega zre- lega dekleta, ki zna biti pri- kupno tudi z naivnostjo, če je treba, in ki ni nič manj neumno od svojih snubcev. Pavle Jeršin je dosledno (od maske, prek drže, do artiku- lacije) upodobil najbolj smešno topoumnega snubca Ivana P. Jajčnico. V tej do' slednosti mu je sledil Jože Pristov v vlogi Ževakina, ki mu uspe vzbuditi sočutje zlasti v imenitnem dialogu s Kočkarjovom, ko ga slednji obdolži petelinje hoje. Sandi Krošl je izoblikoval dinamič- nega prijatelja in ženitnega mešetarja Kočkarjova, Nada Božičeva nekoliko manj di- namično, a zato gostobese- dnejšo posredovalko Fjoklo, Mija Mencejeve dostojan- stveno in preračunljivo teto Arino. Posebej opazen je tu- di delež Jane Šmidove v vlo- gi hišne Dunjaške, ki ji uspe prepričljivo prikazati zveda- vost, zaletavost in svojevrst- no bebavost ustvarjenega li- ka. Manj opazni so: Janez Starina, ki mu vloga Anučki- na generacijsko ni blizu, ter Borut Alujevič in Matjaž Ar- senjuk, ki jima že besedilo ne daje posebnih možnosti. V celoti je uprizoritev skrbno ubrana in dobrodo- šel gledališki dogodek vsem, ki si želijo pomenljivejšega klasičnega humorja. SLAVKO PEZDIR V NOVEM TEDNIKU VSE O VAŠEM KRAJU §j 2-18. januar 1979 NOVI TEDNIK - stran 9 MLADI KROJIJO USODO KOZJANSKEMU JAJCE VEČ OD PUTKE VE... Metka in stekiarna uspešno premagujeta ovire Štiriindvajseto leto že gostuje tekstilna tradici- ja v Kozjem, precej manj steklarstvo. Celjska Met- ka je bila v tistih letih prva delovna organizaci- ja ki je ponudila roko Kozjancem. »KOZ JAN- KA«, tako so takrat poi- menovali obrat.je v za- četku gostovala v nekda- nji graščini, danes pa je graščina več ali manj skladišče in upravno po- slopje. Tik nje stoji nova proizvodna hala. Na za- močvirjenem in opuste- lem travniku je pred pa- rimi leti zrasla brusilni- ca ali kot jo danes ura- dno imenujejo Stekiarna Boris Kidrič Rogaška Slatina Dekor Kozje . TOZD Dekor Kozje in Metka Celje in TOZD Konfekcija posteljnega perila sta delovna kolek- tiva, ki spreminjata člo- veško lice Kozjega, sta- rega feydalnega gnezda ob Bistrici: mladost pre- maguje ovire. Oseminosemdeset za- poslenih v kozjanski ste- klarni, že štiri leta je pov- prečna starost manj kot dvajset let (!), ima kaj po- kazati. Bogati z idejami, zanosom in pridnostjo pa tudi z iznajdljivostjo, vse to smotrno združujejo in gradijo svoj jutrišnji dan, ki ima podlago v današ- njem: ne le lepi izdelki, tudi nagrajevanje po delu je plod njihovega prete- htanega razmišljanja. Menda so prav z zadnjimi prišli v občini najdlje. Ni- česar niso pozabili, nič ni nedorečenega, vse je upo- števano, tako kvaliteta kot kvantiteta, pomem- ben je vsak najmanjši de- tajl, ki temelj-i na izraču- nih. Del njihovih izkušenj so prevzeli tudi v matični tovarni, v Rogaški Slatini in tako vsaj enkrat letn- lahko (s kančkom humor- ja) rečemo, da drži ljudski rek da »jajce več od putke ve«. Letos bo kozjanska ste- klarna sprejela še štiriin- trideset mladih delavcev in delavk. Zgradili bodo kislinsko polirnico, doku- mentacijo že pripravljajo in maja bodo zasadili lo- pate. Nastal bo zaokrožen tehnološki proces, kislin- sko poliranje, torej finali- zacija proizvodnje bo na- rejeno doma, v Kozjem. 2e doslej so v Kozjem proizvedli za okoli 180 milijonov brutto dohod- ka mesečno, kar znese letno nekaj nad dve mili- jardi starih dinarjev. Z dograditvijo, s finalizaci- jo proizvodnje, se bo ta številka povzpela na 320 milijonov mesečno ali ne- kaj manj kot štiri stare milijarde. To velja le, če- bodo delovna mesta sto odstotno zasedena in če bo moč začeti s celovitim proizvodnim procesom konec leta, kot načrtu- jejo. Kozjanski steklarji da- jejo v glavnem za domače tržišče, a že glasno ra- zmišljajo o izvozu, ki je trenutno še v povojih. Za to imajo upravičene ra- zloge. Produktivnost jim raste, raste tudi kvaliteta, razmere so urejene. Oseb- ni dohodki so po novem plačilnem sistemu znatno narastli, tako da postaja steklarstvo vse bolj ce- njen poklic na Kozjan- skem. Jože Božičnik, vodja TOZD-a, se rad pohvali: »Steklarstvo postaja tra- dicija. Imamo steklarske družine. Prve. Ko smo za- čeli, pred štirimi leti, so steklarjem vekali štirje dojenčki, danes jih je že 32. Prvo leto nismo imeli niti enega svojega stano- vanja. Danes jih imamo osem, štiri dobimo letos. Odprli smo svojo trgovi- no. Delamo unikate, do- bro gredo. Razmišljamo, kako bi prodrli, kam vse bi prodajali, kako dosegli čim večji standard. Mladi smo.« Govorili smo s steklarji. Zadovoljni so. Tudi z družbeno prehra- no. Nikakor pa ne s pre- vozi. Ta jim greni življe- nje. Izletnik bolj slabo sli- ši njihove prošnje. NEŽNI SPOL IMA PREDNOST Podobno je tudi v Met- ki, kjer je zaposlenih 142 Kozjancev in Kozjank, teh je kar 105, do leta 1980 jih bodo zaposlili še nekaj nad petdeset, konec tega leta jih bo v kozjanski tekstilni tovarni skorajda natanko 200. Tudi njih gnjavi prevoz. »200 ljudi pomeni izko- ristek vseh prostih proiz- vodnih kapacitet in ra- zumljivo tudi najbolj učinkovit način proizvod- nje, je povedal Veljko Ko- lar, vodja TOZD-a, ki vo- di obrat skozi vse tekstil- ne viharje zadnja leta. Tu- di poslej bomo ostali pri enakem proizvodnem programu: delamo vse vrste posteljnega perila, dodatno pa še opravljamo uslužnostne posle za to- varno frotirjev FLOREX iz Zahodne Nemčije. To poslovno tehnično sode- lovanje ni ne vem kako obsežno in ga ne namera- vamo širiti, prinaša pa do- ločene ugodnosti. Zanje naredimo mesečno okoli šest tisoč kopalnih pla- ščev, to pa je dovolj, da pokrivamo lastne devizne potrebe.« Kot za streljaj oddaljeni kolega Božič- nik je tudi Veljko Kolar zadovoljen: »Naša temeljna organi- zacija dobro posluje. V zadnjem tromesečju nam je ostalo 214 starih milijo- nov. Del posteljnega peri- la smo izvažali, vendar ne veliko. Perilo je potovalo v Avstralijo in Kuvajt in še kam, v prihodnje pa nameravamo izvoz pove- čati. To je pravzaprav ena naših osnovnih usmeri- tev. 2e dosedaj krijemo uvoz z izvozom.« V Metki je še prostora za staro in mlado, a bolj za mlado, saj je tudi ta ko- lektiv zelo »mlad« pa tudi delo je takšno, da terja spretne mlade roke. Tre- nutno si prizadevajo, da bi pritegnili v kolektiv kar največ kvalificiranih delavcev. V tovarni skrbe za na- prej: ena izmed oblik te skrbi je tudi spoznavanje mladih z delom v tekstil- ni industriji. Mladi iz osnovne šole Lesično so se ne le sprehodili med proizvodnimi trakovi, temveč so tudi zgrabili za delo. Dve soboti so osmi razredi pomagali v proiz- vodnji. Da spoznajo pro- izvodni proces in se v praksi srečajo z življe- njem, ki ga bodo morda kdaj živeli tudi sami. Stanovanj imajo v Met- ki nekoliko manj, kar je razumljivo. Večina delav- cev se vozi na delo s svo- jih domov. Doslej so eno stanovanje že kupili, za dvoje pa se še bore. Naj- prej stanovanja, potem kadri. Tudi v Metki ne gre drugače.. »Kar se tiče delitve do- hodka, moram reči, da je novi sistem nagrajevanja po delu dokaj dorečen. Vsa dela so normirana, razvojni center nam je pripravil študijo, ki vklju- čuje novo analitično oce- no delovnih mest, s tem pa tudi računamo, da bo- mo povečali osebni doho- dek za 20%. Zagotovo bo- mo dvignili tudi produk- tivnost, kar je več kot po- trebno, saj imamo že se- daj prodano vso letošnjo proizvodnjo, če lahko sklepamo po položaju na tržišču. Naši izdelki so dosegli precejšen reno- me, dobro se držimo tudi zaradi doslednega spošto- vanja rokov dobave in pa predvsem kvalitete. Po- steljno perilo z našo znamko je dobilo že več laskavih priznanj, to pa je najbrž porok za hitrejši prodor tudi na tujem trži- šču,« je optimistično ra- zlagal mladi vodja TOZD- a Veljko Kolar. Povprečna starost de- lavcev in delavk v Metki je 26 let, v Steklarni pod dvajset let, zlata sredina obeh pa je natanko 23 let. To so leta, ki rušijo brego- ve in prestavljajo gore. Leta, polna stremljenja, idej in navdušenja. Ure- sničevanje zakona o zdru- ženem delu je tukaj bolj popolno kot kje drugje, četudi ne gre spregledati napak. In vendar so vsi ti mladi iz senovške strani, Prevorja, Buč, Virštanja, Bistrice ob Sotli, visoke- ga in oddaljenega Vetrni- ka znanilci novega vetra v kozjanski dolini: prila- godljivi, neobremenjeni, prvi pravi proletariat Kozjanskega. MILENKO STRASEK Veljko Kolar: »Naše mi- sli so bolj kot kdaj prej usmerjene v izvoz.« Jože Božičnik: »Vse smo pretehtali, domislili, izračunali... S pomočjo oblikovalcev matične tovarne in domačih idej, nastajajo v Kozjem pod spretnimi rokami zares lepi izdelki. NAŠ KRAJ KO SZDL ZIBIKA: NAČRTNO Krajevno organizacijo SZDL v Zibiki vodi Anton Gaber- šek, ki združuje okoli 500 volivcev v krajevni skupnosti. Pred časom so imeli volilno konferenco, kjer so formirali vaške odbore za skupščino krajevne skupnosti in ustanovili svet potrošnikov. Preostanejo jim tako še zbori občanov, kjer bodo obravnavali številne probleme. Le delegatov jim primanjkuje, saj so mnogi že obremenjeni z več funkcijami in jih ne bi radi še naprej obremenjevali, ne manjka pa tudi takih, ki se sicer vstrajno branijo vsake oblike družbenega; dela, le pri kritikah nikoli ne manjkajo. Na konferenci so' tudi opozorili, da se žal oživlja stara praksa, da se vaški j odbori istovetijo z nekdanjimi režijskimi. Vsekakor pa jim j prihodnje obdobje obeta mnogo možnosti, da prenekateroj nepravilnost, ki so jo osvetlili na konferenci, tudi v praksi] odpravijo. { CELJE - POD GRADOM: »SNEGULJČICA« j Pri Svobodi v Zagradu je življenje in delo več kot razgi- i bano. In tako je mladinska dramska sekcija pod vodstvom j mlade režiserke Nade Kumrove uprizorila minulo soboto j mladinsko igro »Sneguljčica«. Na sobotni premieri in na prvi ponovitvi v nedeljo popol- s dne je bila dvorana v Zagradu polna do zadnjega kotička, i Obeh uprizoritev si je ogledalo več kot 400 krajanov. In tako; so tudi mladi igralci, režiserka ter pionirji osnovne šole^ Polule dobili tudi po tej strani veliko priznanje. S prisrčnimi ] aplavzi so se krajani oddolžili igralcem in vsem, ki so sodelo- \ vali pri uspeli predstavi za prijetno doživete urice in hkrati j izrazili željo po novih takšnih in podobnih prireditvah. i Po predstavah doma se bodo mladi igralci pripravili tudi j na več gostovanj. \ VINKO BOBNIČ j LAŠKO: ŽE ŠESTIČ j Večletna prizadevanja, da bi izvedli pohod po poti štirinaj-] ste v širšem obsegu se bodo letos uresničila. Že novembra jej bil pripravljen idejni osnutek organizacije pohoda, sedaj pa! je le-ta že v dodelavi doživel manjše spremembe oziroma dopolnitve. V petek so se v Ljubljani zbrali predstavniki občinskih konferenc Laško, Velenje in Maribor, tov. Miha Butara iz odbora XIV. ter predsednik komisije za LO in DS pri RK ZSMS. Laščani so že sicer pripravili program za letošnji pohod, ki bi bil že šesti po vrsti, pa bo le-ta uporab- ljen za prvo etapo pohodne enote. Traso od Sedlarjevega, preko Gračnice, Paškega Kozjaka, Gražke gore, Smrekovca do Ljubnega bo prehodilo preko 700 udeležencev v štirih etapah. Nosilci posameznih etap so OK Laško, Celje, Vele- nje in Mozirje. Poleg vseh občinskih konferenc iz Zahodno- štajerske pokrajine bodo sodelovali še garnizoni, štabi TO, ZZB, ZRVS, borci XIV. divizije. Tako bo posamezna etapa - enota štela od 150 do 180 udeležencev. Vsi udeleženci se bodo po programu izobraževanja prostovoljcev izobraževali, spoznavali življenje, ki vsekakor ne bo tako težko kot je bilo v vojni, doživeli pa bodo marsikaj lepega in kasneje še poglobljeno sodelovali v razvijanju koncepta vsesplošnega ljudskega odpora, nadaljevanju tradicij NOB. Zaključek po- hoda, ki se bo odvijal v dneh od 15. do 24. II. 1979, bo v Mariboru ob proslavi 35. letnice prihoda Štirinajste na šta- jersko ozemlje. F. LAPORNIK1 CELJE: RAZSTAVA RAZGLEDNIC Jutri, v petek, 19. t. m., ob 10.30, bodo v prostorih Celjske turistične zveze na Tomšičevem trgu številka sedem (prit- ličje) odprli zanimivo razstavo razglednic celjskega ob- močja. Gre za razstavo ki naj opozori, kje smo v izdajanju razgle- dnic kot pomembnega turistično-propagandnega sredstva na celjskem območju, kakšne so, kaj prikazujejo in po- dobno. Na razstavi bodo zbrane le tiste razglednice, ki so bile v prodaji v različnih krajih zadnje dni decembra lani. Naj ne izostane podatek, da so jih zbirali člani turističnih društev ter dijaki tretjega letnika Ekonomske srednje šole, oddelka za turizem. Tcikoj po otvoritvi razstave bo še razgovor o vlogi razgle- dnic kot turistično propagandnega sredstva in o vsem, kar sodi k razglednicam. M. B. ROGLA: TRI VLEČNICE Hkrati z otvoritvijo novega hotela v Zrečah so ob koncu< lanskega leta na Rogli izročili namenu tudi tretjo vlečnico »Mašin žago«. Tako je zdaj poleg dveh vlečnic »Uniorček« in »Zlodejevo« odprta še tretja. Na uro bodo vse tri naprave prepeljale 1700 smučarjev. Za nadzorstvo na smučiščih skrbi znani smučarski učitelj Vili Koražija. Z otvoritvijo tretje vlečnice je smučarski klub Rogla spre- jel tudi nove delovne obveznosti. Tako bo izvedel občinsko smučarsko tekmovanje za vse kategorije, nadalje delavske športne igre v smučanju, trim akcije, šole v naravi, smučar- ske tečaje in prav tako bo vodil akcijo za množičnost smu- čarskih tekov. Pri vsem tem ne bodo pozabili na vzgojo lastnih vaditelj skih in trenerskih kadrov. VINKO POTOČNIK 10. stran - NOVI TEDNIK Št. 2-18. januar 1979 Območje LETOS 2000 NOVIH TELEFONSKIH PHIKUUČKOV NAJVEČ SREDSTEV ZA GRADNJO TELEKOMUNIKACIJSKEGA CENTRA NA GOLOVCU PTT dejavnost ni izjema. Tudi tu ali zlasti tu poteka delo po načrtu. Območna interesna skupnost je spre- jela srednjeročni plan razvoja za ob- dobje 1976-1980, in zdaj je v okviru teh smernic že sestavljen osnutek programa za letos. Tudi ta dokunvent, ki ga bodo obravnavale vse članice interesne skupnosti, skuša usklajeva- ti potrebe uporabnikov in izvajalcev; pomemben činitelj pri vsem tem pa so seveda razpoložljiva sredstva. Teh ni nikoli dovolj. V skupni blagajni je zmeraj premalo denarja, nikoli pre- več. Razveseljiva je ugotovitev, da kažejo članice območne mteresne skupnosti za PTT promet vselej zelo aktiven od- nos do sprejemanja takšnih in podob- nih dokumentov, planov. Zato tudi do- bro delo interesne skupnosti in vseh njenih organov. »Poleg ostalega ima osnutek uresni- čevanja letošnjega plana razvoja PTT dejavnosti tri pomembna poglavja. To so načrti razvoja PTT storitev, načrt PTT mreže in seveda investicije,« je opozorila predsednica Izvršnilnega odbora območne interesne skupnosti za PTT promet. Draga Soba. PTT storitve so več kot pomembna postavka v skupnem razvojnem pro- gramu, saj predstavlja opravljanje teh storitev na domačem in tujem trgu glavni vir prihodkov temeljnih organi- zacij, ki so združene v delovno organi- zacijo PTT prometa na celjskem ob- močju. To poglavje zajema poštne, te- legrafske in telefonske storitve. V poštni službi načrtujejo letos po- rast pisemske, paketne, nakazniške, poštno-hranilne in podobne dejavno- sti z indeksom 102. Podatek govori, da v tem primeru ne gre za velik skok, kar je tudi razumljivo, saj se uporabniki vse bolj poslužujejo tistih storitev, s pomočjo katerih hitreje izmenjujejo določene informacije. Zato tudi vse večje povpraševanje po telegrafskih in telefonskih uslugah. Telegrafske storitve naj bi se letos povečale za devet odstotkov, število telefonskih impulzov pa za 15 odstot- kov. To povečanje je realno in uteme- ljeno, saj gre pri njem za povečanje števila telefonskih naročnikov kot tu- di za vključevanje novih zvez. Kako pomembna je ta postavka, zlasti na račun povečanja telefonskih impul- zov, pove podatek, da pomenijo pri- hodki od telefonskih impulzov več kot šestdeset odstotkov celotnega prihod- ka. Zato ni naključje, da mora biti pla- niranje na tem področju več kot realno. Kaj pa načrt PTT mreže'' »Ta je za uporabnike zelo pomem- ben, saj preko enot PTT omrežja zado- voljujejo svoje potrebe po PTT stori- tvah. Na tem področju načrtujemo dve novi poštni enoti, in tako se bo njihovo skupno število od sedanjih 63 poveča- lo na 65 ob koncu letošnjega leta. Novi" pošti bomo odprli na Dolgem polju ali v Novi vasi v Celju ter v Pesju v Vele- nju. Zaradi lokacije nove poštne enote v Celju še tečejo razgovori. Odločitve trenutno še ni.« Po letošnjem razvojnem programu, ki je zaenkrat le še osnutek, bodo na novo uredili enajst telex priključkov. Vse te pri organizacijah združenega dela. Med zasebniki, vsaj zaenkrat, ni zanimanja za telex priključke. Zdaj je na celjskem območju 122 telex prik- ljučkov. Za ureditev novih priključ- kov ni težav, saj so lani v Celju poveča- li telegrafsko centralo za sto novih priključkov. »Dosti več zanimanja kot za telegraf- ske priključke pa je pri zasebnikih za telefonske. Letos načrtujemo izgrad- njo dva tisoč novih telefonskih prik- ljučkov. Naj v tej zvezi povem, da smo jih lani zgradili 1804. Kapaciteta tele- fonskih central pa se bo povečala od 17.905 na 18.780 priključkov. Seveda, pa moram pri tem še poudariti, da te- čejo razgovori o povečavi telefonskih central tako še v Konjicah kot tudi v Laškem. Razgovori tečejo predvsem zaradi možnosti združevanja sredstev pri organizacijah združenega dela. Je pač tako, da je sredstev vedno prema- lo, zato skušamo na vse mogoče nači- ne, zlasti pa sporazumno z uporabniki n& določenih območjih, z organizacija- mi združenega dela, zagotoviti še do- datne vire za financiranje teh del, za povečanje zmogljivosti telefonskih central,« je poudarila Draga Soba. Sicer pa, kje so predvidene nove zmogljivosti telefonskih central? V Rogaški Slatini za 400 številk in v Šmarju pri Jelšah za 240. Poleg tega so v programu še nekatere manjše, ki bi jih morali urediti že lani, pa so ostale kot letošnja naloga. To velja za Arnače pri Velenju, zatem za Loko pri Zusmu, za Vinsko goro pa tudi za Topolšico. V načrtu je tudi povečava centrale v Smartnem ob Paki za šestdeset šte- vilk. No, in končno, sta tu še centrali v Laškem in Konjicah. Pričakujejo, da bo tudi to vprašanje, s sodelovanjem združenega dela ob teh občin ugodno rešeno. »V tem planu oziroma njegovem osnutku niste omenili Gornje Savinj- ske doline. Je v mozirski občini že vse rešeno?« »Ne, ni. Toda, naj najprej povem, da smo lani na tem območju po zaslugi razumevanja JLA in drugih družbenih činiteljev rešili napeljavo telefonov do visokogorskih kmetij. Odprti pa so problemi telefonskega omrežja v Mo- zirju, Nazarju in Rečici ob Savmji, če- prav ima zlasti Rečica lepo število tele- fonskih priključkov, toda, kot kaže, še vedno premalo. . Tako, kot v Laškem in Konjicah te- čejo tudi v Mozirju razgovori po zdru- ževanju sredstev in tako po povečavi telefonske centrale zlasti v občinskem središču. Pričakujemo, da bo del sred- stev zbralo združeno delo, drugi del pa bi naj zagotovili s pomočjo posojil po- slovnih bank. Posojilo bi naj najelo podjetje za PTT promet.« Avtomatizacija telefonskega prome- ta je velika. Ali je še kaj tako imenova- nih ročnih krajevnih telefonskih cen- tral? Da, so še, toda njihovo število hitro upada. Ob koncu lanskega leta so bile na širšem celjskem območju še tri takšne centrale in to v Topolšici. Loki pri Zusmu in Jurkloštru. Letos bo no- vo 25-številčno avtomatsko telefonsko centralo dobila Loka pri Žusmu, sto- številčno pa Topolšica. In tako bo zaenkrat ostala le še ročna centrala v Jurkloštru, ki povezuje devet telefon- skih naročnikov. Sprva je kazalo, da bo ročna telefon- ska centrala ostala tudi ob koncu pri- hodnjega leta, se pravi ob zaključku srednjeročnega obdobja. Zdaj pa kaže, da bodo to vprašanje ugodno rešili že prihodnje leto. Tako bo 1980. leto tisto, ko na celjskem območju ne bo več telefonskega naročnika, ki bi bil vezan na ročno centralo. Vsi se bodo lahko v svet povezovali s pomočjo krajevnih avtomatskih telefonskih central. Na vsak način pomembna ugotovi- tev. Tudi razveseljiva! »In koliko denarja boste potrebovali za uresničitev teh načrtov v letošnjem letu?« »Plan investicij območne interesne skupnosti za F*TT promet znaša za le- tošnje leto 140 milijonov dinarjev. Pri teh virih načrtujemo sredstva amorti- zacije (39 milijonov) in sredstva za in- vesticije po zaključnih računih temelj- nih organizacij združenega dela PTT prometa v znesku 4,1 milijona dinar- jev. Pomembna so nadalje sredstva in naslova združevanja uporabnikov sto- ritev. Tu gre predvsem za deset para po telefonskem impulzu. Razen tega računamo še na planirane vire iz banč- nih posojil. Torej, na vsak način velika bitka za pridobivanje in zagotavljanje sredstev, bitka, ki vsaj, kar kreditov tiče, kaže, da prihajajo naše temeljne organizacije že na rob kreditne spo- sobnosti. To torej pomeni, da bo treba v naslednjem obdobju omejiti plan in- vesticij in ga uskladiti z razpoložljivi- mi sredstvi naših temeljnih organiza- cij združenega dela. Tako dela vsak dober gospodar, in tako bomo morali storiti tudi mi.« Med naložbami, ki jih zajema sred- njeročni plan razvoja in tudi letošnji načrt, zavzema posebno pomembnost telekomunikacijski center na Golovcu v Celju. Ta pomembnost se ne kaže samo v vrednosti investicije, ki po pre- dračunu dosega skoraj višino 238 mili- jonov dinarjev, marveč tudi po name- nu. Sicer pa je v letošnjem načrtu sa- mo za ta dela namenjenih nekaj več kot 97 milijonov dinarjev. MILAN BOŽIC FOTO: DRAGO MEDVED št. 2-18. januar 1979 NOVI TEDNIK - stran 11 VAŠA STRAN A NJEGA NI BILO... Dne 30. decembra lani sem sprejel vabilo, da se 3. ja- nuarja letos ob 7.00 uri zgla- sim na Invalidski komisiji v Celju, Gregorčičeva 5 in to zaradi pregleda ušes in oči. Zaradi novoletnih prazni- kov nisem klical rešilca. To- da, ker sam ne morem hodi- ti, sta me do avtobusa, ki je odpeljal ob šesti uri, spremi- la zet in vnukinja, potem pa vnukinja-vse do Celja. Ko sem opravil pri komisi- ji, sem moral še na urološki oddelek v celjsko bolnišni- co. Tu sem bil gotov ob tri- najsti uri. In tedaj so tudi iz urološke ambulante po tele- fonu klicali Laško, da naj pride pome rešilni avtomo- bil. Odgovorili so, da pride. Toda, ker ga ni bilo čez eno uro, niti čez dve, je zdravnik sam klical rešilca. Tudi ob štirih popoldne ga še ni bilo. Uro za tem znova kličejo iz bolnice v Laško in vprašajo, kako je z rešilcem. V La- škem se je oglasila zdravnica in vprašala, kdo čaka na re- šilni avtomobil. Ko so ji po- vedali, da gre za me, je odgo- vorila, da me pozna in da v resnici ne morem hoditi. Potem je zdravnica klicala šoferje v Laškem, pa ni hotel nobeden peljati! Sramota za rešilno postajo Laško, da si ne more zagoto- viti vestnih šoferjev. Ker je to že drugi primer, da sem moral na rešilni avto čakati od trinajste do enain- dvajsete ure, se zgražam. Tu- di zaradi vnukinje, ki je mo- rala v teh primerih ob enaj- stih ponoči pisati šolsko na- logo, saj jo je drugo jutro ča- kala šolska obveznost. In še to - pripada mi dnev- nica, ker sem zaradi malo- marnosti šoferjev laške reše- valne postaje izgubil ves dan. Imam 79 let in sem 100 odstotni invalid že od 1934. leta. J02E CATER, Klenovo 35, Laško UREDNIŠTVO: Pismo je huda obtožba, zato prosimo odgovorne v Laškem, ki skrbijo za prevoze z rešilni- mi avtomobili, da nam na- pišejo, kako je bilo s to za- devo. Morda bi tudi opravi- čilo invalidu Jožetu Čatru ne bilo odveč! NOVA OBLEKA Takoj na začetku naj po- vem, da iskreno pozdravljam prizadevanja delavcev Nove- ga tednika. Kot občan mesta Celja sem veliko let nazaj sledil prizadevanju za boljšo vsebino, kot tudi za boljši tisk celjskega,časopisa. Prijetno je, da lahko obra- čaš liste, ne da bi bilo potreb- no takoj za tem oprati roke, kot smo delali to do sedaj. Prepričan sem, da vam ta hvala ne bo stopila v glavo v negativnem smislu. Želel bi, da vam bo to spodbuda za naprej in da še intenzivneje kot doslej razmišljate, kaj in kako vsestransko izboljšati Novi tednik. Glede na to, da vaš časo- pis, zdaj tudi naš, bere tudi moj sin in verjetno ga bere še kak otrok, menim, da bi ka- zalo razmisliti tudi o tem vprašanju. Verjetno ne bi bi- lo odveč, če bi v Novem te- DOBRO OPRAVLJATE SVOJO DELEGATSKO Vi:OGO MM dniku zasledili stran, name- njeno otrokom. Na koncu samo še to. Mor- da so ravno vaša prizadeva- nja povzročila, da sem postal vaš novi naročnik. Naj kon- čam z željo po še večjih de- lovnih rezultatih vseh, ki so- delujete pri Novem tedniku. FRANC OCVIRK Kraigherjeva 25, Celje UREDNIŠTVO: Hvala za pismo in priznanje. Veliko nam pomenijo vaše besede in veliko, da ste postali »naš«. O pobudi, da bi imeli otroci ali mladi svojo stran, razmišljamo v uredništvu. Zdaj to »stran« uvajamo po- stopoma tako, da objavlja- mo zapise, ki jih pišejo otro- ci v osnovnih šolah. To ni rubrika, ki bi se pojavljala vsak teden, ker tega gradi- va ni toliko. Morda pa bo prišel čas, ko se bomo odlo- čili tudi za tak korak, saj je na dlani, da je naš in vaš Novi tednik namenjen tudi otrokom, mladim, skratka vsem! RADA VAS POSLUŠAM Dolgo sem odlašala, zdaj vam le pišem. Rada poslu- šam Radio Celje. Zato mi je žal, kadar nisem vedno do- ma in ne morem prisluhniti vsem vašim oddajam. Ne pi- šem zato, da bi kritizirala od- daje, saj vem, da se trudite, da bi nam posredovali naj- boljše oddaje, tudi tiste v ži- vo in podobne. Z vašim programom sem zadovoljna. Čeprav ste po- daljšali čas oddaje, vse sku- paj kar prehitro mine. Zelo so mi pri srcu vsi, ki se oglašajo po radiu. Glasovi, ki nas vse bolj privabijo k poslušanju. Zares, kako to sploh zmorete? Nikoli ne po- kažete utrujenosti, razočara- nja ali slabe volje. Prijetno je, da se z vami lahko pogovarjamo. Seveda si tega jaz ne morem privo- ščiti, ker sem doma na deželi in nimamo telefona, do zdra- vilišča na Dobrni pa imam pol ure daleč. Navzlic temu vas rada poslušam. Najbolj sem srečna ob ne- deljah, ko lahko sledim ce- lotnemu vašemu sporedu. Moram končati. Moja želja je, da ostanete vedno takšni kot ste, in da ohranjate od- nos do poslušalcev. Zato vam bomo hvaležni. Vsem, ki delate na radiu, vsem napovedovalcem in napovedovalkam pa še veli- ko veliko uspehov pri posre- dovanju oddaj. Sprejmite vsi skupaj lepe pozdrave. Ce bi se dalo, bi vam poslala veliko svežega zraka in mrzle Dobrne. Seve- da to ni mogoče. In vendar je ta zrak takšen, da te takoj pozdravi, ko prideš iz Celja. Na svidenje. Vaša poslu- ŠTEFANIJA T. Klane 49, Dobrna UREDNIŠTVO: Hvala za pismo in priznanje. Oprosti- te, ker vas v pismu nismo polno podpisali, priimka namreč nismo znali prebra- ti. In da bi ne bilo narobe, smo se odločili za inicialko.. ZAKAJ OKLEVATE? v zadnji decembrski šte- vilki Novega tednika sem v Pismih prebral zapis »Sem za Janeza.« To je že četrti, ki navija zanj. Kaj oklevate? Ali bi ne bilo bolj pametno, ko bi ga začeU objavljati že v decembru? Marsikdo bi iz radovednosti podaljšal na- ročnico. Ne razumem, zakaj omahujete. Ta povest na pri- kupen in privlačen način po- nazarja težko zgodovino na- ših pradedov. Tudi lepe lju- bezni v njem ne manjka. Mar bi rajši kak sodoben roman? Le čemu? Naše življenje je del težke zgodovine naših prapradedov, tokrat v pove- sti »Mlinarjev Janez«, poseb- no še, ker je dejanje vzeto iz Celja in njegove okolice. Pu- stite morda nameravani ro- man za pozneje. No bomo videh, ustregli bi večini! Lepe novoletne pozdrave! IVAN PREMRL Strmec pri Vojniku 55 STEZE NAROČILI NOVI TEDNIK? UREDNIŠTVO: Na videz v resnici oklevamo, pa ne zato, ker bi bili slabiči, mar- več edinole zavoljo tega, ker je odločitev pretežka, izbira pa prevelika. Seveda, pa to stanje ne bo trajalo dolgo. Novi roman ali po- vest bo kmalu našla svoj prostor v našem in vašem tedniku. CELJSKI SLIČICI Bila je sreda. Pol sedmih zvečer. Golding bar. K točil- ni mizi je stopil mladenič s kozarcem za dva deci v roki. Ker natakarice ni bilo pri to- čilni mizi, marveč je bila na drugem koncu, je mladi mož nekajkrat krepko udaril s kozarcem. Natakarica se je približala in tedaj je jezni mladenič iztegnil roko in se zadri: »Ali ti to pomivaš? Poglej, če je to čisto?« »Saj jih ne pomivam jaz. Kaj pa morem...« je pričela natakarica. In potem še nekaj krepkih besed z obeh strani. Zatem se je mladenič vrnil k svoji družbi, k mizi. K točilni mizi je stopila druga natakarica. Bolj pa- metna ali pa bolj boječa, ki je pričela kolegico opozarjati, naj bo raje tiho... Da, šlo je zaradi kozarca. Videti je bilo, da je bil koza- rec opran, toda, na njem je bilo verjetno nekaj madežev od vodnega kamna. Kcikorkoli že, problem bi lahko uredili drugače, brez groženj (Sicer bi ga pa ne bi- lo, če bi bil kozarec čist! Pri- pomba uredništva) in »krep- kih« besed! Besedo, dve si zaslužijo tu- di nekateri pešci. V Celju imamo nekaj semaforjev, ki urejujejo promet. Tako tudi na Titovem trgu. In če prav tu postojiš za nekaj minut, vidiš, da premnogi ne upo- števajo semaforja in da gre čez cesto skoraj več ljudi te- daj, ko gori rdeča luč. Veliko bolje bi bilo, če bi otroka prav tedaj poučili, zakaj so semaforji in da takrat, ko na njem gori rdeči mož, ne sme čez cesto. IVAN STRMOLE Goriška 4, Celje STE PREBRALI TA TEDEN KAKŠNO KNJIGO9 SPET SEM VAŠA! Odločila sem se in spet na- ročam vaš časopis Novi te- dnik. Citala sem, da bo bolj zanimiv in da boste »žrtvo- vali« kakšnega novinarja ob- časno tudi za naše krajevne skupnosti. Najbrž tudi za Blagovno. Tako bo v Novem tedniku več zapisov iz naših krajev. V neki pesmi, mislim, da je Avsenikova, se opeva, kako ženske rade verjamemo v horoskop. Mar ne bi našli v Novem tedniku tudi zanj kaj prostora? ROZI MIHELCiC Goričica 19, Šentjur pri Celju UREDNIŠTVO: Hvala za vašo odločitev, ki je prizna- nje našemu delu. V zadnjem času jih veliko stopa po va- ši poti. Zaradi horoskopa pa bo- mo razmislili. RADA BI ŠLA NA IZLET Ker se bo kmalu pričelo zbiranje kuponov za izlet sto kmečkih žena na morje, sem se odločila, da vam napišem in obenem vprašam, kako in kaj. Lani sem bila izžrebana za ta izlet, pa žal z vami nisem mogla, ker sem morala v bol- nico. In tako me zdaj zanima, ali bom morala znova iskati srečo ali me boste upoštevali in uvrstili med potnice še na račun lanskega leta. Vsem skupaj v uredništvu želim srečno in uspešno No- vo leto IRENA ŽAVSKI, Tajhte 7, Planina pri Sevnici UREDNIŠTVO: Ra- zumemo vašo željo, toda zaenkrat vam ne moremo še nič povedati, ker še ni raz- pisa in vseh pogojev za izlet. DOMAČE PESMI Spet vas poslušam in zato v naprej najlepša hvala. Vaš radijski spored mi je zelo všeč. Ko sem slišal, da ste v spored vključili tudi stare ljudske pesmi, sem tudi sam začel peti. Pri svojih 76 letih še rad zapojem, tako kot ne- koč. Pa me je spomnila in opozorila žena, češ, veliko tvojih pesmi sploh ne pozna- jo. Piši jim in napiši pesmi, saj so lepe. Dobro, sem si re- kel, sedel za mizo in jih napi- sal... Tako je začel svoje pismo Jože Medved iz Spodnje Gorče 14a pri Braslovčah in potem napisal nekaj lepih domačih pesmic. Zares le- pih! Na koncu pa je dodal: »Ce sem vam s temi pesmi- mi ustregel, bom hvaležen odgovora, še bolj pa obiska katerega od vaših. Seveda vas prosim, da ga prej naja- vite. Tu, kjer sem zdaj, mi je le- po. Sicer pa sem v tem kraju le dobro leto. Poprej sem več kot petdeset let kmetoval v Prelogah pri Velenju. Pa smo se morali zaradi razširi- tve rudnika posloviti in si poiskati nov dom. Tu smo kupili 40 arov zemlje z maj- hno, nedograjeno hišo. Ko smo vse uredili, smo se pre- selili. Toda, domotožje je ostalo! Tukaj sva z ženo in hčerko. Še enkrat - lep pozdrav! JOŽE MEDVED UREDNIŠTVO: Hvala za pozornost, še posebej pa za pesmice. Vabilo bomo izko- ristili in se kmalu najavili. Seveda z magnetofonom v roki. Do takrat pa na svide- nje! DEŽURSTVA Zdravstveni dom Vsak dan sta dežurna dva zdravnika: eden od 14. do 20. ure, drugi pa od 15. ure do 6. ure naslednjega dne. Dežur- na ambulanta je v novem traktu, vhod je pred tuber- kuloznim dispanzerjem. Te- lefonska številka: (dopol- dne) 22-334, popoldne in po- noči 22-335. Lekarne Vse štiri celjske lekarne so odprte vsak delovnik od 7. do 19. ure. Do sobote, 20. ja- nuarja do 12. ure je dežurna lekarna Center, Vodnikova 1, od sobote dalje pa Nova lekarna, Tomšičev trg 11. V nedeljo, od 7. do 14. ure je odprta dežurna lekarna, to- rej na Tomšičevem trgu. Veterinarska postaja Veterinarska postaja na Cesti v Trnovi je št. 181 a ima nepretrgano dežurstvo. Lah- ko pokličete tudi po telefo- nu, na številko: (063) 23-164. TRŽNICA Kljub mrazu, je ponudba na celjski tržnici še kar zado- voljiva, kakšne so cene, pa presodite sami. Zelenjava: krompir 8, fižol 35-40, čebula 10, česen 50, korenje 15, zelje 10, kislo ze- lje 15, kisla repa 15, špinača 80, črna redkev 20, rdeča pe- sa 20. hren 60, ohrovt 20. Sadje: jabolka 15, suhe sli- ve 38, orehi - celi 50, jedrca 180. Solate: regrat 80-100, mo- tovileč 80, radič 60-80. Mlečni izdelki: surovo maslo 75, skuta 32, smetana 40. Jajca 3,50 in med 70. SPORED OD 18. DO 24.1. 1979 Četrtek, 18.1.: 8.00 Poročila, 8.05 Dopoldne z vami - gost Tomaž Pengov (vmes ob 9.00 Poročila), 10.00 Zak- ljuček dopoldanskega sporeda. 15.30 Obvestila, 15.45 Zabavni globus, 16.00 Poročila, 16.05 Čestitke in poz- dravi, 16.30 V živo pustni karneval, (vmes ob 17.00 Kronika), 18.00 Zaključek sporeda. Petek, 19.1.: 8.00 Poročila, 8.05 Petkov mozaik (vmes ob 9.00 Poročila), 10.00 Zaključek dopoldanskega spo- reda. 15.30 Obvestila, 16.00 Poročila, 16.05 Čestitke in pozdravi, 16.45 Zabavni globus, 17.00 Kronika, 17.15 Rezerviran čas, 17.45 Turistična oddaja, 18.00 Zaklju- ček sporeda. Sobota, 20. 1.: 8.00 Poročila, 8.05 Dopoldne z vami (vmes ob 9.00 Poročila), 10.00 Zaključek dopoldan- skega sporeda, 15.30 Obvestila, 15.45 Športna sobota, 16.00 Poročila, 16.05 Čestitke in pozdravi, 17.00 Kro- nika, 17.15 Lestvica zabavnih melodij, 17.30 Filmski sprehodi, 18.00 Zaključek sporeda. Nedelja, 21. 1.: 10.00 Poročila, 10.15 ObvestUa, 10.30 Mladi mladim, 11.00 Joj, kam bi del, 11.30 Predstav- ljamo vam, 11.45 Zabavni globus, 12.00 Čestitke in pozdravi, 13.00 Literarna oddaja, 13.15 Feljton, 13.30 Poročila, 13.35 Kmetijska oddaja, 14.00 Zaključek spo- reda. Ponedeljek, 22. 1.: 8.00 Poročila, 8.05 Dopoldne z vami (vmes ob 9.00 Poročila), 10.00 ZaključeZaključek dopoldanskega sporeda, 15.30 Obvestila, 16.00 Poro- čila, 16.05 Čestitke in pozdravi, 16.45 Zabavni globus, 17.00 Kronika, 17.15 Glasba, ki je ne poznamo, 17.30 Športni pregled, 18.00 Zaključek sporeda. Torek, 23. 1.: 8.00 Poročila, 8.05 Dopoldne z vami (vmes ob 9.00 Poročila), 10.00 Zaključek dopoldan- skega sporeda, 15.30 Obvestila, 15.45 Reportaža - celj- ski hokejisti, 16.00 Poročila, 16.05 Čestitke in pozdravi,; 16.45 Zabavni globus, 17.00 Kronika, 17.15 Lestvica domače zabavne glasbe, 17.30 Iz arhiva resne glasbe, 18.00 Zaključek sporeda. Sreda, 24. 1.: 8.00 Poročila, 8.05 Dopoldne z vami (vmes ob 9.00 Poročila), 10.00 Zaključek dopoldan- skega sporeda, 15.30 Obvestila, 16.00 Poročila, 16.05 Čestitke in pozdravi, 16.45 Zabavni globus, 17.00 Kro- nika, 17.15 Glasbene novosti, 17.30 Aktualno, 17.45 Iz zakladnice zborovske glasbe, 18.00 Zaključek sporeda. OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RiNKE DO SOTLE - OD RINKE tiM (Hf iskali smo Zibiko POTRESAi RUŠEVINA SAMO V Si KRIVIČNO BI BILO, ČE BI REKLI, DA NISI POTRESOM NAPISATI NIČ VZPODBUDNI, O STANKU JOSTU, KIJE PONESEL VS\i KOZJANSKIH USOD V PODOBI ZGARANUt SLAMNATIH BAJTARIJ. DANES PA BO TI ZNAMENJU CANKARJEVEGA STAVKA: K Krajevno skupnost se- stavljajo zaselki: Zibika, Zibiška vas, Bezgovica, Vršna vas, Škofije, Pustike, Strtenica, Orehovec. To so kraji, razpotegnjeni po šte- vilnih klancih, do koder še zdaj marsikje vodijo le blat- ni in globoko v hrib vrezani kolovozi. Sama Zibika se ponaša tudi z asfaltom, kaj- ti videti je, da je to v zad- njem času vedno bolj uve- ljavljeno merilo razvitosti ali nerazvitosti nekega kra- ja. A v Zibiki bo najbrž naj- bolj viden simbol začetka novega časa šola, spomenik človeški solidarnosti, ki se je v naši družbeni skupnosti kot edinstven primer po- novno potrdila po 20. avgu- stu usodnega 1974 leta, ko je zemlja stresla na sebi žive- če ljudi in jih s tem postavi- la ne le v središče katastro- fe naravnega pojava, am- pak tudi v preizkušnjo med- sebojnih odnosov. ŠOLA SOLIDARNOSTI Ta mednaslov ima dvojni pomen. Šola je zrasla na te- melju solidarnosti občanov velenjske občine, ki so jo s svojimi sredstvi postavili v Zibiki, je pa tudi simbol šole solidarnosti, kjer so vsi opra- vili svoj izpit. Na njej je tudi simbol, ki spominja na člo- veka, ki je v naši družbeni skupnosti že marsikdaj znal najti primeren trenutek za pomoč tistim, ki so jo potre- bovali. To je zidna vinjeta Jože Horvata-Jakija. Staro šolsko poslopje so podrli. Stalo je v samem sre- dišču v neposredni bližini cerkve in trgovine in seda- njega prenovljenega gasil- skega in kulturnega doma. Nova šola je tudi na novi lo- kaciji in je bila zgrajena v rekordnem času, saj je bila odprta že 1974 leta. To leto je prelomno za zibiško osnov- no šolo. Do takrat je bila sa- mostojna, od takrat dalje pa je podružnična in sodi pod šmarsko enotno šolsko orga- nizacijo. S tem so v Zibiki izgubUi tudi mnogo otrok, saj so jih precej prešolali. Zdaj jih je samo še 85, med- tem ko je v staro šolo hodilo 165 otrok. Zdaj imajo samo pet razredov. Šolarji hodijo iz vseh zaselkov krajevne skupnosti in še iz Roginske gorce. Spodnjega Mestinja in Tinskega. Tradicija zaostalosti je pognala globoke korenine. Tako kot v mnogih sloven- skih vaseh se tudi tukajšnji kmečki otroci še v dobršni meri borijo s slabim bese- dnim zakladom, premalo so sproščeni, nekateri v nižjih oddelkih niti nekaterih naj- bolj običajnih igrač ne po- znajo, so pa tudi primeri, da so prvošolčki šele s priho- dom v šolo videli svoje so- vrstnike ... Tudi alko- holizem je pomemben ele- ment cokle razvoja in osve- ščenost posameznikov še ni dosegla zadovoljive stopnje. Vse to pa v seštevku daje po- dobo, ki terja predvsem v šo- li, kjer dela 5 učiteljev in po- magata pri krožkih dve do- mačinki, dijakinji PŠC, trdo prosvetno delo v dobese- dnem pomenu te besede. Šola v sedanji prostorski danosti tudi nima pogojev za svoje celodnevno delo, saj bi potrebovali večjo jedilnico in telovadnico. Pa vendar v tem okviru, kakršen pač je, si v šoli prizadevajo z rednim pa tudi izvenšolskim progra- mom kar najbolje opravljati svoje delo. Učenci se najraje ukvarjajo z dramsko-recita- cijsko in glasbeno dejavnost- jo. Na centralni šoli v Šmarju se dobro znajdejo, mnogo jih je že na srednjih šolah, mno- gi so že našli svoj kos kruha za življenje. VSE ŽEUE V OBLIKI CESTE Krajevna skupnost Zibika šteje okoli 800 krajanov. Njen predsednik je eden naj- bolj naprednih kmetov v kraju Ivan Pevec. Ta skup- nost se še vedno najbolj ote- pa z denarnimi težavami. Za- vedajo se sicer, kot pravi taj- nik KS Jože Jagodic, da ni delo krajevne skupnosti sa- mo v komunalni dejavnosti, ampak širše, pa vendar so za sedaj še najbolj vezani na re- šitev cestnih problemov, to pa je še kako vezano na de- nar. Lansko leto so speljali 2100 metrov asfaltnega traku skozi kraj. To je pomenilo mnoge žrtve za domačine, ki so si sicer zgradili mnoge do- move po potresu s kreditni- mi sredstvi, pa so še posebej bili pripravljeni prispevati za cesto. Kar 30 odstotkov vse vrednosti so zbrali sami po- leg že običajnega krajevnega samoprispevka za ceste, ki znaša 55 odstotkov vrednosti skupnega samoprispevka v občini, torej 45 odstotkov zneska gre pa za skupne po- trebe v občini. Tako imajo dvakrat na dan avtobusno zvezo s Celjem, vendar je te- žava v tem, ker avtobus pelje samo do Zibike in ne naprej. Naprej je cesta slabo vzdrže- vana in avtobusi po njej ne vozijo, radi pa bi cesto vzdr- ževah in s tem podaljšali av- tobusno progo. Okoliški kmetje in delavci morajo ta- ko hoditi od svojih domov tri četrt ure peš v Zibiko do av- tobusa. LE DOBRA VOLJA POLPROLETARCEV JE PREMALO Za razvoj, da se ra- zumemo. Kmetije uspevajo, toda vse tega ne morejo. To je izrazito polproletarsko ob- močje, kjer ob nekaj zemlje rodijo sadovi dela le prime- šani še s tovarniškim zno- jem. Zato je potreben avto- bus, ceste. Toda ljudje se še vedno odseljujejo. Zdomcev je zelo malo. Toda odhajajo mladi v druge kraje, kjer jim je v neposredni bližini doma zagotovljen kos kruha. Zato si v Zibiki želijo industrijski obrat, ki bi zadržal mlade in pomagal premostiti težave, ki pehajo ljudi od domačega ognjišča. Želijo si le nekaj malega, nekaj za začetek. Za- to pa je le dobra volja prema- lo. Potrebno se bo krepkeje vključiti v razvojne načrte šmarske občine in tu bi lah- ko krajevna skupnost še mnogo naredila. Kot ]e vide- ti doslej, je premostila že marsikatero težavo, najbrž smemo upati, da bo tudi ra- zvoj prihodnjega obdobja prinesel v njeno delovno prakso priznanje v obliki viš- je življenjske ravni kraja. MLADI ŠE KRESUJEJO Zbrani so največ okoli svo- je organizacije in prosvetne- ga društva, ki šteje okoli 30 članov. Najbolj imajo razvito dramsko dejavnost in pri- pravijo letno 3 do 4 predsta- ve, vabijo pa tudi v goste tuje dramske skupine. Trenutno imajo precejšnje težave s pevskim zborom, ki je do ne- davnega dobro deloval. Za- radi prezaposlenosti jih je za- pustil dosedanji dirigent, no- vega pa še niso našli in imajo s tem velike težave. To je škoda, ker čas beži, pevcev je dovolj in je zbor vedno predstavljal spontan organi- zem, spočet iz potrebe in ne na silo. Dramsko dejavnost vodi Anton Gaberšek, sode- lujejo pa tudi z drugimi druš- tvi. Lani so imeli skupen koncert s Kostrivnico, 21. ja- nuarja letos pa bodo njihovi gostje pevci moškega pev- skega zbora Zdravilišča Ro- gaške Slatine pod vodstvom Franca Plohla in v Zibiki si štejejo v čast, da jim bo kon- certiral zbor, dobitnik plake- te mariborskega pevskega srečanja. Kulturniki imajo svoj dom v prenovljeni stavbi, ki si jo družno delijo z gasilci, tudi njo so obnovili s »potre- snim« denarjem. Mladi pri- rejajo recitale, vsako leto po- stavijo mlaj in kresovanja še niso opustiU. V svojih vrstah imajo tudi mladega likovni- ka amaterja Janka Orožna, ki mu pripravljajo 22. aprila letos tudi samostojno raz- stavo. VERJAMEJO V TISTO, KAR DELAJO DANES ZA JUTRI Kdor je bil dalj časa v Zibi- ki, bi ga sedanji obisk prese- netil. Podoba kraja se je po- vsem spremenila. Predvsem so k temu pripomogle hiše, ki s svojimi novimi pročelji vendarle vlivajo upanje v ob- stanek na tej zemlji, v mlade ljudi, ki najdejo smisel svoje- ga dela v dialogu z zemljo in seveda številnimi problemi, ki jih kmet čuti, mnogi pa vidijo rešitev tudi v sožitju zemlje in strojev v tovarni. Zato vsi skupaj združeni ver- jamejo v tisto, kar delajo da- nes za svoj jutri. V epicentru kozjanskega potresa 20. av- gusta 1974 leta tako raste no- va Zibika, vsi hribi in grape okoli nje to pričajo. Ruševi- ne potresa so ostale le v spo- minu, vse drugo je delo člo- veških rok, ki nikoli ne miru- jejo. DRAGO MEDVED STRESTim 20. junij 1974. Potres Začetek preusmerjanja! tem dogodkom, a ga je spešil. Na voljo je bilo navijali so ne le stanova' več tudi gospodarska p- Janez Pevec, kmet iz biki, »vodilni« v krajevi ka, je prav kmalu stopil jenega kmetovanja. S« osamljene, toda urejene nega majhnega zaselfc hiši sodi še velik hlev, ki' glav živine. Velikih' in V> hlevček in dobro ohranj lec, ki kraljuje na vzp starožitnost. Pevec si jf njak po starem, ki pra^ poslopja. Domačija, ki r Govorimo o preusme' 14 starih milijonov j' hlev, 3 za silos, nekaj so za strojno skupnost. »Deset nas je v stroji' tretje leto kar dobro voZ je in pove, da pa ga je vei Stroji so že ali pa še bodi ja ni, posojujejo jih kii strojni skupnosti, ta srec v sklad za amortizacijOi pokriva vseh stroškov. Kako bo v prihodnja nostjo? »Nič drugače ne bo' pristopili še drugi. V«'-' imeli. Toda to bomo i' Bolj nas skrbe cene. ^ zbiralnica mleka. Sod" mlečna postaja. Odkup^ Še vedno je prepoceni." liko rok, ki odločajo, ' preveliko glav, ki posta^ živi s težkim bremenoiT Anton Gaberšek Mlada bodočnost v novih, svetlih učilnicah. Vse foto D. Medved OOD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE 0] Posnetek zgovorno kaže na staro in novo. nTLE OP RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - 00 RINKE DO SOTLE - OD RINKE OO SOTLE OD O ZNALI IZ ZiBiKE PRED M. ČE DRUGO NE, SMO PISALI •TS FILMSKIM TRAKOM DEL KMEČKIH OBRAZOV IN {LA BESEDA DRUGAČE, V SELEJŠO PESEM ZAPOJTE... Jože Jagodic Ivan Pevec SE MORALE TUDI CENE šmarski občini, cer ne soupada s prav gotovo po- ^eč kreditov, ob- iske stavbe, tem- slopja. ■ ršne vasi pri Zi- • skupnosti Zibi- pot preusmer- aimo v kuhinji l^metije, nekakš- K stanovanjski r muka šestnajst ijhnih. Pa manjši n starinski kozo- •mici in ohranja omislil še koruz- 'epo dopolnjuje - pozna nereda, evanju kmetij. dobil Pevec za lobili vsi kmetje skupnosti in že pripovedu- ^af le malo strah. Jztrošeni, denar- etom, ki niso v '^va pa se zbirajo 1 pa vendarle ne ^ strojno skup- ''^^ kot da bodo "Možnosti bomo "ekako uredili, ^'te, pri nas je opremljena ka pa upada. ^ vedno je preve- se bo izlilo, cene.« Janez ^^Plačuje potre- sni kredit, trgajo mu za silos in hlev, umetna gnojila so draga in cesto jih ni. Ne razume, da mora dati kar dva bika iz hleva za umetno gnojilo. Tudi mu ni jasno, če- mu dobi za telička, ki ga je treba pitati razmeroma mnogo manj časa kot vola, 5000 dinarjev, za vola pa 15.000 dinarjev, ko pa je vendarle z volom mnogo več dela in tudi več časa vzame. Da so bili še mnogo trši časi, premišlje- no pove. Med vojno pa tudi po njej. Veli- ke, nove hiše, tudi pri njem, so zgovoren znanilec novega časa. Tudi za kmetijstvo. »Vsa čast TOZD Kmetijstvo Šmarje,« poreče, »veliko so vložili, da bi kmetu bolje šlo. Toda vse le ni odvisDO od njih. Enkrat za vselej se bomo morali dogovori- ti o cenah. Hrane imamo dovolj. Izvažali bi lahko...« Sest otrok je zagledalo beli dan pri Pev- čevih v Vršni vasi, pri Zibiki, v epicentru potresa, ki je prinesel toliko strahu in gor- ja. Sest! Fant je v kmetijski šoli v Šentjur- ju, kandidat za gospodarja na preusmerje- ni Pevčevi kmetiji. Druga dva sta v Roga- ški in Storah, eno dekle si nabira znanje v pedagoškem šolskem centru v Celju, za- nima jo matematika (toda ne kmetijska!), dve si po svoje krojita usodo kot poročeni ženi. Kmetovalka in učiteljica. Toda to žre denar. Pevca »matra« hrbtenica pa ne sme na to niti pomisliti. Misli mu zaposluje goved v hlevu, zbiralnica mleka (od petsto do šeststo litrov mleka »pridelajo« kmetje v poletnem času, sedaj nekoliko manj), otroci, umetna gnojila in, kajpada cene. Ob vsem tem mora misliti tudi na kra- jevno skupnost. Vse prehitro se dnevi zanj končajo. Tre- ba bi jim bilo pritakniti še kakšno urico, dve. MILENKO STRASEK o AS Kronike, šolske, župniške, kakršne koli, so svojevr- sten pogled na čas skozi očala kronista, ki je prizadet ali pa ne. Skozi več ali manj obarvana očala so gledali na svet in dogodke tudi zibiški šolski kronisti: upravitelji, nadzorniki, učitelji. Skozi očala z naprednim pa tudi nazadnjaškim pogledom, ostro in nekoliko manj ostro. Z lepo, a na žalost nerazumljivo (nepoznavalcemi) got- sko pisavo se začne v letu 1813 zibiška šolska kronika. Nemške črke, besede Goetheja, Schillerja, Novalisa, H61- derlina, Heinricha von Kleista in drugih pomembnih mož, nam do 30. septembra 1899 slikajo zibiške razmere, pojav- ljajo pa se še dolgo potem, a le za list, dva in izginejo. 1901. leta, že slovensko, je kronist zapisal: Dečki tretjega razreda so se v sadjarstvu praktično pou- čevali. V ta namen je nadučitelj na svoje troške na šol- skem zemljišču poleg sadovnjaka priredil prostor za dre- vesnico s tem, da je dal zemljo za dve lopati globoko prelopatati in pognojiti. Kmalu za tem zasledimo ugotovitev, »da o mokrem vremenu postanejo poti (v Zibiki in okolici, op. p.) tako slabe, da večina otrok ne more priti v šolo. Ne vemo sicer, kakšne vrline so imeli zibiški šolniki, vsi po vrsti pa so znali dobro vrteti pero. Njihova pisava bi morala biti zgled marsikateremu današnjemu »kracaču«, jezik pa navsezadnje tudi! Dne 14. maja 1907 so se vršile, piše kronist, prvikrat volitve v državni zbor po novem volilnem redu, katere so, kakor po vsej Avstriji tudi tukaj povzročile veliko razbur- jenosti. Jedna najhujših bitek je bila v našem (zibiškem, op. p.) volilnem okraju, kjer se je vsiljeval za poslanca zriani nasprotnik šole in učitelj stva, duhovnik in urednik SLOVENSKEGA GOSPODARJA, dr. Anton Korošec. Ves klerikalni stroj se je neumrno gibal, še celo najmir- nejši duhovniki so strastno delovali in zlorabljali prižnice - hujskalo se je ljudstvo, da je učiteljstvo brezverno, da hočejo liberalci odpraviti pozdrav Hvaljen bodi Jezus Kri- stus in kup drugih bedastoč. V prvem letu vojne, 1914, je bil obisk učencev zelo slab. Ljudstvo je postalo vsled vojne silno sebično, ogorčeno komentira dogodke zibiški šolmošter, hudobno, ženske pa razposajene, odkar so bUi vojaki delavci prišli. Tudi v župnišču so vladale škandalozne razmere. Župnik je bil vsled mrtvouda priklenjen na posteljo, a njegova nečaki- nja in dekla sta v kuhinji imeh svoje častilce ter plesali in pili kakor v kaki zloglasni hiši. Tri leta pozneje: V jeseni so prišli vojaki rekvirirat vse pridelke. To je bU strah in trepet med ljudstvom, kmetje so skrivali pridelke na vse mogoče načine. Vojaki delavci so bili tudi to leto v Zibiki. Osvojili so si bili srca žen - gospodaric, katerim je bila izprememba navsezadnje celo prav všeč. Dobro se je godilo tem vojakom. In ko so v jeseni odhajali, zasolzilo se je marsikatero žensko oko. V šolskem letu 1930/31 so Zibčani močno pogrešali javno ljudsko knjižnico, tako da je takratni šolski upravi- telj zbral nekaj knjig in jih dal na razpolago branja željnim ljudem. 30. avgusta 1933 so se ljudje zelo pritoževali nad vreme- nom. Vsa pomlad, piše upravitelj, je bila deževna, mrzla in viharna. Radi tega je sadno drevje le slabo ocvetelo, ravno tako vinska trta. Rast vseh sadežev je zaostala, trava pa je vsled obilne moče bujno pognala. Pisalo se je leto 1938. V Zibiki so igrali veseloigro Micki je treba moža. Po pisanju v kroniki sodeč, je igra imela popoln uspeh. ICronist nada- ljuje: Lepe uspehe pa omogoča tudi dobro urejena cesta, ki privablja v naše vinske gorice vedno več gostov in izletni- kov. Nastopila je nova doba in z njo nova generacija, ki gre na delo z novimi močmi. Naj bi želi mnogo uspehov. Gradnja ceste, ki je projektirana iz Zibike na Grobelno, še vedno stoji na mrtvi točki. V zunanjepolitičnem oziru je bilo minulo leto (1939) polno negotovosti, je zabeležil 31. avgusta 1940 šolski upravitelj Zupane, in dostavil, »da se ta vojna v naši državi pozna le toliko, da vojne obveznike vse leto kličejo na orožne vaje, poleg tega pa nastaja silna draginja, po- sebno so se podražila živila, na primer bela moka je po- skočila od 3.25 dni na 7-8 din po kg pa še težko jo je dobiti.« Tako so se prerivali skozi čas v Zibiki. Tudi tako kot tista učiteljica, ki je med obema vojnama naletela na preklemano slab sprejem v šoli in župnišču, ker je na novo delovno mesto prišla skupaj z nezakonskim otro- kom. Razumljivo je, »da so bili gospod župnik jako neza- dovoljni zaradi tega nezaslišanega pohujšanja...« Prišli so novi časi, prinesli so upornike, pod streli okupatorskih vojakov so padli domačini, nekaj jih je odšlo v gozd. Toda vse to je že v drugi knjigi, ki je kljub trdim časom vojne in po njej vendarle precej svetlejša. MILENKO STRASEK GLASBA IN ŠOLA SE DOPOLNJUJETA Glasba je sestavni del splošne kulture vsakega človeka, ki ji nekateri namenjajo več, drugi manj časa. Mladina je od nekdaj budno sprem- ljala dogajanja na glasbenem področju, tako resne kot zabavne smeri. Obiskali smo glasbeno Solo v Celju in se z nekaterimi dijaki pogovar- jali o glasbi, zakaj so se odločili za študij glasbe in kako vsklajujejo svojo glasbeno aktivnost z rednim šolanjem. Damjana Počkaj se sedmo leto uči klavir, sicer pa je dijakinja drugega letnika Gimnazije Celje: »Z glasbo sem se ukvarjala še preden sem začela obiskovati glasbeno šolo, ker se je pred mano učila igrati klavir tudi sestra. Tako sem glasbo vzljubila tudi sama, klavir pa mi je bil od nekdaj najljubši instrument. Šolske obveznosti in svojo glas- beno aktivnost dobro vsklajujem, ker se glasbi posvečam predvsem v prostem času, to je ob sobotah in nedeljah.« Gorazd Majcen je dijak sedmega razreda glasbene šole, kjer se uči flavto: >Pri nas je glasbena aktivnost že družinska tradicija. Oče in mama sta prepevala v raznih zborih, starejša sestra se je učila klavir in tako sem tudi jaz pričel najprej s frulico in zdaj v glasbeni šoli s flavto. Ob rednih šolskih dolžnostih še vedno najdem dovolj časa za glasbo.« Klementina Pleterski se uči kar tri instrumente: violino sedmo leto, flavto peto leto in klavir eno leto: »Glasba mi veliko pomeni, zato prosti čas posvetim poslušanju in igranju zlasti resne glasbe. Preden začnem igrati kakšno skladbo moram vedeti v kakšnem slogu in v katerem obdobju je napisana ter kaj je hotel skladatelj z določenim delom povedati.« Iztok Pilih se uči klavir osmo leto in je dijak drugega letnika Gimna- zije Celje: »Z glasbo sem se začel ukvarjati it pred šolanjem na glasbeni šoli. Zanjo me je navdušila teta, ki me je prvi dve leti tudi učila igrati klavir. Glasbeno udejstvovanje mi ne dela ovir pri rednem šolanju, ker sem si prosti čas nekako razdelil. Takoj ko pridem domov, vadim klavir, zatem se ukvarjam s športom, učim se pa zvečer.« Boštjan Zupančič se je najprej leto in pol učil frulico, zdaj pa je dijak petega letnika glasbene šole in se uči klarinet: »Nihče me ni posebej navdušil za igranje frulice in zdaj klarineta. Hotel sem pač dobiti ^določeno glasbeno znanje, ki bi mi bilo hkrati tudi razvedrilo. Ni mi težko vskladiti glasbenih in šolskih obveznosti, ker sem si tudi jaz razdelil popoldanski čas nekako tako kot Iztok.« Aleš Studen je dijak šestega letnika klavirja, drugače pa obiskuje prvi letnik Pedagoške gimnazije Celje: »Že po naravi imam rad glasbo in se ji bom verjetno pozneje povsem posvetil. Tudi meni učenje klavirja in redne šolske obveznosti trenutno ne delajo posebnih pro- blemov. Težje bo verjetno potem, ko bo treba več vaditi in bo tudi šola zahtevala več časa.« Sonja Vukovič obiskuje v glasbeni šoli osmi letnik violine, drugače pa je dijakinja drugega letnika gimnazije: »Starejša sestra je igrala frulico in hotela sem jo posnemati. Potem je mama predlagala, da bi se jaz začela učiti igrati klavir, kar mi je postalo všeč. Točno določenega časa kdaj bom vadila violino in kdaj se bom učila nimam. Igram pat takrat, ko sem razpoložena in ko imam dovolj časa.« To so o svojih glasbenih začetkih povedali dijaki Glasbene šole Celje. Vsi pa so bili mnenja, da bi bila tudi resna glasba bolj priljub- ljena, če bi ji namenili več strokovnih komentarjev, še posebej v radijskih programih. Tekst: FRANCEK PUNGERCiC Foto: DRAGO MEDVED < LlOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE- OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE -SOTL 14. stran - NOVI TEDNIK Št. 2-18. januar 1979 LAŠKA OBČINA IZ STAREGA V NOVO LETO OBETA SE TRDO LETO je v razgovoru dejal predsednik Jože Rajh Prve dni novega leta je predsednik občinske skup- ščine Laško JOŽE RAJH dal za Novi tednik nekaj izčrp- nih odgovorov na vpraša- nja, ki so zajemala pregled uspešnosti v letu 1978 in po- glede na razmere, ki se obe- tajo v letu 1979. NOVI TEDNIK: Uspeš- nost gospodarstva je osno- va razvojnih uspehov obči- ne kot celote. Kako ocenju- jete uspešnost gospodar- stva v letu 1978? JOZE RAJH: Za gibanje gospodarstva v občini Laško so sicer kazalci še kar ugo- dni, ne smemo pa prezreti dejstva, da nekatere organi- zacije združenega dela kaže- jo slabe rezultate, pri čemer nam seveda optimizem takoj uplahne. Podrobna analiza bo razvidna šele ob zaključ- nih računih, ki bodo pokaza- li tudi osnovne vzroke za to. NOVI TEDNIK: Kateri so osnovni kazalci, ki povzro- čajo zaskrbljenost? JOŽE RAJH: Skrb vzbuja predvsem šibkost sredstev za razširjeno reprodukcijo. V prvih devetih mesecih lan- skega leta je gospodarstvo v občini za poslovne sklade ustvarilo komaj 27 milijonov dinarjev, kar je seveda zelo malo, če računamo, da je bil dosežen dohodek v višini 576 milijonov dinarjev. Pri vsem tem je jasno dejstvo, da so osebni dohodki pod- povprečni, kar dodatno po- meni vidik neugodnega .sta- nja. NOVI TEDNIK: In kateri je bistveni razlog te nizke rasti sredstev za razširjeno reprodukcijo in hkrati rasti osebnih dohodkov? JOŽE RAJH: Bistvene ra- sti ni bilo mogoče doseči za- to, ker gospodarske razmere v občini tega ne dopuščajo. Osnovni problem je nizka produktivnost. NOVI TEDNIK: Je to splošna podoba v vseh de- lovnih organizacijah, saj so nekatere delovne organiza- cije predčasno dosegle letne proizvodnje načrte? JOŽE RAJH: Res je. Ne- katere, sicer redke delovne organizacije, bi lahko pove- čevale osebne dohodke, ven- dar so se pri tem solidarnost- no obnašale. Predvsem pa so se obnašale stabilizacijsko. V eni tretjini delovnih orga- nizacij je stopnja rentabilno- sti nizka. V povprečju v obči- ni predstavljajo osebni do- hodki 53 odstotkov družbe- nega dohodka. Predvidenih 34 odstotkov za investicije ni bilo mogoče doseči, ker je velik delež pošel za plačilo anuitet, ki so posledica ob- sežnejših vlaganj v preteklih letih. NOVI TEDNIK: Potemta- kem načrt investicij v letu 1978 ni bil izpolnjen? JOŽE RAJH: Tako je. Od mnogih načrtovanih so bile samo štiri investicije uspeš- no zaključene. Seveda smo najbolj veseli rešitve težkih razmer v nekdanji »Volni«, ki je v okviru ljubljanske de- korativne tovarne sanirala svoj položaj. NOVI TEDNIK: In kako je ob vsem tem z rastjo zapo- slenosti. JOŽE RAJH: Tudi ta je bi- la dosežena samo polovično. Načrtovali smo 3 odstotke letne rasti zaposlenosti, do- segli le odstotek in pol. To se sicer trenutno ne pozna v številu nezaposlenih, ki so našli delo izven občine. Poz- nalo pa se bo v prihodnje, kajti ves družbeni razvoj smo naslonili na rast zapo- slenosti za 3 odstotke. NOVI TEDNIK: Preidimo zdaj k obetom za leto 1979. Bo to leto uspešnejše od mi- nulega? JOŽE RAJH: Nasprotno. Obeta se trdo in težavno leto. Največ težav bo seveda spet v gospodarstvu. Načeti bo treba nekatere preventivne sanacije. To bo treba opraviti v TIM kot celoti, kjer je 25 odstotkov vseh zaposlenih v občini. Probleme tega kolek- tiva bo treba v tem letu reši- ti, ker lahko sprožijo družbe- ne, politične posledice. Ena- ko velja za tretjino delovnih organizacij, za katere sem prej dejal, da se gibljejo na meji rentabilnosti. NOVI TEDNIK: So za le- tos zahteve po investicijah spet večje od danih možno- sti? JOŽE RAJH: So. Treba se bo soočiti z dejstvi, da vsi zahtevki ne bodo mogli biti uresničeni zaradi šibkega kreditnega potenciala, zara- di skopih lastnih sredstev. Tudi tako imenovana nova kvaliteta ki najj bi jo ustvari- le možnosti sovlagateljskih odnosov, je zaenkrat še na šibkih nogah. NOVI TEDNIK: In izven- gospodarske naložbe? JOŽE RAJH: V letu 1979 ni kakih novih načrtov. Kar je bilo načrtovano z večjimi in manjšimi zamudami teče, kot na primer gradnja prizid- ka osnovne šole v Laškem, stanovanjska izgradnja itd. NOVI TEDNIK: Torej se trdo leto obeta tudi krajev- nim skupnostim? JOŽE RAJH: Objektivno ne bo mogoče podpirati vseh naraščajočih želja. Treba bo izvršiti selekcijo zahtev po izvengospodarskih naložbah in jih razvrstiti v prioritetni seznam. Treba je povedati, da bodo težave tudi tam, kjer so občani pripravljeni vlaga- ti veliko lastnega dela in last- nih sredstev, kar je bil že do- sedaj mnogokje primer. Tre- ba se bo bolj usmeriti k hi- trejšemu razvoju treh manj razvitih krajevnih skupnosti, kjer bo treba izvesti dokonč- no elektrifikacijo, zgraditi nekaj manjših vodovodov, izboljšati prometne zveze, ki pa ne pomenijo, da je asfalt glavni vidik. JURE KRASOVEC Moški pevski zbor Zdravilišča Rogaške Slatine, bo gostoval s sporedom predvsem narodnih pesmi 21. januarja ob 15. uri v gasilsko-kultumem domu v Zi- biki. Zbor vodi Franc Plohi, zanimanje za koncert pa je veliko, saj so v Zibiki vedno kazali veliko zanimanje za petje, posebno sedaj, ko imajo zbor, pa nimajo diri- genta. Omenjeni pevski zbor iz Rogaške Slatine pa uživa tudi ugled, ki si ga je pridobil posebno v zadnjih letih in ga je okroned na lanskem pevskem srečanju v Mariboru, ko si je »pripel« bronasto plaketo, kar pa glede na kriterije omenjene prireditve, ni ravno malo. V Zibiki so kar počaščeni z obiskom takšnega zbora in ga nestrpno pričakujejo. »MENTOR« NA PREIZKUŠNJI Zveza kulturnih organizacij Slovenije si je že dalj časa prizadevala izdati ustrezno revijo, ki bi bila name- njena mladim, predvsem pa tistim, ki so na začetnih poteh literarnega snovanja. Zato ima revija podnaslov: mesečnik za vprašanja literature in mentorstva. Glavni urednik je Peter Božič, književnik, ki že dalj časa posveča svojo dobro voljo in znanje mladim. V Men- torju bodo literati našli svoje mesto za objavljanje proze, poezije, esejev, j/ poskusni številki pa so objav- ljene tudi risbe in s to obliko likovne opreme bodo v uredništvu tudi nadaljevali. Najbolj pomembno pa je to, da bodo pišoči literati preko revije imeli stik s slovenskimi literarnimi kritiki, književniki in men- torji, ter tako ustvarjali dialog, ki naj bi imel namen sproščene pa tudi strokovne razprave, usmerjanja, skratka, mentorstva, kar so literati pri svojem delu tudi pogrešali. Tako Mentor v nekem smislu nadaljuje nekoč začeto tradicijo Mladih potov. D. M. KONCERT TOMAŽA PENGOVA Tomaž Pengov, znani pe- vec, pesnik in kompozitor, ki je glasbeno opremil več fil- mov, bo imel jutri samosto- jen koncert v kinodvorani Union. Celjskim poslušal- cem bo predstavil pesmi, ki so izšle na njegovi veliki plo- šči in seveda tudi nove skladbe, ki jih bo kmalu iz- dal na mali plošči. ŽALEC: MLADI IN KMETIJSTVOi v ponedeljek je bil v Žalcu posvet predsednikov občin- skih konferenc ZSMS celj- ske in koroške regije ter mentorjev pri centralnih ak- tivih mladih kmetijskih pro- izvajalcev, na katerem so se dogovorili o organizaciji po- dročnega kviza MLADI IN KMETIJSTVO. J. V. GOLJE PRETRGANA NOSILNA VRV RAZBtmmmm Prišla je nepričakovano, nenapovedano, tako, kot vse nesreče. Tudi ta, v nede- ljo zvečer, na Golteh oziro- ma že kar pod njimi. Huda nesreča, ki pa je imela v bi- stvu srečen izid. Človeških življenj ni vzela, četudi so visela na nitki. Ostala je le materialna škoda: pretrga- na jeklena nosilna vrv za gondolsko žičnico, povsem razbita gondola oziroma ka- bina, dve poškodovani ose- bi, od tega ena huje in seve- da veliko razočaranje. Zadnja sobota in nedelja sta bila pravzaprav prva smučarska dneva ob koncu tedna. Na Golteh je bilo oba dni okoli 1500 smučarjev. Hotelske kapacitete so bile polne in so še zdaj. Skratka več kot obetaven začetek oziroma že kar nadaljevanje tistih prizadevanj kolektiva Rdeče dvorane v Velenju, da ta center znova zaživi in da bo začel služiti svojemu na- menu, čeprav je znano, da mu še marsikaj manjka. Bilo je nekaj minut pred devetnajsto uro. V nedeljo, 14. januarja. Obe gondoli sta bih pripravljeni za odhod. V tisti, ki je krenila s spodnje postaje v Žekovcu proti vrhu sta bila poleg sprevodnika oziroma strojnika še dva pot- nika, v oni, ki je z vrha drsela v doUno je bilo osemindvaj- set ljudi, po večini mladih, smučarjev. V tej gondoh se je peljal tudi Franc Firšt z ženo in otrokoma. Nekoč je delal na Golteh, zato je tudi vožnji z godnolo posvečal vselej po- sebno pozornost, čeprav je bil v njej kot izletnik, turist. »Naenkrat se je zabliskalo. Vedel sem, da se je zgodila nesreča. Sprevodnik v gon- doli je takoj dobU zvezo z gornjo postajo in poročal. Potem smo aktivirali ročno zavoro. Gondola je obstala pred tretjim nosilnim ste- brom. Potnikom v kabini smo povedali, da gre za ne- srečo, vendar ne za takšno, da bi bili v nevarnosti sami. Zato je bilo v kabini mirno. Nobene panike. Kmalu zatem smo zagleda- li luč, ki se je pomikala proti naši gondoli. Bil je delavec z zgornje postaje. Odprli smo vrata in se pogovorili. Ko je odobril, da je reševanje pot- nikov iz kabine možno, smo pričeli z delom. S pomočjo vitla smo se vsi potniki drug za drugim spustili približno sedemdeset metrov v globi- no. Na tla. Potem smo jo ma- hnili proti spodnji postaji, v dolino.« Tako je doživljal nesrečo Franc Firšt. Nesrečo pa so zaznali tudi ljudje, ki so se tisti čas zadr- ževali v bifeju na spodnji po- staji v Žekovcu. Tu je bila večja skupina domačinov, ki so igrali karte. Okoli miz so sedeli Alojz Brezovnik s sinom, Ivan in Jože Orel, Jože Turk, Martin Simonič, Stane in Cvetko Napotnik, Karel Pečnik in Janez Predovnik. »Streslo se je, kot bi bil po- tres. Z miz so popadali ko- zarci. Zgodila se je nesreča, smo ugotovili vsi skupaj. V hipu smo bili na nogah in ne da bi si karkoli rekli odšli ven, da bi pomagah, če bi bilo treba, da bi reševali lju- di,« je pripovedoval Ivan Orel. »Ko smo tako lezU v hrib, nam je prišel naproti Franc Lubi, strojnik v gondoli, ki je treščila na tla. Sam je šel in nam hkrati povedal, kje leži razbita gondola.« Naleteli so na razbito kabi- no dva poškodovana potnika iz nje, na Zorana Glušiča in Silvana Černjeka. Lotili so se dela in že so začeli pri- pravljati nosila. Tedaj so za njimi prišh tudi prvi reševal- ci. Najprej iz Mozirja, zatem tudi iz Celja, Med njimi so bili tudi zdravniki, tako da sta poškodovanca zelo hitro dobila prvo pomoč. Zdaj in še posebej v nede- ljo zvečer ter ponedeljek zju- traj, ko je stopila v akcijo tu- di komisija za raziskavo vzroka nesreče, je strašen dogodek, ki bi lahko terjal več kot je, dobil jasnejše obrise, čeprav tistega glav- nega odgovora, zakaj je priš- lo do nesreče, zakaj se je pre- trgala debela jeklena nosilna vrv, še ni bilo in ga še tudi do zaključka redakcije nismo dobili. Na čelu te komisije je prei- skovalni sodnik Tomaž Kra- šovic, v njej pa so še poleg predstavnikov Uprave javne varnosti iz Celja še tožilec Bojan Planinšek, republiški inšpektor za žičnice Marjan Saksida ter člana Zavoda za raziskavo materiala v Ljub- ljani dipl. inž. Janez Tomšič (elektro) in dipl. inž. Bojan Jarec (strojna smer). Na po- moč je priletel helikopter se- kretariata za notranje zade- ve. Tako je bila pot v strmi- no, na kraj, kjer so ležale in ležijo razbitine gondole in do hotela dosti krajša in lažja. Tista, ki je krenila s spodnje postaje proti vrhu, proti ho- telu na Golteh, je treščila s tremi ljudmi vred približno trideset metrov v globino. Treščila je skupaj z nosilno vrvjo, z nje se ni snela. Pred tem je opravila približno 800 metrov dolgo pot. Približno četrtino do zaželene končne postaje. Ni je dosegla. Ona druga je obtičala na vrvi. Iz nje so se rešili vsi potniki. Živi in zdravi, brez poškodb. In kako ugotoviti vzrok nesreče? Zadevo sta pojasnila člana Zavoda za raziskavo mate- riala in republiški inšpektor za žičnice. Na preiskavo so vzeli del tiste jeklene vrvi, kjer se je pretrgala. Znaki bodo očitno zgovorni in v njih bo tudi od- govor, zakaj je prišlo do ne- sreče, ki je za nadaljnje delo Golt hud udarec. Na Golteh je bilo še na za- četku tega tedna polno go- stov. Največja je bila skupi- na sovjetskih turistov. Njim se bodo dopustniški dnevi končali jutri. »Gostje v hotelu ne bodo prikrajšani za ničesar,« je po- vedal član kolektiva Rdeče dvorane, magister Kastelic. »Njihovo življenje bo teklo normalno naprej. Hrano in vse ostalo bomo poslej vozili po cesti do Starih stan, od tam naprej pa tudi s pomoč- jo teptalnega stroja ali kako drugače...« Golte bodo živele dalje, a vendar prikrajšane za pot z gondolo. Tudi smučarija, ki je pravkar zaživela, bo najbrž več ali manj zamrla, kajti malo bo tistih, ki bodo vzeli pot pod noge, tako kot pred desetimi leti in prej. Vprašanje je seveda, kako dolgo tako. Obnova gondole ni naloga, ki bi jo bilo moč opraviti v razmeroma krat- kem času. Od naročila do do- bave nove vlečne vrvi in po- tem do montaže ter usposo- bitve naprave bo preteklo veliko dni. Sicer pa, ali se bodo upravljalci centra na Golteh odločili za to va- rianto? Kakor koli že, nesreča je močno prizadela Golte, upravljalce centra in vse, ki bi se te in prihodnje dni po- dajali v ta prelep planinski svet na dopust, počitek ali smučanje. Toda, ob tem udarcu je vendarle tudi svet- la točka - nesreča ni terjala človeških življenj. MILAN BOŽiC Trije od desetih domačinov, ki so prvi hiteli na pomoč ponesrečencem v razbiti gondoli. Od leve: Alojz Brezov- nik, Jože Turk in Ivan Orel. št. 2-18. januar 1979 NOVI TEDNIK - stran 15 ZORKO KOTNIK V soboto, 23. decembra, smo obnemeli ob pre- tresljivi vesti, da se je tako nenadoma in prekmalu končala izredno bogata življenjska pot Zorka Kot- nika, borca za človeške pravice, dolgoletnega šol- skega upravitelja, tajnika Krajevne organizacije Zveze borcev in člana Društva upokojencev Šmart- no ob Paki. Tudi huda bolezen ga vse do konca ni ločila od stremljenj, ki jim je namenil vse svoje življenje. Njegova življenjska aktivnost je bila vsestranska, da smo ga občudovali in se spraševali, kako zmore premagati vse te napore. Bil je sin ožje domovine Prežihovega Voranca. Znano je, da so bili Kotnikovi iz prelepe Koroške preprosti, toda ljudje močne volje, delovne vneme in zavednega slovenskega duha. Zorko Kotnik je bil družaben, veder tovariš in izredno človeški. Bil je odličen pedagog. Njegova velika zasluga je bila, da je Šmartno ob Paki dobilo prelepo novo šolsko poslopje, kije v ponos kraju in krajanom. Z izredno ljubeznijo se je posvetil knjižničarstvu pri domačem Prosvetnem društvu in dokler je imel on na skrbi knjige, se je delo bogatilo. Redkokdaj znamo človekovo ustvarjalnost, živ- ljenjsko delo in osebne vrline pravilno vrednotiti še v času, ko le-ta izgoreva ob delu in ustvarjanju. Šele izguba dragega tovariša, prijatelja in sočloveka nam z vso bridkostjo naznani veličino vrzeli, ki je tako nastala pri društvih, pri njegovih znancih. Zorka Kotnika pa bomo pogrešali tudi v uredniš- tvu Novega tednika, saj je bil dolga leta zvesti sode- lavec in tisti, ki je znal tudi s kritično besedo opozo- riti na delo ali slabosti v kraju. ŠE O NOVEM LETU Večina delavcev Iz drugih republik Je bila doma. o tem, kako smo preživeli zadnje dni starega leta in prva dva dni novega smo si že toliko povedali, da sko- rajda nima smisla več iz- gubljati besed. Bolj nas je zanimalo, kako se prazno- vali delavci iz drugih repu- blik, ki so si delo našli v Sloveniji. V žalski Gradnji je kar dobra polovica delav- cev iz drugih republik in ni naključje, da smo obiskali prav njih. Takole so nam pripovedovali: VINKO 2DRALOVIC: »Doma sem iz Ljubije v Bo- sni. Praznične dni sem preži- vel doma med svojimi, v kro- gu družine. Pet otrok imam in ženo, zato je razumljivo, da grem domov dvakrat na mesec, saj me težko pričaku- jejo. Sicer pa sem v Sloveniji šele osem mesecev. Prišel sem predvsem zaradi boljše plače in zato, da bi moji bolj- še živeli. V začetku sem ra- čunal na to, da bi se v Slove- nijo preselili vsi člani moje družine, sedaj pa vem, da se to nikdar ne bo zgodilo. Lepi so bili praznični dnevi doma.« ZAIM ALIHODŽIČ: »V Sloveniji sem že od leta 1963. Leto dni kasneje sem se za- poslil v Gradnji. Doma imam družino s tremi otroki. Vsi so bili že tu, klicala pa je šola. Stanujem na Vranskem in to v stanovanju, kjer je pred tem živel brat. Tu pravza- prav ničesar ne pogrešam. Živim in delam za boljše živ- ljenje mojih najdražjih. Za Silvestrovo pa sem bil doma med svojimi.« JOSIP LAPTOS: »Novo- letne praznike sem preživel doma v Cakovcu. Poročen sem s Celjanko, otrok sicer še nimava in še ločeno živi- va, oba pa sva prepričana, da bova kmalu dobila stanova- nje. Zaenkrat sem primoran stanovati še v samskem do- mu Gradnje v Žalcu, kjer ni- česar ne pogrešamo, pa tudi sicer je stanovanje poceni. 150 dinarjev mesečno plaču- jemo najemnino. V stanova- nju pa imamo toplo vodo, so- be, v katerih stanujemo pa so ogrevane.« IVAN HERMAN: »Pet- najst let že delam v Gradnji, doma pa sem iz Čakovca. Novoletne dni sem preživel doma z ženo in dvema otro- koma. Lepo smo se imeli, si- cer pa se med svoje vračam vsak teden. Tu v Sloveniji je za nas kar dobro poskrblje- no, res pa je, da ne zahteva- mo v bistvu nič dmgega kot urejeno stanovanje. Pogla- vitno je seveda delo. Žena namreč ni zaposlena in treba je krepko pljuniti v roke, če želim svojim omogočiti soli- dno življenje.« Narobe bi bilo seveda, če bi glede na anketo, ki smo jo opravili, trdili, da je večina delavcev iz drugih republik prijetno, lepo praznovala. Res pa je, da jih je večina novoletne praznike preživela doma, saj je bilo prosto kar nekaj dni zapored. Konec koncev je tako tudi prav. Sploh še, če pomislimo, da za delavce iz bratskih repu- blik ne znamo dovolj poskr- beti niti med letom, kaj šele med prazniki. Med svetle iz- jeme sodi žalska Gradnja. Temu delovnemu kolektivu zaenkrat ni kaj očitati, saj je poskrbel za zadovoljevanje vs?j minimalnih standardov Tekst in foto: JANEZ VEDENIK GIMNAZIJA CELJE VEUKO AKTIVNOSTI Tekmujejo za najboljšo proslavo Na celjski gimnaziji je delo v številnih prostovoljnih ak- tivnostih v polnem teku. Že na začetku šolskega leta so se formirali krožki in druge oblike prostovoljnih aktiv- nosti. Zdaj uspešno dela šti- rinajst krožkov z različno de- lovno vsebino, pevski zbor, klub OZN, športno in kultur- no društvo. V teh aktivnostih redno ali občasno sodeluje večina di- jakov. Naš cilj je: vsak uče- nec naj sodeluje v eni izmed teh aktivnosti. Posebno živahno bo pri nas za kulturni praznik, osmi februar, ko bo naš delovni dan posvečen prikazu naših snovanj v prostovoljnih ak- tivnostih. Oddelčne skupno- sti se bodo pomerile v tek- movanju za najboljšo prosla-« vo, s katero bomo gimnazijci sodelovali na Naši besedi 19791 Krožkarji se bodo ukvarjali z različnimi tema- mi. Naj navedem le nekate- re: Vpliv detergentov na živ- ljenje v vodi, Problemi urba- nističnega in regionalnega planiranja v celjski regiji. Neonacizem, neofašizem in terorizem, NOB v delih na- ših likovnih umetnikov, Te- matika Murnove poezije. Od- nosi med spoloma itd. Ogledali si bomo tudi raz- stave, ki jih bodo pripravili člani foto, likovnega in krož- •ka ženskih ročnih del. Kul- turno društvo bo pripravilo razstavo razrednih glasil in najboljših letakov o prosla- vah oddelčnih skupnosti. DARKO KROFLIC MLADINCI NA PRVENSTVO Mladi celjski rokometaši bodo kljub predhodnim za- pletljajem le nastopili na bližnjem državnem prven- stvu, ki bo v Ajdovščini. To bo že četrti nastop Celjanov na takšnem prvenstvu. En- krat so bili prvi (v Celju) in dvakrat drugi (v Beogradu in na Reki). Vsi upajo, da se bodo dobro odrezali tudi le- tos pa čeprav bo konkuren- ca močnejša kot kdajkoli prej. J. K. VELENJE: V JANUARJU VSE ^ SOBOTE Velenjski rudarji tudi v prvem mesecu letošnjega leta ne poznajo počitka, saj so se odločili, da bodo tudi v januarju delali vse sobote. Predsednik kolektivnega poslovodnega organa v RLV Slavko Janežič je povedal, da nameravajo v letošnjem letu nakopati 4,5 milijona ton premoga in to v 265 delavnikih. Težave v zvezi s preskrbo premoga, ki so nastale že decembra pa jih silijo, da bodo tudi januarja delali vse sobote in tako vsaj malo omilili krizo. Sobotna proizvodnja, ki bo v glavnem namenjena široki potrošnji, ni zajeta v letnem načrtu. Lani so kljub težavam v poletnih mesecih nakopali v 271 dneh 4,420 milijona ton premoga ali samo 80 "Soč ton manj, kot so imeli postavljen plan. Dnevno so lani v poprečju nakopali 16.310 ton premoga. TONE VRABL 16. stran - NOVI TEDNIK Št. 2-18. januar 197^ TEDEN VARNOSTI IN DRUŽBENE SAMOZAŠČITE 79 TUDI KRAJEVNE SKUPNOSTI Osrednje prireditve med 7. in 13. majem Komisija za varnost in družbeno samozaščito je v oliviru nadaljnega uresni- čevanja nalog v smislu Za- kona o družbeni samozašči- ti, varnosti in notranjih za- devah. Družbenega dogovo- ra o družbeni samozaščiti ter drugih političnih in sa- moupravnih dokumentov s ciljem podružablJanja var- nostnih zadev ter v počasti- tev 30-obletnice usta- novitve varnostne službe in 60-letnice ustanovitve KPJ pripravila za praznovanje Tedna varnosti in družbene samozaščite v občini Celje program pod geslom »Nič nas ne sme presenetiti«. V nadaljnem obdobju mo- ra proces podružabljanja na- log in vsebine družbene sa- mozaščite zajeti vse delovne ljudi in občane. Tako bodo ob letošnjem praznovanju posvetili posebno pozornost organizacijski utrditvi odbo- rov za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito v vseh krajevnih skupnostih, temeljnih organizacijah združenega dela, samou- pravnih interesnih skupno- stih ter razvijanju polne ak- tivnosti v dejavnostih druž- beno političnih organizacij in društvih pri nadaljnem uresničevanju koncepta družbene samozaščite. Do- polniti bo treba samouprav- ne akte temeljnih in drugih organizacij ter državnih or- ganov o družbeni samozc šči ti. Še intenzivneje bo t-eba pristopiti k organizaciji ^ ar- nostne vzgoje, ki mora do- stati sestavni del idejno^ li- tične vzgoje delovnih ljud in občanov ter vključena v \ se izobraževalne procese. Skr- beti bo treba, da bodo delov- ni ljudje in olDČani sproti sez- nanjeni z vsebino in oblika- mi sovražnega delovanja. Posebno pozornost bo tre- ba posvetiti samoupravni delavski kontroli, služba var- stva pri delu pa mora bolj kot doslej delovati v smislu nalog družbene samozaščite. Pri enotah civilne zaščite je treba zagotoviti vzgojo za opravljanje svojih dolžnosti, nabavi orožja in ostale po- trebne opreme, pospešiti sa- moupravno sporazumevanje med KS in TOZD glede po- sameznih vprašanj narodne zaščite itd. Družbena samo- zaščita mora biti bolj kot do- slej prisotna v SIS, družbe- nih organizacijah in druš- tvih. Pripravili bodo tudi števil- ne druge, vzporedne akcije. Tako bodo v šolah razpisali nagradni natečaj na temo »Družbena samozaščita,« svet za preventivo in varnost v cestnem prometu bo orga- niziral akcije in razna tekmo- vanja iz varnosti cestnega prometa in tam, kjer jih še ni, bodo ustanovili družbeno zaščitne ter obrambne krož- ke. Organizirali bodo več razstav, vaj, strkovnih preda- vanj, seminarjev in športnih tekmovanj. Sodelovali naj bi tudi taborniki, planinci in pripradniki TO, ki bi pripra- vili spominske pohode v par- tizanske kraje. Osrednji teden varnosti in aene samozaščite pod m >Nič nas ne sme pre- ;iti« bo od 7. do 13. maja □rtnimi prireditvami v anju, orientacijskem du in krosu, skupni vaji idnikov milice, narodne te in gasilcev ter tradi- ilni pi-oslavi na sam lik 13. maja s podelitvi- iznanj in nagrad. Bistvo lovanja pa je v tem, da jrnosti in družbeni sa- iščiti v našem skupnem esu posveča vsa potreb- 3zornost skozi vse leto, šele tako bomo uresni- jen namen, t VRABL O VREMENU NA CELJSKEM ŠE VEDNO MRZLO V sobote in nedeljo velik >^obisk« bolnice Letošnji prvi mesec je kljub premiku v svojo dru- go polovico še vedno dokaj mrzel, saj razen dveh, treh dni, ko so bile temperature bolj pri ničli, še vedno na celjskem območju predna- čijo terai»ersitar)5 med mi- nus oserri^ in s???nus enajst, dvana;st. Tudi v tem tednu od 1€. januarja pa do 16. ja- nuarja sta bila med naj- hladnjerimi kraji Bistrica ob Sotli in Podplat, medtem ko sta liiia najtoplejša Vele- nje in Konjice. Najnižjo temperaturo smo v tem te- dnu zabeležili v Radmirju in sicer minus 12. Med rahlo otoplitvijo, ki je trajala tri dne (od 10. do 12. januarja), to je razvidno iz ta- bele, je zapadlo tudi nekaj snega, ki pa se je že v nasled- njih dneh z nenadno zmrzi- tvijo spet spremenil v led, ki ga čutimo še v teh dneh. Ce- ste in pločniki so znova po- stali drsalnice. Vse ceste so sicer prevozne, vendar za- htevajo prav zaradi ledu in senžnih desk previdnejšo vožnjo. Glavna cesta od Te- panja skozi Celje do Zajesov- nika je suha in čista, delno problematična je samo cesta iz Velenja čez Andraž do Pol- zele, ki je sicer po sredini voznega pasu suha in kopna, ob straneh pa so še vedno zelo nevarni ledeni pasovi. Nekaj podobnega je tudi na cesti iz Velenja zlasti skozi Hudo luknjo. Znova pa opažamo, da so zelo slabo očiščene stranske ceste pa seveda pločniki, ki so prave drsalnice. Pravijo, da soli ni, pesek na led ne prime, torej kaj? Ostaja led. Ponekod si pomagajo s posi- panjem pepela. Čeprav to ni najbolj estetsko za okolje pa je še vedno bolje, kot pa da ljudje padajo, si lomijo ude, dobivajo udarce. Tako so zadnjo soboto in nedeljo imeli vehk obisk tudi v spre- jemni kirurški ambulanti v celjski bolnici, kjer so poleg poškodovancev s smučišč zlasti prevladovali tisti, ki so se poškodovali na ledenih drsalnicah. Ob tem je treba dodati, da mnogi padajo tudi zato, ker nimajo za takšno vreme ustreznega obuvala ah pa enostavno pozabijo, da je cesta oz. pločnik prevle- čen z nevarno ledeno skorjo. Sestra Katja Dobovičnik je povedala,, da je v soboto iskalo pri njih pomoč 59 pa- cientov, od tega so jih 18 za- držali, 45 pa dali m^avec. Nič boljše ni bilo tudi v nedeljo, ko so imeh 50 pacientov, 13 so jih zadržali, 28 pa jih je dobilo mavec. Zelo neugo- dno je tudi to, da je oba dne- va bilo med poškodovanci kar 28 otrok. To je zlasti za- skrbljujoč podatek zaradi bližnjih počitnic, ko bodo smučišča s smučarji še bolj oživela kot doslej. Vsi bi mo- rali pri tem biti skrajno pre- vidni, da se število zlomov ne bi večalo. In kakšno bo vreme do konca januarja? Do 27. ja- nuarja bo mrzlo ob mlaju, mrzlo bo tudi od 28. do 31. januarja, vmes pa napovedu- jejo zrnast sneg in vetrovno bo. Torej prava zima, ki smo jo nekaj sezon nazaj že tako pogrešali. TONE VRABL RAZPIS »INOVATOR CEUE« ZA LETO 1978 Koordinacijski odbor za stabilizacijo pri občinski konferenci SZDL Celje in Raziskovalna skupnost ob- čine Celje objavljata razpis o podelitvi nagrad in priznanj »Inovator 1978« 1. Za nagrado »Inovator 1978« lahko kandidirajo de- lavci v združenem delu občine Celje, ki so v letu 1978 uresničili svoje dosežke na področju inovatorstva (izumi, modeli in vzroci, tehnične in druge izbolj- šave). 2. Kandidate za nagrado lahko predlagajo: - komisija za inovacije ali drugi odbori za inven- tivno dejavnost pri TOZD oz. DO, - delavski sveti TOZD ali DO, - družbenopolitične organizacije, koordinacijski od- bori za stabilizacijo na vseh ravneh, - društva DIATI, LT, DIT, - strokovna društva in - posamezniki. 3. Prijava v pismeni obliki mora vsebovati: - osebne in splošne podatke prijavitelja, - kratek opis ali risbo prijavljene inovacije, - podatke za vrednotenje inovacije: prihranek, upo- rabnost, izvirnost, - pogoji nastanka, pomembnost za stabilizacijo, - dokazilo, da je inovacijo obravnavala in priznala pristojna komisija, odbor ali drugi pristojni organ. 4. Na predlog razpisne komisije in na osnovi »Pravil- nika o podeljevanju nagrad in priznanj »Inovator«, bosta Občinska konferenca SZDL in Raziskovalna skupnost Celje podelila največ pet denarnih nagrad s plaketami in 10 nagrad s priznanji najboljšim inova- torjem v letu 1978. 5. Prijave zbira Raziskovalna skupnost Celje, Ulica XIV. divizije 14, do 1. marca 1979. 6. Razpis, rezultati in nagrajenci bodo objavljeni v jav- nih sredstvih obveščanja. 7. Vse dodatne informacije v zvezi z razpisom lahko dobite na Raziskovalni skupnosti Celje. REPUBLIŠKI SEKRETARIAT ZA NOTRANJE ZADEVE SR SLOVENIJE RAZPISUJE SPREJEM UČENCEV V ŠOLO ZA MILIČNIKE KADETE POGOJI ZA SPREJEM Na razpis se lahko prijavijo .mladinci, državljani SFRJ, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: - da so uspešno končali osnovno šolo, - da niso starejši kot 17 let, - da so telesno in duševno zdravi, - da zoper nje ni bil izrečen vzgojni ukrep ter da niso v kazenskem postopku, - da obvladajo slovenski jezik, - da imajo pismeno privoljenje staršev ali skrbnikov. KAKO NAJ SE KANDIDATI PRIJAVIJO NA RAZPIS Kandidati naj oddajo NAJPOZNEJE DO 10. MAJA 1979 na pristojni postaji ali oddelku milice: - prijavo za vpis v šolp na obrazcu 1,20, kolkovano s 4. din, ki jo morajo obvezno podpisati starši ali skrbniki, kar je hkrati tudi dokaz o njihovem privoljenju za vpis; - spričevalo o uspešno končani osnovni šoli. Kandida- ti, ki še obiskujejo osmi razred, naj predlože spričevalo za prvo polletje osmega razreda; spričevalo o končani osnovni šoli pa takoj, ko ga dobijo; ~ pismeno priporočilo in mnenje šole, v kateri se je zadnje leto šolal. Kandidati, ki bodo izpolnjevali vse razpisne pogoje, bodo vabljeni na zdravniški pregled, psihološki preiz- kus, preizkus telesnin zmogljivosti in znanja sloven- skega jezika. Pri sprejemu v šolo za miličnike kadete bodo imeli prednost kandidati z boljšim učnim uspehom in tisti, ki bodo uspešnejši pri preizkusu znanja. O tem, ali je bil kandidat sprejet ali zavrnjen, bo obveščen do 18. junija 1979. ZAČETEK IN TRAJANJE ŠOLANJA Začetek šolanja bo 1. septembra 1979 in bo trajalo štiri leta. . .«. PRAVICE IN DOLŽNOSTI UČENCEV Učenci imajo v šoli za miličnike kadete brezplačno stanovanje in hrano, uniformo, obutev, perilo, učne pripomočke, zdravstveno in invalidsko zavarovanje ter pravico do denarnega zneska za osebne potrebe. Kdor uspešno konča šolanje, je oproščen služenja vo- jaškega roka in mora po končanem šolanju delati v organih za notranje zadeve najmanj osem let. O pravicah in dolžnostih učencev se ob sprejemu v šolo sklene pogodba. Z uspešno opravljenim zaključnim izpitom učenec pri- dobi srednjo strokovno izobrazbo. VSA POJASNILA DAJEJO 1. Republiški sekretariat za notranje zadeve SR Slove- nije, telefon 327-290 2. Šola za miličnike kadete, Ljubljana, Tacen 48, tele- fon št, 51-737 in 3. vse postaje in oddelki milice REPUBLIŠKI SEKRETARIAT ZA. NOTRANJE Zm^)JE SR^LOV£NUE Podjetje za urejanje voda NIVO Celje objavlja JAVNO LICITACIJO za naslednja vozila skupaj z rezervnimi deli: 1. 3 kom. kombi F 430 K, letnik 1975, izklicna cena je 4.000.00 din 2. 1 kom. kombi F 430 TK - lux letnik 1974, izklicna cena je 3.500.00 din 3. 1 kom. kombi furgon 750 TF, letnik 1973, izklicna cena je 3.500.00 din Prodaja bo 29. 1. 1979 ob 10 uri v centralnih obratih NIVO na Lavi. Ogled vozil in spisek rezervnih delov je mogoč uro pred licitacijo. ^4 2-18. januar 1979 NOVI TEDNIK-stran 17 GOMILSKO: KULTURNI DOM Odločitev, da je občinsko praznovanje v žalski občini vsako leto v drugem kraju, je zelo dobra in koristna. Iz izkušenj je videti, da se prebivalci kraja, ki je določen za praznovanje, poleg rednih del lotijo tudi kakšne večje akcije. Letos bodo praznovali občinski praznik v KS Gomilsko. Največji zalogaj pomeni v tem kraju gradnja novega večnamenskega kultur- nega doma. Predračunska vrednost znaša okoli 20 milijnov dinarjev. V novem domu bodo poleg večje dvorane z odrom še prostori za krajevno skupnost, družbenopolitične organiza- cije in drugi prostori. Kot nam je povedal predsednik sveta KS Gomilsko Danijel Brišnik, so se tu že dogovo- rili za poseben prispevek, pomagali pa bodo tudi pri raznih prevozih in drugih delih, tako da bi dom zgradili kar najceneje. Izgradnja kulturnega doma je bila že dolgoletna želja krajanov, kajti na Gomilskem nimajo večjega društvenega prostora za kulturne in druge prireditve. Prispevek krajanov v različnih oblikah bo znašal okoli 4 milijone dinarjev, ostalo pa bo treba še zbrati. Drugo večje delo je regulacije Bolske. Del potoka je že zreguliran, drugo pa imajo v načrtu v letu 1979. Ker ima Gomilsko tudi bogato kulturno tradicijo, nameravajo izdati do občinskega praznika posebno monografijo Gomilskega. Radi bi uredili tudi nekatere odseke cest in olepšali Gomilsko. Na sliki maketa doma. Tekst in foto: T. TAVČAR NAGRAJENCA: ANICA BEVC, PODGORJE 20, VELENJE, IRENA ŽGANK, GRIŽE 66 Pišite nam na naslov: Novi tednik Radio Celje, Trg V. kongresa 3 a 63000 Celje Lestvici sta na sporedu vsak torek in petek ob 17.15. Vsakič nagrada mala plošča. GORENJE VELENJE: MOČNO POVEČANA PROIZVODNJA Tudi lansko leto je bilo za Gorenje v Velenju uspešno in to bolj, kot leto 77. Lani so izdelali 2 milijona 352 tisoč vseh izdelkov, od tega 480 ti- soč štedilnikov, 265 tisoč pralnih strojev, 356 tisoč hla- dilnikov, 200 tisoč zmrzoval- nih skrinj, 670 tisoč malih gospodinjskih aparatov in okoli 80 tisoč črnobelih in barvnih televizorjev. V letoš- njem letu naj bi vrednost proizvodnje dosegla 5,50 mi- lijard dinarjev, izvoz za 2,3 milijarde din. To pomeni, da bi bila proizvodnja v primer- javi z lanskim letom višja kar za 40 odstotkov, izvoz pa za 80 odstotkov. T. VRABL NOVO V KRŠKEM v Krškem bodo letos zače- li graditi novo avtobusno po- stajo, ki jo bodo postavili tik ob železniški, tako, da bo tvorila njen organski podalj- šek. PROSLAVA v mesecu decembru 1978 so organizirali zaposleni de- lavci pri OZD »AVTO-CE- LJE« Celje, svečano prosla- vo v počastitev 30-obletnice ustanovitve. Ob tej priložnosti so na proslavo bili vabljeni pred- stavniki družbenopolitične- ga življenja, zaposleni kakor tudi delavci v pokoju in po- slovni sodelavci. Na proslavi je bilo moč ugotoviti složnost tega ko- lektiva, v katerem je na vsa- kem koraku možno ugotovi- ti tovarištvo in pripravlje- nost pomagati drug dru- gemu. SLAVKO PODPLATAN ŽIČKA KARTUZIJA IN STARI GRAD Morda pomeni včerajšnji pogovor na predsedstvu ko- njiške občinske skupščine najresnejši korak naprej pri restavriranju Žičkega kartu- zijanskega samostana, tega pomembnega evropskega kulturnega in zgodovinske- ga spomenika. Prav tako gre za restavriranje in ureditev izjemno zanimivega konji- škega Starega gradu, katere- ga slikovita in dominantna lega nad Konjicami je prav gotovo tudi turistično per- spektivna. Včerajšnji »spomeniško- varstveni« razgovor, ki so se ga poleg predsedstva občin- ske skupščine udeležili predstavniki občinske kul- turne skupnosti, Kulturne skupnosti Slovenije in celj- skega zavoda za spomeniško varstvo je imel predvsem dva namena: da sobesedniki skupno ugotovijo, kako gre za izjemen evropsko po- memben kulturni spomenik v Žicah in, da dogovorijo prve osnove za temeljit pro- gram restavriranja. Končno gre za objekt, ki ga poleg spominskih grobišč talcem v Stranicah vključuje tudi nov konjiški predlog razširitve dosedanjega načrta turistič- ne poti po Kozjanskem. MITJA UMNIK TRNOVLJE: DELAVNI UPOKOJENCI Krajevna skupnost in družbenopolitične. organiza- cije v Tmovljah doslej niso imele svojih prostorov. Zato se je skupščina Krajevne skupnosti na svoji seji 23. ju- nija lani odločila za nakup hiše, v kateri je bila nekoč gostilna Kramer. V Trnovljah so se takoj lo- tili dela. Akcijo je finančno podprla tudi celjska občin- ska skupščina. Svet Krajevne skupnosti je dodelil krajevnim družbe- nopolitičnim organizacijam in Dmštvu upokojencev pro- store za pisarno in skupno uporabo sejne sobe. Upokojenci smo takoj pri- čeli z delom. S samoprispev- kom in prostovoljnim delom smo obnovili pisarno. Vre- dnost teh del je bila več kot 43.000 din. S prostovoljnim delom smo sodelovali tudi pri prekrivanju strehe, pri či- ščenju vseh prostorov in okolja. Zato se odbor Druš- tva upokojencev zahvaljuje vsem članom, ki so sodelo- Vcdi pri obnovi te zgradbe in seveda tudi društvene pi- sarne. Društvo upokojencev je v tej zgradbi pripravilo za no- vo leto družabni večer. Šte- vilni udeleženci so bili s pri- reditvijo nadvse zadovoljni. Zato si želijo še več takšnih srečanj. Pa tudi sicer se lahko Društvo upokojencev v Tr- novljah postavi z uspešnim delom v lanskem letu. Tako so med drugim pripravili kar osem uspelih izletov v razne kraje po naši domovini in tu- di v tujino. FRANC PLETERSEK LAŠKO: GLEDALIŠČNIKI PRI NAS Kot vsa leta doslej, smo si tudi letos v okviru novolet- nih prireditev ogledali gleda- liško predstavo. GledaUščni- Id iz Celja so se nam predsta- vili z Žmurkovimi otroki. Igra nas je navdušila. Naj- bolj so se tega gostovanja ra- zveselili najmlajši, ki se še niso velikokrat srečali z gle- dališkimi igralci. Posebno jim je bilo všeč, da so lahko z odgovori tudi sami sodelova- li v igrici. Spoznali smo, kako malo razumevanja imajo odrasli za bujno otroško domišljijo, v kateri lahko navaden zaboj postane čudovit prijatelj. Igralci so svojo nalogo do- bro opravili. Vsi se jim zah- valjujemo, ker so nas razve- drili s to igrico. Želimo pa si še več takšnih srečanj z gle- dališčem, saj se nam v La- škem le malokdaj ponudi takšna priložnost. SONJA JAZBEC HOKEJ NA POTOKU Zimsko veselje bo letos, kot je videti, možno v različnih oblikah, od smučanja, sankanja in seveda drsanja. Mladi iz Prožinske vasi in iz Štor so izkoristili naravno danost na domačem potoku in videti je, da hokejska tekma ne trpi na tempu. Foto: D. M. 18. stran - NOVI TEDNIK I PUNINSKI RAJ UREJA JANEZ VEDENIK NOVOLETNA VOŠČILNICA S KAMNIKA Pred tremi leti so bili trije člani PD Polzela točno ob polnoči, ob prehodu starega v novo leto, na vrhu Kamnika. Tja grede smo šli po pršiču, nazaj po gnilcu. Vremenski in letni preobrat. Lani nas je na Kamnik odšlo že šest. Iz Griž od spomenika smo šli peš ob Artičnici do odcepa SAVINJSKE POTI, potem naprej na sedlo in dalje na sam vrh Kamnika. Eden izmed nas je nosil čuka (svetilka na svečo), ki je pravljično čaral oblike ukrivljenih bukev proti vrhu. Hvala zabukovškim planincem za zgrajen in obnovljen »hotel« brez rezervacij. Čuk je s svetilnostjo ene sveče razsvetljeval bivak, da smo lahko opravili novoletne svečanosti in pospravili vse dobrote iz nahrbtnika. Nebo je bilo polno zvezd, dolina in pobočja pa lučk. Ob prehodu leta so marsikje v dolini švigale v zrak raznobarvne rakete. Bilo je res enkratno doživetje. Ko so se »lučke« vračale proti dolini, prek Tenčeve rovni mirno Baloha v Podhom, se nam je nasproti približevala še ena lučka, ki bi bila rada na Silvestrovo na vrhu Kamnika. In še vesela novica: Med nami je bil tudi Franci Ježovnik z ženo Magdo in hčerko Mojco. Franci je peš prišel na Kamnik. To je precej več kot zahteva dnevna peš hoja na Hom. Pa srečno in zdravo novo leto 1979 vsem bralcem Novega tednika in planincem sirom po domovini! Pozdrav prihaja z vrha Kamnika (861 m). ing. B020 JORDAN Hvala za zanimiv prispevek in za voščilnico. Tudi nas izredno veseli, da je Franciju uspel takšen podvig. Prepričani smo, da je takšno praznovanje Novega leta zares nekaj izjemnega. OSANKARICA: V SPOMIN POHORSKEGA BATAUONA V nedeljo 7. januarja se je na Osankarici pred spominskim domom zbralo več kot 300 planincev in tabornikov, da bi počastili padle borce I. Pohorskega bataljona. Skupno so krenili k Trem žebljem - prizorišču zadnjega boja. O zadnjem boju in o boju partizanov na Pohorju je spregovoril kustos muzeja iz Maribora Lojze Pelič. Pionirji osnovne šole Zreče pa so izvedli kratek, a prisrčen kulturni program. Kolona pohodnikov je nato krenila proti Rogli. Na tem že tradicionalnem pohodu je sodelovalo več kot 250 planincev in tabornikov iz 23 planinskih društev in taborniških odredov. Takšna oblika gojenja tradicij NOB je več kot primerna. V štiriurnem pohodu so planinci in taborniki spoznali v kakšnih vremenskih pogojih so se borili partizani na tem območju, ki ga je okupator kot edinega v Jugoslaviji že leta 1941 proglasil za zaprto območje. Organizacija pohoda je bila odlična, udeležilo pa se ga je tudi nekaj planincev starih nad sedemdeset let. Pohod pripravlja PD Zreče v sodelovanju s koordinacijskim odborom PD občine Slovenske Konjice in Savinjskim meddruštvenim odborom. Posebna zahvala gre tudi UNIORJU iz Zreč ter drugim, ki so to akcijo finančno podprli. FRANCI JE20VNIK TEDNIKOV! POGOVORI S POTROSNIKK VSEBINA IN METODE DELA SVETOV POTROŠNIKOV 1. Sveti potrošnikov so formirani v vseh 25 krajevnih skupnostih. Na se- minarjih, ki jih je organizirala OK SZDL, smo seznanili predsednike in nekatere člane svetov potrošnikov o vsebini in metodah dela. To problema- tiko smo obravnavali že na posvetu s predsedniki in sekretarji KK SZDL pred približno letom dni, danes pa lah- ko ugotavljamo, da se vsebina dela ni kvalitetno kaj dosti spremenila. Vzro- ke za to iščemo v glavnem v tem, ker nimamo dovolj izkušenj na tem po- dročju, ker premalo vemo, kako je tre- ba varovati interese potrošnikov, kako se povezovati in sodelovati z OZD na področju proizvodnje in prometa bla- ga in storitev za neposredno uporabo. Tako stanje zahteva, da moramo vse svete potrošnikov pripraviti in opozo- riti na vse tisto, kaj morajo narediti, če še niso, da bi lahko začeli res smotrno in uspešno delovati. 2. Izhodišče vsakega smotra zastav- ljenega dela, ki naj postopoma pripelje do uspeha, je podrobno poznavanje situacije, to je potreb in interesov de- lovnih ljudi in občanov na določenem območju ter danih možnosti ter pogo- jev za ustrezno zadovoljevanje teh po- treb. 3. Za tem sledi realno zastavljen program dela, ki realno izpostavlja prednostne naloge, določi nosilce po- sameznih nalog, predvidi potrebna sredstva in vire teh sredstev ter vse tiste, s katerimi je potrebno ta pro- gram dela uskladiti. Vse to naj bi v KS že naredili, ko so sprejemali srednje- ročni program dela. Ker ti plani niso bili pripravljeni do- volj skrbno in odgovorno, niti ni bila prisotna enotna metodologija, zato sveti potrošnikov ne bodo mogli iz njih črpati zanesljivih podatkov na podlagi katerih bi oblikovali pre- dnostne naloge, za razvijanje in poso- dabljanje trgovske, gostinske, servi- sne ter druge storitvene dejavnosti. 4. V program dela morajo soditi na- loge s področja zadovoljevanja po- treb in interesov delovnega človeka in dviga njegove življenjske ravni. Sem sodi izgrajevanje mreže sodobnih objektov za preskrbo prebivalcev, od- piranje raznih storitvenih dejavnosti in končno tudi skrb za strokovne ka- dre v teh dejavnostih. Uresničitev teh nalog zahteva določene investicije, na- črtno in dolgoročnejše prizadevanje ter združevanje dela in sredstev ustreznih OZD, SIS in samih porabni- kov. 5. Vzporedno naj teče prizadevanje za urejanje medsebojnih odnosov med delavci na področju proizvodnje in prometa blaga in storitev za nepo- sredno porabo in potrošniki. To je ze- lo široko področje sodelovanja proiz- vajalcev^ posrednikov in potrošnikov, sklepanja samoupravnih sporazumov med njim.i za čimbolj kvalitetno in kul- turno zadovoljevanje potreb potrošni- kov, za njihovo vsestransko obvešča- nje o izbiri blaga, o lastnosti in vse- stranski uporabi posameznih vrst pro- izvodov. 6. Sveti potrošnikov morajo dati po- budo in sodelovati z ustreznimi služ- bami občinske skupščine pri priprav- ljanju pregleda potreb prebivalcev v krajevnih skupnostih po določenih proizvodih, pregleda OZD in TOZD, v koliki meri, glede na njihovo zm.oglji- vost, resnično zadovoljujejo te potrebe in kako dolgo so potrošniki prisiljeni čakati na zadovoljitev teh svojih po- treb in interesov, ali če so prisiljeni iskati zadovoljevanje svojih potreb drugje. 7. Druga smer delovanja svetov po- trošnikov je predvsem uveljavljanje in varstvo pravic potrošnikov blaga in uporabnikov storitev. LEON MOKOTAR IZ ZGODOVINE NOB (24) PARTIZANSKA DRUŽINA MAJER Piše Franjo Fijavž Pri Majerjevih ni bila samo javka za partizane v njiho- vem mlinu in pri njih doma, na hribu nad cesto Polule - Tremerje, temveč pogosto tudi razmnoževalnica propa- gandnega materijala kot se še danes spominja Franc Slander iz Gornjih Polul. Po izdajstvu, obravnavanem in kaznovanem po vojni, so bili trije člani družine, oče Jurij, sinova Franc in Martin, ustreljeni 3. junija, a najsta- rejši sin Jože 8. junija 1942. v Mariboru, ne isti dan kot Ivan Srot, frontovski organi- zator iz Polul. Jože Majer je ob zasliševa- nju na Gestapu v Celju, ki je imel prostore v zgradbi biv. Ljudske hranilnice, skočil skozi okno iz drugega nad- stropja. Potem je bil, le še polživ, prepeljan v maribor- ske zapore pred puške (op. in priporočilo komisiji za ohranjevanje tradicij NOB pri MK SZDL, Celje: na spo- minski plošči, ugrajeni na vogalno stavbo današnje Ljubljanske banke, Vodni- kova-Stanetov^ ulica, je tre- ba spremeniti besedilo v toli- ko, da je plošča posvečena Jožetu in ne Martinu Majer- ju). Gestapo je tiste dni areti- ral tudi gospodinjo, mater Jožefo Majer. Odpeljana je bila v konc. taborišče, kjer je še istega leta umrla. Tako od Majerjevih ni več žive duše. Na njih je ostal le spomin. Majhno, skromno spomin- sko obeležje, vzidano na nekdanjo njihovo hišo, pre- novljeno po mlajših zakon- cih iz sosedstva, ki imajo Ma- jerjeve, kot vsa bližnja okoli- ca, v najlepšem spominu. Vsi so biU izredno marljivi, pošteni in narodno zavedni. Na to so bili tudi ponosni. Nikogar od svojih sodelav- cev v' OF niso bremenili. Svoj ponos so plačali s smrtjo. V tem je veličina Ma- jerjeve družine. Istega dne, ko so bili ustre- ljeni trije Majerjevi (3. juni- ja), so bili ustreljeni tudi ne- kateri pristaši OF in sodelav- ci Majerjevih iz Košnice in Tremerij. 2e skoraj desetlet- je so bili povezani v družab- nem in prosvetnem udej- stvovanju pri Kulturno pro- svetnem društvu v Tremer- jih. Nastopali so kot pevci, katere je vodil nekaj let pred vojno Stane Krajnc, imeli so tamburaški orkester pod vodstvom Ferda Zerdonerja in prirejali na odru Ijudsko- zabavne igre. Nekateri člani društva so bili v stikih z na- prednimi tokovi družabnega življenja izven svojega kraja, namreč z delavsko prosvet- nim društvom »Vzajemnost« v Grižah in s posamezniki iz Liboj in Migojnice (Peter Šprajc st.. Rudi Cilenšek in dr). To zbliževanje kmetske in delavske mladine s svojim središčem v Tremerjih je za- jemalo še Košruco, Polule, Rifengozd in Pečovnik. Na prireditve društva so priha- jali starejši ljudje in mladina iz navedenih krajev in tudi iz celjskega predmestja. Druš- tvo je uspešno delovalo vse do okupacije, a najagilnejši člani, bodisi kot predsedni- ki, tajniki ali blagajniki so se vrstili Jože in Franc Majer, Metod Sulic, Franc Šlander. Sestajanje članov se je po okupaciji nadaljevalo v taj- nosti in njihov smoter se je spremenil v povsem nov tok dogodkov. Nekateri so se morali kaj kmalu posloviti od svojih znancev, bili so izg- nani (Ferdo Zerdoner z ženo in še dr.). Tistim, ki so ostali, posebno najpodjetnejšim, se je povsem zaobrnil življenj- ski cilj. Niso več stopali na odrske deske in pred ljudi. Zveze so poglabljali na skri- vaj. Najpogosteje je to bilo pri Majerjevih in le še zelo poredko tam, kjer so se se- stajsdi pred vojno, narru-eč v »Joškovi koči«, tedaj v lasti Franca Goterja, zraven go- spodarskega poslopja Matije Jesiha, nekdanjega ugledne- ga mesarja z Brega pri Celju. Majerjevi fantje so potem skozi leto dni z nekaterimi sodelavci z marsičem kori- stih osvobodilnemu gibanju. Do zadnjega diha - najodloč- nejši je bil Jože - so kljubo- vali in delovali proti okupa- torju. Njihovi sodelavci so Spominska plošča na Polulah številka 64 posvečena Majerjevim. bih poleg drugih brata Dolfe in Stanislav Vanovšek, Mar- tin Kristan, Anton Bobnič, Metod Sulic, Franc Slander, Ferdo Felin, Rudolf Kos, Slavko Bregar, Trbovc iz Tremerij, Marušič iz Rifen- gozda. Jože Majer je bil po- vezan tudi z brati Horvatin iz Liboj, poznanimi sodelavci OF. Izdajstvo je, kot smo že na- vedli, preprečilo uspešno de- lovanje frontovcev, doma nad bregovi Savinje med Ce- ljem in Laškim. Največ are- tacij je bilo 4. in 5. maja 1942. Nekatere so še opazovali in jih pozaprli kasneje. Kmalu so sledile ustrehtve. Med 23 talci je padlo pod streli 3. ju- nija v Mciriboru 8 žrtev iz celjskega predmestja. To so bili trije Majerjevi, Karli Ve- denik iz Ostrožnega in mlad pekovski mojster Karel Pan- čič. ki je imel pekarijo na Mi- klavški cesti, pribl. 100 me- trov od Kapucinskega stop- nišča. Iz Tremerij je bil ustreljen Franc Trbovc, a iz Rifenzgozda Dolfe in Stani- slav Vanovšek, sami mladi fantje. Vanovšeki so stano- vali v čuvajnici blizu Suliče- vih na levi strani Savinje, kjer je bil oče nekdaj zapo- slen. Tudi Dolfe je bil tedaj v službi pri železnici in to na Dunaju, odkoder je prihajal pogosto domov. Vanovšeko- va mati je bila odpeljana v Auschwitz in je tam podlegla bolezni, njuna otroka - Mil- ka in Maks - sta se po vojni vrnila iz otroških taborišč. 22. julija sta bila ustreljena med 100 talci v Starem pi- skru posestnik Anton Bob- nič iz Košnice - žena je bila odpeljana v taborišče, od tam se je vrnila v poletju 1944, umrla je lani - in Mar- tin Kristan, ključavničarski pom. iz Polul, zaposlen pri obrtniku Jožefu Tovorniku na Bregu. Kristanovi so izgu- biU še očeta Martina (roj. 1888) in mater Jožefo (1898). Oba sta umrla v konc. tabori- šču. Od treh hčera je ostala doma le Jožica, ki je bila ob aretacijah zaposlena v Mari- boru, dočim sta bih Lojzka in Danica v otroških tabori- ščih Neustieft in Frohnlei- ten. O prvih frontovcih iz opi- sovane okolice bi se dalo še marsikaj navesti. 2e od no- vembra 1941. je obstojal od- bor OF na Polulah. Pri sno- vanju so sodelovali Tončka Ceč-Roza, Srptovi in Drak- slerjevi. Toda po aretacijah in ustrelitvah prvih borcev za svobodo v tem celjskem predelu je zavladalo zatišje Sele spomladi 1943. je prišlo do vzpostavitve novih zvez in snovanja odbora OF v 1944.letu. št. 2-18. januar 197; 2.>18. januar 1979 NOVI TEDNIK - stran 19 »Na podlagi sklepa sveta delovne skupnosti komisija za kadrovske zadeve in izobraževanje Zapora v Celju objavlja za nedoločen in določen čas naslednja prosta delovna mesta: 1. 1 vodja odseka za splošno osnovnošolsko In strokovno izobraževanje obsojencev (učitelj) a) splošni pogoji: - višja izobrazba pedagoške ali druge ustrezne smeri, - 2 leti delovnih izkušenj - strokovni izpit - sposobnost organizacije in vodenja b) Posebni pogoji: - primerno telesno in duševno zdravje - preizkus znanja iz penologije, - smisel in veselje za delo s socialno deviirano in delikventno mladino - za moškega urejena vojaška obveznost 2. 1 nadzornika praktičnega pouka (učitelj) a) Splošni pogoji: - višja izobrazba tehnične ali druge ustrezne smeri - 2 leti delovnih izkušenj - izpit iz pedagoške skupine predmetov - strokovni izpit - sposobnost organizacije in vodenja b)%Posebni pogoji: - primerno telesno in duševno zdravje - preizkus znanja iz penologije - za moškega urejena vojaška obveznost - smisel in veselje za delo s socialno deviirano in delikventno mladino 3. 1 Vodja vzgojiteljev obsojencev mlajših polnoletnikov 4. 1 vodja vzgojiteljev mladoletnih obsojencev a) Splošni pogoji: - višja izobrazba - 4 leta delovnih izkušenj - strokovni izpit b) Posebni pogoji: - primerno telesno in duševno zdravje - preizkus znanja iz penologije - za moškega urejena vojaška obveznost - smisel in veselje za delo s socialno in deviirano ter delikventno mladino 5. 1 vzgojitelja obsojencev mlajših polnoletnikov a) Splošni pogoji: - višja izobrazba pedagoške ali druge ustrezne smeri - 2 leti delovnih izkušenj - strokovni izpit b) Posebni pogoji: - primerno telesno in duševno zdravje - preizkus znanja iz penologije - za moškega urejena vojaška obveznost - smisel in veselje za delo s socialno deviirano in delikventno mladino 6. 1 socialnega delavca a) Splošni pogoji: - višja šola za socialne delavce - 2 leti delovnih izkušenj - strokovni izpit b) Posebni pogoji: - primerno telesno in duševno zdravje - za moškega urejena vojaška obveznost - preizkus znanja iz penologije - smisel in veselje za delo s socialno deviirano in delikventno mladino 7. 1 pisarniškega referenta (v oddelku za prevzgojo in resocializacijo obsojencev) a) Splošni pogoji: - štiriletna srednja šola upravno administrativne, eko- nomske ali druge ustrezne smeri - 1 leto delovnih izkušenj - preizkus znanja iz strojepisja in stenografije b) Posebni pogoji: - za moškega urejena vojaška obveznost - poznavanje osnovnih zakonitosti prevzgojnega dela - primerno telesno in duševno zdravje 8. 1 referenta za kadrovske zadeve in izobraževanje delavcev a) Splošni pogoji: - višja šola za organizacijo dela kadrovske smeri ali višja šola za socialne delavce - 2 leti delovnih izkušenj - strokovni izpit b) Posebni pogoji: - primerno telesno in duševno zdravje - za moškega urejena vojaška obveznost - poznavanje ustreznih predpisov s področja kadrov- sko-socialnih zadev 9. 1 medicinskega tehnika a) Splošni pogoji: - višja izobrazba medicinske smeri - 2 leti delovnih izkušenj - strokovni izpit b) Posebni pogoji: - primerno telesno in duševno zdravje - preizkus znanja iz penologije - za moškega urejena vojaška obveznost - smisel in veselje za delo s socialno deviirano in delikventno mladino 10. 1 pomočnika vodje oddelka za materialno finančne zadeve a) Splošni pogoji: - višja ali srednja izobrazba ekonomske ali komercial- ne smeri - 2 oz. 3 leta delovnih izkušenj - strokovni izpit - sposobnost organizacije in vodenja b) Posebni pogoji: - primerno telesno in duševno zdravje - za moškega urejena vojaška obveznost 11. 1 vodjo pralnega servisa (obratovodja) a) Splošni pogoji: - srednja šola kemijske ali druge ustrezne smeri - 3 leta delovnih izkušenj - sposobnost organizacije in vodenja b) Posebni pogoji: - primerno telesno in duševno zdravje - preizkus znanja iz penologije - smisel in veselje za delo s socialno deviirano in delikventno mladino - za moškega urejena vojaška obveznost 12. 1 referenta za komercialo a) Splošni pogoji: - višja šola ekonomske, komercialne ali druge ustrez- ne smeri - 3 leta delovnih izkušenj b) Posebni pogoji: - primerno telesno in duševno zdravje - za moškega urejena vojaška obveznost ZA DOLOČEN ČAS 13. 1 inštruktorja mizarja a) Splošni pogoji - srednja tehniška šola lesne ali druge ustrezne smeri - 2 leti delovnih izkušenj s področja splošnega mizar- stva b) Posebni pogoji: - primerno telesno in duševno zdravje - za moškega urejena vojaška obveznost - smisel m veselje za delo s socialno deviirano in delikventno mladino I. Nastop službe mogoč takoj oz. po dogovoru. II. Stanovanj ni. III. Na delovnih nalogah in opravilih pod zaporedno številko 1, 2, 3, 4, 5, 6, 9, 11 in 13 se čas opravljanja dolžnosti šteje v zavarovalno dobo s povečanjem (12/16). IV. Vsi kandidati morajo biti moralnopolitično neopo- rečni ter ne smejo biti sodno kaznovani ali v kazen- skem postopku. V. S svojeročno napisanimi prošnjami in z obširno napisanimi življenjepisi ter dokazili o šolski oz. stro- kovni izobrazbi naj se kandidati osebno zglasijo na razgovor v Zapore Celje, Linhartova 3, kjer bodo dobili še vsa ostala potrebna obvestila. VI. Kandidati, ki ne bodo prišli na osebni razgovor in predložili zahtevanih listin, ne bodo obravnavani. VII. Prijave na objavljene delovne naloge in opravila sprejemamo 15 dni po objavi.« VIII. Plačilo bomo izvršili po prejemu računa. Komisija za delovna razmerja DS skupnih služb Podjetje za PTT promet Celje objavlja za določen čas dela in naloge j STROJEPISKE Pogoji za sklenitev delovnega razmerja je aktivno zna- nje strojepisja in predhodni preizkus. Delovno razmer- je se sklepa za 6 mesecev. - . Interesente prosimo, da se v roku 15 dni po objavi osebno zglasijo v kadrovski službi DSSS ali pošljejo pismeno vlogo na naslov: podjetje za PTT promet Celje, DSSS, Titov trg 9. POZD Leskošek splošno steklarstvo Zidanškova 17 Celje Vabi k sodelovanju za opravljanje del in nalog: 1. prodajalko za prodajo lastnih izdelkov in sprejemanje naročil. Pogoji: - pravilen odnos do strank - veselje do likovne umetnosti - delo v popoldanskem času - urejene družinske razmere 2. mizarja Pogoji: - končana poklicna šola - najmanj 5 letna praksa - odslužen vojaški rok - trimesečno poskusno delo 3. vajence za steklobrusilsko stroko Pogoji: - končana osemletka - veselje do poklica Za dela in naloge pod 1. je 4 urni delovni čas ali po dogovoru. Poskusno delo traja 3 mesece. Pismene prijave z dokazili o zahtevanih pogojih spre- jema: Pogodbena organizacija združenega dela Leskošek splošno steklarstvo, Zidanškova 17, Celje, 15 dni od dneva objave. VARNOST O. SUB. O. Delovna organizacija za fizično in tehnično zavarovanje družbenega premoženja 61000 LJUBLJANA Mestni trg 8/1., p. p. 552 vabi k sodelovanju zaradi razširitve svojega področja več varnostnikov na območju Celja Pogoji: Poleg splošnih z zakonom določenimi pogoji mora kandidat izpolnjevati še naslednje posebne po- goje: - osnovna šola - primerne moralnopolitično lastnosti uspešno opravljen preizkus znanja (Uradni list SRS št.27/76). Poskusno delo traja 90 dni, osebni dohodek je določen po Pravilniku o delitvi sredstev za OD in nadomestil OD. Rok prijave je 15 dni od dneva objave. Delovna organizacija ne razpolaga s stanovanji. Pismene ponudbe prejema kadrovsko-socialna služba TOZD Fizično varovanje premoženja, Ljubljana, Mestni trg 8 (informacije po telefonu (061) 72-340. Prijavljeni kandidati bodo obveščeni o izidu v roku 30 dni. 20. stran - NOVI TEDNIK Št. 2-18. januar 19) KAJ PA PTIČKI? Mraz. Pod nogami škriplje. Sključe- ni hitimo vsak na svoje delovno mesto. Zdaj bolj peš, kot z avtomobili, ki veli- kokrat odpovedo pokorščino. Ste pomislili te dni na pse, ptičke? Društvo za varstvo živali v Celju vas prosi, da prav zdaj pomislite tudi na te živali. Za pse zagotovite tople ali toplejše hišice, čez noč pa prostor v veži, hle- vu... Tudi topla hrana je nujna in vsaj enkrat na dan tudi topla pitna voda. Ptički občutijo mraz še hujše. Posta- vite jim hišice in ne pozabite na zrnje. Hišice za ptičke dobite tudi v pisarni Društva za varstvo živali. In hvala za vse. V imenu tistih, ki ne znajo govoriti, pa vam bodo prav tako hvaležni. Za majhno pozornost! CELJE-SPET SO SE ZBRALI Kljub temu, da je bil mrzel dan, se je na rednem sestanku zbralo lepo števi- lo upokojenih prosvetnih delavcev celjskega območja. Pozdravili so se in si voščili - vse najboljše v novem 1979. letu. Na srečanju je Stane Skočir prebral dve anekdoti iz življenja Blaža Jurka, učitelja in upravitelja na šoli Razbor pod Lisco. Dne 19. januarja letos bo preteklo 120 let, kar se je rodil blizu Šoštanja. Leta 1933. je Blaž Jurko spisal knji- go »Dogodivščine« ki so zanimive in polne humorja. Sicer pa je Blaž Jurko nastopil učiteljsko službo 1879. leta na Razboru. Tu je bil tudi 1924. leta upo- kojen. Pomemben je datum 1902. leta, ko je na Lisci zgradil planinsko kočo. Umrl je v Vojniku 1941. leta. ___________________...,^^.,._.....SK SREČANJE INTERNIRANCEV V Velenju vsako prvo ali drugo ne- deljo v januarju pripravijo srečanje nekdanjih internirancev in ukradenih otrok. Letos se je jubilejnega, petnaj- stega, srečanja udeležilo 142 nekda- njih internirancev in 46 ukradenih otrok. Bilo je to prisrčno srečanje, ki je kar prehitro minilo v obujanju nelepih spominov na težka vojna leta ter v želji po skorajšnjem snidenju v svobodni domovini. LOJZE OJSTERSEK KARNEVAL BO! Nekaj pustne živahnosti in iskrivosti za pustne dni bomo v Celju vendarle imeli. Celjski pustni karneval bo nosil ime CELJSKI FILTER 79, sicer pa bo več pustnega rajanja in družabnih priredi- tev. Veseli pustni dnevi bodo obsegali tudi pionirsko in mladinsko maškara- do, zabavno - pustno prireditev na dr- sališču, pustne plese, zabavne radijske oddaje, nastope dramskih in drugih skupin z »lažjimi« teksti, razstavo kari- katur v Likovnem salonu in še kaj. Skratka, obeta se nam živahen pust- ni teden. In prav je tako! UM CELJE: NOVA BLAGOVNICA Vse kaže, da bodo novo celjsko bla- govnico začeli graditi sredi leta. Do konca aprila bo namreč končana vsa investicijskotehnična dokumentacija. Prav te dni pa bo na osnovi idejnega projekta, ki ga izdeluje SOKO iz Mo- starja, znana tudi predračunska vre- dnost objekta, o katerega gradnji go- vorimo že resnično dolgo časa. Kot je znano bodo pri gradnji nove celjske veleblagovnice sodelovali MERX, TKANINA in KOVINOTEHNA. Upajmo, da v Dobrinini družini ne bo kaj neirobe! UM ALPINISTIČNI KOTIČEK MT. EVEREST 79 Moštvo je zbrano in preizliušeno Cez dobre tri tedne potuje prva jugoslovanska odprava pod najvišji vrh sveta Mont Everest. Cilj odprave ni po- novitev »normalnega« pri- stopa, temveč nova, še ne- preplezana smer po grebenu, ki je dolg 12 kilometrov. Ple- zalci se bodo srečali z neobi- čajnimi težavami na veliki višini. Za tak podvig je nujna izredno homogena, odlično pripravljena ekipa z brezhib nim materialom. Moštvo je zbrano in preiz- kušeno, zatika se najbolj pri denarju, ki ga še sedaj, tik pred odhodom, manjka po- lovico. Najvišji zneski so predvideni za nošnjo in šer- pe, kisikove aparature in specialno višinsko opremo. Vodja odprave in tudi čla- ni so prepričani, da pojde vse po sreči, da bodo sred- stva končno le zbrana in jih na gori ne doleti kaj nepre- dvidenega. Tudi najbolje opremljene ekspedicije so sneg in viharji odbih že tik pod vrhom. Se v domačih stenah smo včasih prisiljeni k umiku, kjer se mora tvega- nje umakniti razumu, nad 8000 metri pa heroizem za vsako ceno še nikoli ni slavil zmage. V odpravi sta tudi člana celjskega alpinističnega od- seka Knez Franček in Zupan Jože, doma iz Ogeč pri Rim- skih Toplicah. S težkimi vzponi v zadnjih letih sta do- kazala, da spadata v sam vrh jugoslovanskega alpinizma. Na pot naj ju spremljajo naše želje, da storita največ, kar je v njunih močeh in se vrneta zdrava. Kdo od članov od- prave bo stal na vrhu, je ne- mogoče napovedati, kandi- dat je vsak. Zadnji vzpon bo delal tisti, ki bo takrat naj- bolj pri močeh in najbliže vrhu, v organizirani verigi vzpona in postavljanja tabo- rišč. Žalostna resnica je, da večkrat ostane brez »slave« tisti, ki je na vzponu največ garal, jurišna naveza pa je krenila brez njega. Odprava ni stvar posameznika in uspeh je odvisen od tega, ka- ko dobro deluje celoten stroj organizacije - torej odprava brez zaslužnikov in vnaprej določenih slavljencev z vrha. 6. januarja je Knez Fran- ček v solo vzponu preplezal novo smer v Strelčevi peči in jo imenoval Simfonija. Ple- zal je 7 ur - ocena IV-i-, AO. 7. januarja je isti plezalec prvič ponovil Gošarsko smer v Klemenči peči nad Logar- sko dolino in smer ocenil s III. stopnjo. 7. januarja so Horvat Franc, Povše Brane in Tron- telj Marjan preplezali vzho- dno steno Ojstrice z Robano- vega kota. Smer je visoka 700 m, naklonina snega 35-45°. Plezali so 5 ur. V gorah je namedlo do 1 m novega snega, ki še ni sprijet s podlago. Obstaja stalna ne- varnost prsnih plazov že ob pristopih do stene. CIC MANJ RAZVITE KS V LAŠKI OBČINI KAKO REVNE SO? Analiza je tu, kdaj ukrepi? Tri krajevne skupnosti v občini Laško: Vrh, Breze in Jurklošter, sodijo v krog manj razvitih. Kako malo razvite so v resnici, je poka- zala posebna analiza, ki jo je opravil posebej organizi- ran odbor pri izvršnem sve- tu občinske skupščine. Bržčas so med najmanj ra- zvitimi na področju Kozjan- skega, kamor tudi geograf- sko sodijo. Tri manj razvite krajevne skupnosti obsegajo slabo tretjino občinskega ozemlja, na katerem živi 3081 prebi- valcev ali okoU 17 odstotkov prebivalstva v občini. Vse tri KS premorejo komaj 39 de- lovnih mest kar je manj kot en odstotek od občinskih zmogljivosti. Na njihovem območju je komaj 38 družbe- nih stanovanj, ali nekaj nod 3 odstotke stanovanjskega fonda v občini v družbeni la- sti. Območje manj razvitih ima štiri podružnične šole, dva krajevna urada (Breze, Jurklošter), vsega tri zaseb- ne gostilne, tri avtoprevozni- ke in en zasebni Žagar. Kme- tijstvo na tem območju sodi med najtežje v Sloveniji, saj gre za izredno težaven teren in veliko razdrobljenost kmetijskih površin. Po obse- gu lastništva nad zemljo je veUka večina razporejena v male kmetije. Enako slabi so podatki o infrastrukturi. Primerno pit- no vodo ima komaj 17 od- stotkov krajanov. 89 gospo- darstev še ni eletrificiranih, kar pomeni, da 350 krajanov nima prednosti, ki jih daje elektrika. Območje ima dve regionalne ceste, dve lokalne ceste regionalnega pomena in okoli deset lokalnih kra- jevnih cest, ki so vse večino- ma v slabem stanju, potreb- ne rekonstrukcije. Asfalt na regionalni cesti Rimske To- plice - Jurklošter prav po polževo leze v dolino Grač- nice. Zelo neugodna je tudi sta- rostna struktura, saj je 20 od- stotkov krajanov starih nad 60 let, v starostni nieji med 15 in 39 let pa je komaj 31 odstotkov krajanov. Enaka podoba je glede šolske in kvalifikacijske strukture prebivalstva. Le 17 krajanov ima srednjo šolo, nekaj več se jih sicer šola na srednjih in višjih šolah, toda vse kaže, da le-ti ne bodo ostali v svo- jem kraju. Od 39 razpoložlji- vih delovnih mest je kar 12 takih, ki jih zasedajo občani iz drugih krajevnih skupno- sti, zahvaljujoč neugodni kvalifikacijski strukturi pre- bivalstva. Ko naštevamo vse te po- datke, ne smemo prezreti dejstva, da je to območje med NOV bilo izredno aktiv- no. Čeprav se je veliko bor- cev tega območja odselilo, živi v treh krajevnih skupno- stih še vedno 111 borcev ali 56 odstotkov vsega članstva ZB NOV v občini. Njihovi življenjski pogoji so mnogo slabši kot v drugih krajevnih skupnostih, kar se da sklepa- ti iz prej navedenih podat- kov. Nerazvitost se kciže na vseh koncih in krajih. Slaba je preskrba, težji pogoji izo- braževanja, ni družbenih prostorov za družbeno-poli- tično delo, ni telefonskih zvez, slabo je razvit potniški promet in težji so pogoji za zdravstveno varstvo. Dve ga- silski društvi v Vrhu in Jur- kloštru so slabo opremljeni in oddaljenost bolje oprem- ljenih gasilskih ekip, zato je rdeči petelin v teh krajih skoraj vselej temeljita po- guba. In kaj je čudnega, če ob- močje treh nerazvitih krajev- nih skupnosti premore v ob- čini največji odstotek zdom- cev? Tako analiza. Kaj pa akcija za hitrejši razvoj teh krajev? Predvidevajo hitrejšo uspo- sobitev cest. Pospešen naj bi bil razvoj kmetijske dejavno- sti, izboljšana preskrba z elektriko in vodo. Zagotov- ljen naj bi bil ustreznejši pot- niški promet, bolj naj bi se razvilo malo gospodarstvo in gradili naj bi večnamenske objekte. Seveda vsega tega ne bo mogoče hitreje razvijati, če ne bo predvsem večja soli- darnost v občini, ko bodo morale krajevne skupnosti na razvitejših območjih ra- zumeti potrebe manj razvi- tih. JURE KRASOVEC SLOV. KONJICE: NAJVEČ PREVENTIVI Na zadnji lanski seji Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pri Skupščini občine Slovenske Konjice so sprejeli nov poslovnik o delu sveta ter imenovali člane komisij, ki bodo izvajale delo v več smereh. Zaradi zagotovitve družbenih interesov, zavarovanja zdravja in življenja ljudi, bo svet posvetil največ pozornosti preventivni dejavnosti, ki bo namenjena vsem uporabni- kom v cestnem prometu. Zato je svet sprejel tudi načrt, ki bo posvečen delu s predšolsko mladino, delu s šoloobvezno mladino, prometni vzgoji odraslih, skupnim prometnim ak- cijam preventivno vzgojnega pomena in izvajanju tekmo- vanj iz poznavanja cestno prometnih predpisov in spret- nostnim vožnjam. Pri opravljanju svojega poslanstva svet računa na pmoč delovnih in prav tako družbenopolitičnih organizacij v ob- čini, ki so s svetom sodelovale že zdaj. Na seji so potrdili evidentirane kandidate za podelitev priznanj in znakov Vzorni voznik in za značke Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu SR Slovenije. Do- menili so se, da bodo priznanja podelili na slavnostni razgla- sitvi rezultatov občinskega šolskega tekmovanja »Kaj veš o prometu«, ki bo 7. aprila. JOŽE ONIC U PRIPOROČA Obisk v poslovalnici NOVOST. Tu dobit, spomladanske plašče iz goveje nape (Utoj Kamnik) - 40% ceneje. moške in ženske krznene kape moške in ženske kape iz blaga, žameta in pletene ter klobučke ^ moške srajce najmodernejših krojev ter moške suknjiče (Utok Kamnik) s 40% popustom 2-18- ianuar 1079 NOVI TEDNIK - stran 2l ŠPORTNA REKREACIJA 78: ZanStnanje xa mdividualno rekr&acijo Zbor za športno rekreaci- jo v Celju je pripravil po- droben statistični pregled s komentarji športne rekrea- cije v Celju v lanskem letu. Podatki so izredno zanimi- vi, saj zajemajo obdobje od leta 1975 pa do lani. Karak- teristično za razvoj rekrea- cije je njena stalna rast ob enakem delu organizator- jev rekreacije in vzpore- dnem ustvarjanju pogojev. Prav gotovo gre nazadova- nje v večini primerov na ra- čun slabše prizadevnosti nekaterih organizatorjev. Res pa je tudi, da se vse več ljudi usmerja v individual- no rekreacijo in druge obli- ke organizirane rekreacije. Podatke je pripravil za ob- javo vodja dejavnosti Bo- gdan Povalej, obdelal in ko- mentiral pa Tone Goršič. Število vključenih OZD v trim igre ali akcije je v vseh letih v glavnem konstantno, !e pri družbenih in storitve- nih dejavnostih je še precej OZD, ki niso vključene nik- jer. Pri storitvenih dejavno- stih se vključujejo tudi posa- mezniki, ki imajo svoje izpo- stave v Celju. Zato je pri tej dejavnosti večje število OZD v občini, kot jih je sicer ura- dno - 51. V industriji je leta 75 na- stopilo 15 moških ekip in 16 ženskih, lani pa 17 moških in 16 ženskih. Pri storitvenih dejavnostih je bilo leta 75 38 moških in 29 ženskih ekip, prav toliko pa tudi lani. Pri družbenih dejavnostih je bi- lo 75 leta 42 moških in 44 ženskih ekip ter lani 37 mo- ških in 35 ženskih, torej manjši padec števila ekip. Pri prometu in zvezah-je vsa štiri leta nastopilo po osem moških ekip, ženskih pa 75 štiri in lani sedem. V gradbe- ništvu je bilo leta 75 10 mo- ških in 7 ženskih ekip, lani pa 7 moških in prav toliko ženskih. Zanimivi so tudi podatki iz številnih trim akcij, kjer so zajeti samo udeleženci iz OZD. V kolesarjenju je reci- mo leta 75 nastopilo po vseh dejavnostih 1159 kolesarjev, lani pa samo 450. Zanimivo bi bilo izvedeti za vzrok takš- nega padca udeležencev v akciji, ki je bila pred leti med najbolj priljubljenimi. V hoji je leta 75 nastopilo 299 udele- žencev, lani že 631, v plava- nju leta 75 339 in lani 365, v teku leta 75 210 in lani 189, v smučanju leta 76 317 in lani 290 ter v streljanju samo lani, ko je bilo prvič, kar 720. To velja za moške udeležence. Torej porast .samo v hoji in plavanju ter padec v kolesar- jenju, teku in smučanju. Ženske: leta 75 jih je kole- sarilo 409, lani samo 190, ho- dilo leta 75 186 in lani 357, plavalo 96 in lani 174, teklo 36 in lani 55, smučalo 98 in lani 134 ter samo lani strelja- lo 190.Udeležba žensk je to- rej presenetljivo v večini pri- merov v porastu, samo v ko- lesarjenju beležijo občuten padec, kot tudi pri moških. Zanimivo je, da je v izje mnem porastu hoja, kar je dokaz za priljubljenost eno- dnevnih izletov v bližnje kra- je Celja. Upati je, da bodo vsi ti rezultati letos še boljši, zla- sti pa številne trim akcije. TONE VRABL Hokejska sezona se počasi končuje. Celjski hokejisti so lahko zadovoljni s svojimi uspehi. Dužan Zorko, Milan Bernjak, Vincek Lesjak in Milan Vertovšek so napravili korak naprej. Zlasti Vincek Lesjak (v črni čeladi) je bil na zadnjem srečanju med najboljšimi igralci. Foto: Tone Tavčar HOKEJ NA LEDU VINCEK IN FRANCI Že zagotovljeno odlično 3. mesto Celjski hokejisti na ledu so končno uspeli prikazati svojo najboljšo igro v letoš- nji sezoni. V soboto so v Ce- lju premagali Kranjsko go- ro z 8:4. S tem so si ponovno priborili prednost štirih točk pred zagrebškim Me- dveščakom, s katerim se skupaj borijo za tretje me- sto in pravico sodelovanja v tekmovanju za Alpski po- kal. Vse pa kaže, da se bodo Celjani ob koncu prvenstva le veselili in dosegli svoj največji uspeh. Samo srečanje je bilo zelo kvalitetno. Celjani so imeli vseskozi terensko premoč. Toda mladi Kranjskogorčani so že v prvih minutah poka- zali zobe. Kar dvakrat so po- vedli 1:0 in 2:1. V hitrih pro- tinapadih so namreč prese- netili nekoliko nesigurno obrambo Celja. Toda Celjani prepričani v svoje sposobno- sti so v nadaljevanju preobr- nili potek igre in povedli 7:3. Največ zaslug za uspeh celjskega moštva imata Franci Zbontar v prvem in Vincek Lesjak v drugem na- padu. Zlasti slednji je v naj- bolj kritičnih trenutkih mo- dro vodil svoj napad, v kate- rem, sta še igrala Bratec in Vertovšek. Dosegel je dva zadetka in enega pripravil. Nič slabši ni bil Franci Zbontar, ki je ob koncu pr- venstva v odlični formi. Do- kaz, da je šele sedaj popolno- ma zdrav. Mimo obeh igral- cev pa moramo pohvaliti ce- lotno moštvo, zlasti pa so po- kazali več Smerc, Bernjak, Felc in Marjan Zbontar. . Strelci za Celje so bili Les- jak in F. Zbontar po dva, Felc, Bratec, Ograjenšek in Vertovšek po. en zadetek. V soboto bodo Celjani igrali zadnjo prvenstveno tekmo pred domačimi gledalci pro- ti Olimpiji iz Ljubljane. Sre- čanje bo ob 17.30 uri v Mest- nem parku. Prvenstvo pa bo- do zaključili 24. januarja s tekmo proti Medveščaku v Zagrebu. Celjsko moštvo šele sedaj ob koncu igra v popolni po- stavi. Poškodbe so jih pestile celo prvenstvo in škoda je, da bo letos prvenstvo zaradi priprav državne reprezen- tance končano že prihodnje dni. O tem nam je Rajko Jur- šič, eden marljivih športnih delavcev HDK Celje dejal: • Škoda, resnično škoda je, da bo konec prvenstva že v sredo. Potrebno bo pripra- viti nekaj prijateljskih te- kem ali pa najti neko mini tekmovanje, da podaljšamo sezono do konca februarja. Medtem bo v Celju nastopi- la tudi naša državna repre- zentanca proti kanadski ekipi. Toda naši gledalci le želijo gledati svoje igralce. Upamo, da bomo v svojih željah uspeli.« J. KUZMA KOŠARKA NEPRIČAKOVANC drugi s štirimi porazi Izbrani celjski kaš.-irkarj! so se po sijajni igri na domačih tleh proti Si- beniku in visoko zmago vrnili iz Spli-. ta v srečanju z Dalvinorn, moStvom pri dnu lestvice v ZKL-zahod, poraže- ni z 80:88 (39:41). Poraz je močno pri- zadel vse l.iubitelje celjske košarke. Se posebej pa vodstvo KK Celje. Ce- ljani M odlično pričeli to tekmo, vo- dili so ves prvi del, celo že z osmimi koši prednosti, vendar so polčas le z dvema točkama prednosti odločili domačini v svojo korist. V 11. delu so se domačini razigrali, povedli že s 16 koši prednosti, da so Cpljani do konca tekme le omilili po- raz. Najuspešnejši je bil tudi tokrat Po- lanec s 24, sledijo pa T. Sagadin 21, Gole 16, Sabolčki 9 košev. V listo strel- cev pa so se vpisali še Pongrac, Ro- zman in Kuljad. Kje je iskati vzroke za takšna nihanja in preobrate v igri Ce- ljanov? Vsako srečanje v gosteh je tudi z moštvi pri dnu lestvice izredno težav- no. Prednost domačega terena, fana- tični gledalci, posebej pa še neusklaje- ni kriteriji sojenja, odločajo pri konč- nih rezultatih v tej ligi. Tako je bilo tudi tokrat, ko sta sarajevska sodnika prisodila Celju kar 26 osebnih napak (domačinom le 17), prostih metov pa Celjanom le 6, domačinom pa 161 Prav v teh potezah je iskati glavne vzroke porazu Celjanov! Vsak drug komentar naj bo odveč... Kljub porazu so Celja- ni še ostali na 2. mestu, v soboto pa bodo igrali doma proti Iliriji-Slovan iz Ljubljane. Igralke Celja so v super SKL izgubi- le na domačih tleh z Mariborom z 48:53 (24:29). Poraz ni boleč, saj so mlade igralke, večinoma iz vrst pionirk, po- kazale že zrelejšo igro, vendar jim je zmanjkalo moči v samem finišu, saj so zaostale za Mariborčankami 3 min. pred koncem za vsega 3 točke. Premaj- hne izkušnje in nepreciznost pri zak- ljučnih metih so botrovale porazu do- mačink, ki so še vnaprej brez zmage na zadnjem mestu v SKL. Najuspešnejši sta bili Borovšak 14 in Bela 12 košev. Kadeti Celja so sredi Maribora pre- magali Branik s 118:86 in so tako še brez poraza na 1. mestu v SKL-vzhod. Mladi igralci kadeti Gradisa iz Celja so doma izgubili v isti ligi s Konjičani z 71:81. Ne glede na poraz velja mladi perspektivni mladinski ekipi Gradisa izreči priznanje za njihovo prizadev- nost in voljo do košarkaške igro. Manj- ka jim še izkušenj in rutine, da se bodo v prihodnje lahko vpisovali tudi med zmagovalce, KAREL JUG ŠMARJE PRI JELŠAH TUDI PRIZNANJA Lep napredek športa v občini v Hramu v Šmarju pri Jelšah Je TKS priredila sprejem zaslužnim te- lesnokultumim delavcem in organi- Micijam za njihovo uspešno večletno amatersko delo pri razvoju telesne kulture. Podpredsednik skupščine TKS Avgust Cakš je v pozdravnem govoru poudaril, da se tudi šmarska občina po razvoju in uspehih na po- dročju telesne kulture vključuje dru- gim slovenskim občinam, čeprav je bilo na tem področju čutiti velik defi- cit pri objektih, strokdvnem kadru in financiranju. Leto 1974 pa je pomenilo velik preo- brat tudi za telesno kulturo, saj je z oblikovanjem SIS bilo omogočeno tu-