Črniški
Dragi Marijini otroci!
Vlndi.ji jc poleg raznih vrst kač tudi tiger velik strah ljudi in živine. Mogoče ste to zver že videTi v kaki menažeriji živo ali vsaj naslikano v knjigi ži-valstva? Znano je, kako je tiger krvoločen. V skoku napade svojo žrtev in ji najprej izpije kri.
Neki indijski misijonar se je Vračal z več šolarji iz neke oddaljene krščanske občine domov. Noč je bila "trda. Kar zagrmi skozi tišino pragozda grozno tuljenje. »Tiger, tiger!« zakriče "vsi prestrašeni učenči. Pot je vodila skozi grmičevje. Zdelo se je. da se hilda zver vedno bolj hliža. Niso storili popotniki še par korakov, in vnovič jili prestraši močno tigrovo tuljenje. Kar •ostrmeli so strahu! Napenjali so ušesa in prisluškovali. Kar zaslišijo, kako šumi suho listje pod tigrovimi sto-piiijami.
Pagan, ki se je nahajal v tej dfužbi, je v silnem strahu obljubil, da bo zavrgel svoje malike in se dal krstiti, ako srečno ubeži nesreči. Misijonar je pa po-polnoma zaupal v Boga in v pomoč Marije Device. Ukazal je svojim gojencem, naj zapojejo molitev »Če-ščena bodi, Kraljica«. Komaj je zadonelo skozi tiho noč sladko Marijino ime, že je obstal krvoločni tiger in utihnilo je njegovo tuljenje. Zbežal je.
Marija je rešila nje, ki so Tanjo zaupali.
Srečni smo mi, Marijini otroci, ker imamo tako dobro nebeško mater. V vseh silah in potrebah nam pomaga s svojo mogočno roko. Posebno, kadar gre za
našo dušo, je pripravljena pomagati. Kličimo jo torej na pomoč! Hudobni duh, Marijin sovražnik, je tudi naš sovražnik, ki nam hoče škodovati. Sveti Peter ga pri-inerja levu, bližnjemu sorodniku tigra, in pravi o njem: »Hudič, vaš zopernik, hodi okoli kakor rjoveč lev in išče, koga bo požrl.« (I. Petr. 5, 8.) V vojni s satanom bomo vedno zmagali, če bo Marija naša zaveznica.
Spominjam se neke slike. Mogočc ste jo tudi vi že videli, saj je precej razširjena. Majhen črnogorski deček drži v vsaki roki velik meč. Orožje je preveliko zanj, 1 ne zna ga tudi še sukati. Za dečkora stoji star Črno-gorec. Drži dečkovi roki in pomaga nevajeuemu bo-jevniku rabiti orožje. Dečku nasproti pa stoji odrasel mož, ki z orožjem napada dečka. Okoli teh borcev sede drugi Črnogorci, gledajo boj in spodbujajo dečka na pogum in zmago.
Nič se vam ne sme zdeti čudno, da se že tako maj-hen deček uri v- rabi orožja. Pomisliti morate, kako so se morali Črnogorci vojskovati proti Turkom za svobodo svoje domovine in za svojo sveto vero. Majhen narodič je moral kljubovati velikanski turški premoči.
Še hujši boj pa mora izvojevati vsak kristjan za svojo večno domovino, za sveta nebesa. Mladi prijatelji, ali znate v tej duhovni vojni rabiti orožje? Prosite Marijo, naj vain stoji na strani v vseh preskušnjah!
Kako primeren je za vsako skušnjavo sledeči vzdih-Ijaj: »O Gospa moja, o Mati moja. spoiuni se, da sem tvoj! Varuj me, brani me kakor svojo last in posest!« Obdarjen je ta zdihljaj z odpustkom 40 dni. Skušajmo ga ravno ta mesec večkrat porabiti!
V Rimu je živel deček, ki je inočno ljubil Marijo. Videl je, kako težak boj ima bojevati z raznimi skuš-njavami. Z velikim zaupanjem se je hotel vsega po-svetiti Materi božji. Njegovo telo in duša naj bosta Mariji posvečeua! Vsi čuti naj služijo le Mariji! Ona naj gospoduje čez njegove oči, da ne bodo nič napač-nega radovoljno gledale! Ona naj varuje njegova ušesa pred poslušanjem pregrešnih govoric! Marija naj vlada čez njegova usta, da ne bodo govorile kaj pregrešnega! Ona naj čuje nad njegovimi mislimi, čuvstvi in željami.
Resno je zamislil deček svojo posvetitev. črnilo se mu je zdelo manj pripravno, cla bi ž njiin spisal in podpisal to zaprisego svoji nebeški Kraljici. Ranil se je na roki, da je lahko s svojo krvjo spisal svojo po-svetitev. In zapisal je ono molitev, ki jo za njim molijo milijoni in milijoni dečkov in deklic ob sprejemu v Marijin vrtec: »O Gospa moja, o Mati mo-j a . . .«
Otroci Marijini! Četudi niste te svoje posvetitve ob sprejemu podpisali s krvjo, vendar ste jo gotovo molili pobožno in s svetim navdušenjem. Ponavljate jo vsak dan. Pazite, da je ne začnete malomarno, površno, raz-streseuo moliti! Če se je to doslej kdaj zgodilo, naj se več ne zgodi! Ta majnik hočenio vsi porabiti v to, da pogledamo, kako smo doslej to svojo posvetiluo molitev vsak dan opravljali. Premisliti hočemo vsak zase in počasi posamezne besede te molitve in jo potern še lepše kakor doslej moliti.
Če vam ni zoprno, \am dam za majnik še eno na-logo: Mislite večkrat čez dan na Marijo in pozdravite jo s samo tema dvema besedama: »Češčena Marija!« Če ne večkrat, pa vsaj vsakokrat, ko slišite uro biti.
Dne 13. majnika začnemo šestnedeljsko Alojzijevo pobožnost.
Z ljubim Sinom slednji čas, Marija blagoslavljaj vas!