155
Dopis iz Krasice v Istrii.
Ne vzamite mi za zlo, de Vam zopet z naslednjimi versticami nadle^^o delam in povem kako se je pri nas letašnja letina obnesla, in sicer:
Žita smo letaš obilo in prav lepila pridelali, slame pa ne toliko. Tursiea, ktero je bila že pomladanjska suša v rasti hudo zamorila, je, akoravno ima majhne stoke, venderle prav polna. — Terta nam je v začetku bogato ter^atvo obetala, tode se ne bo tako obnesla, kakor smo mislili; od predolzig-a deževanja je jelo g-rozdje semtertje močno ^njiti, torej bo tudi veliko menj vina kot lanjsko leto. — Sadja nismo letaš nič imeli. 33. dan malica serpana je bila okoli Bul kaj huda ura; toča ja 4 ure po dolgim in pol ure po širokim taku potolkla, de se ne ve, kje je žito ali kaj družica, raslo; 37. dan pa okoli Noviga g-rada (Cittanuova) noter do Kopra, kjer je pa le večidel ob morji razgrajala, de je bilo kaj.
Perve dni veliciga serpana je bila pri nas perka-zin, de še nikoli take. Prikazale so se namreč cele trume egiptovskih kobilic na imenovanim primorjiin in so zagernile zemljo skorej eniga dne hoda, kjer so vse tako pokončale, de ga ni ondi, kamor so bili ti merčesi zadeli, skorej zeleniga listika, ne na zemlji ne na drevji za njimi ostalo! Turšico so razun stokov vso pokončale, ravno tako tudi tertno perje; grojzdov se pa niso lotile. Te kobilice so veči kot naše nar veči, in so take farbe, kakor kofe, le nekoliko bolj svitle. Ker je k sreči v tem kraji ravno ta čas močno deževalo, 80 jih hude plohe v malo dneh nekoliko pokončale, nekoliko pa čez morje prepodle.
Med 6. in 7. kimovcam je bila v Istrii neizrečeno strašna noč. V enim ognji je bilo nebo od vedniga bliskanja ; gromelo, lilo in hrušalo je tako, de smo mislili, de bo sodni dan; škoda, ki jo je huda ura po polji, na oljki, vinski terti in na raznih druzih rastljinah napravila, je neprecenljiva. Povddinj je bila ondi, kjer voda ni mogla odtekati, tako velika, de še stari ljudje take ne pomnijo.
Poslednjič vam moram še en pomoček zoper mravlje oznaniti, ki v tem obstoji, de se kaka štirvoglata tružica ali navadni čebelni panj od znotrej z med a m namaže, va-njo ribjih ali kakih drugih kosti, skorjic sira in kaj taciga dene, na več krajih tružice luknje zvertajo,  na zgornjo stran pa kakor pokrov pripravna
diljica položi. Tružica se postavi potem pokonci na stezo, po kteri mravlje semtertje lazijo. V 24 ali 36 urah, kadar je celo mravljinčje ^njezdo v tružici, jih popari s kropam , in tako boš sčasama vso to žival pokončal.
V.
156