VELIKA _ NAROČNIŠKA AKCkJA **** jm r\ Gorenjska borzno posredniška družba d.d. Vas posrednik pri prodaji in nakupu vrednostnih papirjev Koroška /000 Kranj lil. 011 W0 10 00. H 2H0 10 16. \W 10 JO fitft.ii: 011 2Hf) /o i.' w\i'w.gb(l,si, infoi",vi varim*! 1 vl,„l,n,i,.u 1 ,/„„,„„,„| I DOGOVOR, KI DRZI! Gorenjska y Banka Banka j posluhom NOMINALNE OBRESTNE MERI (SOM Leto LVI - ISSN 0352 - 6666 - št. 56 - CENA 290 SIT (16 HRK) SHGLAS Kranj, petek, 18. julija 2003 Foto: Gorazd Kavčič Kultura bo V začetku tedna je ministrstvo za kulturo predstavilo osnutek Nacionalnega programa za kulturo (NPK) za obdobje naslednjih štirih let. Končno, saj se je ministrstvo s tem prizadevalo vse od takrat, ko je ministrica Andreja Rihter nastopila mandat in program nasledila od predhodnika Rudija Šeliga. Taje bil po besedah ministrice tudi podlaga za aktualni osnutek. V novem nacionalnem programu je tako opredeljenih devet prednostnih ciljev kulturne politike v prihodnjih štirih letih, v ospredju pa so predvsem skrb za ohranjanje in razvoj slovenskega jezika, spodbujanje kulturne raznolikosti, zagotavljanje dostopnosti kulturnih dobrin in pogojev za ustvarjalnost, kulturna vzgoja in izobraževanje, informatizacija v kulturi, posodobitev javnega sektorja ... Seveda gre v večjem delu za splošen dokument, v katerem so opredeljene prioritete, cilji in ukrepi v bodoči kulturni politiki države. Ko gre za konkretne projekte, se program kot tak navezuje na že sprejete zakonske podlage na področju kulture, predvsem pa na vse predhodne strateške dokumente vlade. Kljub temu ne smemo pozabiti, da je bistvo vsega predvsem v dejanski izvedbi zastavljenega, saj le to na koncu daje neki rezultat. Program, ki ga bo politika sprejela, bo tako tudi njena obveza za uresničitev. Pogled s pozicije male slovenske drugačnosti pa programu daje še dodaten pomen pri našem vstopu v Evropo. Kultura je bržkone edino področje, ki ga države članice ne usklajujejo z enotnim evropskim redom. Tu imamo torej Slovenci lepo priložnost, da V bodoči skupnosti pokažemo predvsem naše posebnosti. V preteklih dneh je že sledilo nekaj tematskih javnih razprav, dejstvo pa je, da bodo o programu odločali politiki. Ministrica je prepričana, da ta ni le seznam želja, ampak je uravnotežen, učinkovit in uresničljiv program. Torej se mu v vladi in državnem zboru piše vse dobro, mar ne? Igor Kavčič Država prodaja Vilo Bled LlHOMa V CCSti Ul dinamiti Bled - Najresnejši in trenutno edini kupec je Sava Kranj, d.d., J T mmm ^m- w mm, mmm w m Bled - Najresnejši in trenutno edini kupec je Sava Kranj, d.d., ki pa zadnje besede še ni rekla, saj naj bi bila izklicna cena 1,4 milijarde tolarjev previsoka. Naprodaj je sedanji hotel Vila Bled z več kot 70.000 kvadratnimi metri parkovnih površin in zemljišč ob jezeru. Družbi Sava se najemna pogodba izteče leta 2014, slednja pa je vladi že nekajkrat predstavila program nujne prenove vile, saj ne sledi trenutnim zahtevam visokega turizma. Doslej so poskrbeli za tekoče vzdrževanje, o morebitnem nakupu pa je Andrej Šprajc, direktor za turizem podjetja Grand Hotel Toplice, d.o.o., dejal, da uradnega sporočila vlade še niso prejeli, zato tudi cene, ki je zaenkrat še neuradna, ne more komentirati. "Vsekakor bo cena, ki jo bomo ponudili, odvisna od kupnine in višine vlaganj, saj smo zaprosili za povečanje kapacitet. Čakamo mnenje zavoda za varstvo kulturne dediščine. Zdaj je v objektu Vila Bled 60 ležišč, potrebovali pa bi jih vsaj 100. Po prenovi naj bi vila prešla v najvišjo kategorijo s petimi zvezdicami in naj bi še naprej ostala v hotelski verigi Relais&Chateaux. Našteto bo torej vplivalo na našo končno odločitev," je odločitev vlade o prodaji Vile Bled komentiral Šprajc in potrdil podatek, da je Sava trenutno edini znani kupec. Če ne bodo našli skupnega interesa, pa je Sava pripravljena upravljanje objekta vrniti državi. Renata Škrjanc Območno združenje Rdečega križa Kranj KRVODAJALSKA AKCIJA 21. IN 22. JULIJ 2003 Prijave: tel.: 20-26-580 e-pošta: ozrk.kranj@siol.net IHB Kdaj se bo začela obnova udora na cesti Slap - Jelendol, ni znano. Stroške ocenjujejo na 51,5 milijona tolarjev. Po sestanku so si udeleženci ogledali poškodbe ceste v Dolino. Tržič - Baron Born, ki je dal pred več kot stoletjem zgraditi cesto v Jelendol za prevoz lesa v dolino, ne bi bil ponosen nad početjem današnjih uporabnikov njegove zapuščine. Pred več kot letom dni se je udri del cestišča na serpentini v Dovža-novi soteski. Od takrat še vedno trajajo dogovori o načinu sanacije in zagotovitvi denarja. Sedaj je občina Tržič dobila v roke vsaj projekt sanacije. Gre za približno 100-metrski odsek, kjer projektanti predlagajo utrditev brežine s piloti in postavitev kamnite zložbe z armiranim betonom in ograjo na vrhu. Zaradi 13-odstotnega nagiba ceste bodo tja položili asfalt z večjo torno sposobnostjo. Predračunska vrednost del presega 51 milijonov tolarjev. Franc Nabernik je dejal, da bo Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS prispeval 10 milijonov tolarjev. Bojan Bajže^j je zagotovil, da podjetje EGOLES ne more dati več kot 6,5 milijona tolarjev. Direktorica tržiške uprave Marta Jarc je pojasnila, da letos sanacija te ceste ni v načrtu in lahko računajo na denar šele prihodnje leto. Šele ko bo dosežen dogovor o financiranju, bo moč objaviti razpis, izbrati izvajalca in se lotiti del, je še ugotovil Izidor Jerala. Tak izid sredinega srečanja je bil najmanj po volji domačinov. Občinski svetnik Janez Meglic je predlagal, naj bi lastniki gozdov namesto denarja prispevali kar les. Glede na škodo, ki jo povzročijo, je namreč obnova cest prepočasna. Tudi predsednik KS Jelendol - Dolina Filip Gorenjska banka znova najboljša Kranj - Angleška ustanova Finance Central Europe je za bankirja leta 2003 v Sloveniji izbrala predsednika uprave Gorenjske banke Zlatka Kavčiča. Zaradi dobrih poslovnih rezultatov v zadnjih letih so Gorenjsko banko opazili tudi tuji finančni analitiki. Že lani je bila izbrana za najboljšo v Sloveniji po donosu na kapital in aktivo, letos pa jo je Finance Central Europe na osnovi podatkov za leto 2002 izbrala za najboljšo banko v Sloveniji leta 2003, predsednik njene uprave Zlatko Kavčič pa je bil izbran za bankirja leta 2003 v Sloveniji. To priznanje dviguje sloves konkurenčne in varne banke. Lanski čisti dobiček 7,9 milijarde tolarjev je absolutno najvišji med slovenskimi bankami, čeprav je Gorenjska banka po kapitalu in 3. po bilančni vsoti na 7. mestu v Sloveniji. J.K. • 21. trm* to.M.m, SupeiJ poletje pred SUPERMARKETOM Kokrka, j (HtKobafa lS*juiJL, 10.00; F*^>£*#JW , ♦ www.kranfest.com GOSTILNA S PRENOČIŠČI IN PIVOVARNA Marinšek Marjan s.p.. Glavna c. 2, Naklo MAK IN* ii K tel.: 04 25 77 270 PRENOČIŠČA POROČNE ZABAVE I _ Bence je opozoril, da se bo pri njih udri Še kakšen del ceste, če se bodo nadaljevale vožnje težkih tovornjakov. Celo sedaj, ko je dovoljen le promet za osebna vozila, se vozniki tovornjakov ne zmenijo za prepovedi. Po izjavah predstavnika EGOLESA to niso njihova vozila, saj vozijo les v dolino prek Loma. In to kljub temu, da je vrhovno sodišče zavrnilo njihovo pritožbo na odločbo občine Tržič o delni zapori prometa na tej cesti! Stojan Saje 9770352666025 Državna pomoč pri naravnih nesrečah Državni zbor je v sredo po nujnem postopku sprejel zakon o odpravi posledic naravnih nesreč, potem pa so poslanci odšli na počitnice, ki bodo trajale do konca avgusta. Ljubljana - Dolgo pričakovani zakon o odpravi posledic naravnih nesreč je v sredo državni zbor sprejel, nato pa so poslanci odšli na počitnice. Vladna večina je zavrnila številna dopolnila, ki jih je predlagala predvsem opozicija. Njeni poslanci so trdili, da je zakon slab, da bodo večji kmetje in sistemi na boljšem kot pa manjši, da bodo zaradi takega zakona dodatno obremenjeni proračuni občin in da pomoč, predvidena v zakonu, ne bo dovolj učinkovita. Nekateri poslanci so tudi spraševali, kdaj bo država izplačala škodo in dvomili, če se bo to zgodilo že letos. V sredo sprejeti zakon je še na preizkušnji, saj državni svetniki napovedujejo možnost veta. Če bo na seji, ki je napovedana za danes, sprejet, bo moral državni zbor ponovno odločati o zakonu in ga sprejeti z absolutno večino. Vlada je med cilje zakona zapisala, da zagotavlja denar v državnem proračunu in da financiranja odprave posledic naravnih nesreč ne bo treba več urejevati z intervencijskimi zakoni ob vsakokratni naravni nesreči. V zakonu je naveden način zagotavljanja denarja, določeni so pogoji in načini razdeljevanja tega denarja ter organi, pristojni za izvedbo odprave posledic naravnih nesreč. Novost je določilo, da se bo pri dodeljevanju pomoči ob upoštevanju načela solidarnosti upoštevala tudi stopnja zavarovanosti za škodo v primeru naravnih nesreč. Višja Poslanci odhajajo na dopust. Minister Janez Kopač trdi, da bo državna pomoč pri nesrečah zadostna. bo stopnja zavarovanosti, večja bo državna pomoč. Nanj je na seji državnega zbora posebej opozoril minister za okolje, prostor in energijo Janez Kopač. Prepričan je, da bo to načelo spodbujalo predvsem zasebne pravne osebe k prevzemanju večjega tveganja za naravne nesreče. Zakon kot naravno nesrečo opredeljuje nesrečo, ki so jo povzročili potres, poplava, zemeljski plaz in snežni plaz ter nesreče v kmetijstvu in gozdarstvu, ki so jih povzročili žled, pozeba, suša, neurje in toča ali množičen izbruh škodljivih rastlinskih Poslanci o^eoo na Dopust Po£1i>M oBMU- IcjogA N»i N6 V" organizmov in živalskih bolezni. Zakon določa način imenovanja in delovanja komisij za ocenjevanje škode in odpravo posledic. Posebej obravnava škodo na gospodarskih objektih, na gozdnih cestah in kmetijskih zemljiščih, na stanovanjih in pri rastlinskih ter živalskih boleznih. Največ členov govtori o škodi in njeni odpravi v kmetijstvu. Denar za odpravo posledic bodo morale imeti v. svojih rezervah tudi občine. Za kmete je zanimiva vsebina 40. člena, ki govo- Srečanje muslimanov na Jesenicah Jesenice - Lokalni odbor Islamske skupnosti Jesenice je tudi letos organiziral sedaj že 3. tradicionalno srečanje muslimanov v Sloveniji. Srečanje je potekalo v izredno lepem vzdušju. Vseh predavanj, športnih aktivnosti in izletov se je v treh dneh udeležilo približno 500 ljudi. Prvi dan je bil popolnoma namenjen Srebrenici. Minilo je točno osem let od največjega pokola muslimanov v Evropi po II. svetovni vojni, ko so enote bosanskih Srbov v nekaj dneh pobile skoraj 8.000 moških. Ko je predsednik lokalne skupnosti izrazil dobrodošlico prisotnim in jih pozdravil, je besedo predal dekanu Islamske pedagoške akademije v Bihaću, dr. Fuadu Se- diču. Dr. Fuad Sedič je v svojem predavanju o Srebrenici izpostavil, da bo dosegli največji uspeh, če se kaj takšnega nikoli več ne bo ponovilo, hkrati pa je kritiziral vlogo Združenih narodov v tem dogodku, ko so nizozemske enote vse moške muslimane brez odpora predale Srbom. Temu je sledilo predavanje magistra hafi-za (hafiz je oseba, ki zna Koran na pamet) Senajida Zaimovića, KOTIČEK ZA NAROČNIKE Naročnina za tretje trimesečje Spoštovane naročnice in naročniki! V treh dneh boste prejeli položnice za plačilo naročnine za tretje letošnje trimesečje: julij, avgust, september. Spet položnica, boste rekli, kako hitro teče čas. Res je, toda teče tudi za nas. Zato smo izračunali, koliko vas bo Gorenjski glas veljal v poletnih mesecih. Letošnji koledar se je nekoliko nenavadno ujel z izhajanjem Gorenjskega glasa v poletnih mesecih, saj bo tako julija kot avgusta in septembra izšlo po devet številk. Po devet številk kar tri mesece zapored. Običajno namreč mesecu z devetimi številkami sledi mesec z osmimi, malokrat se zgodi, da bi se tako zgostile. Obeta se vam torej več poletnega branja, nam pa več dela kot običajno. Sicer pa bo prestavljen le izid avgustovske številke pred Velikim šmarnom, ki pade na petek, Gorenjski glas bo zato izjemoma izšel v četrtek, 14. avgusta. V letošnjem tretjem trimesečju bo tako izšlo 27 številk Gorenjskega glasa, od tega štirinajst torkovih in trinajst petkovih. Skupaj to znaša 6.290 tolarjev in tolikšna je trimesečna naročnina za podjetja, obrtnike. Seveda tudi za vse tiste, ki naročnine ne plačujete redno in imate pri nas dolg. Vsem posameznim naročnicam in naročnikom, ki naročnino plačujejo redno, namreč priznavamo 20 odstotni popust, kar pomeni, da zanje naročnina znaša 5.032 tolarjev. Položnice oziroma računi bodo za podjetja zapadli 19. julija, posameznim naročnikom pa šele 4. avgusta. Vse več se vas odloča za mesečno naročnino, ki za redne plačnike znaša 1.677,60 tolarjev, za tiste, ki imajo dolg, pa 2.097 tolarjev. Položnica oziroma račun vam bo zapadel 21. julija. Za avgust vam bomo poslali novo položnico s prav takšnim zneskom in za september prav Jako. Napake se vselej dogajajo. Prosimo, da nas pokličete, Če se bo pripetila vam. Pokličete lahko naš naročniški oddelek na številko 04/201-42-41, lahko tudi tajništvo po telefonu 04/201-42-00. ki je poudaril pomen svete knjige v življenju muslimana. Organizatorji so za udeležence pripravili tudi večerjo. Drugi dan je bilo srečanje na Poljanah. Začelo se je s slavnostnim govorom mag. Osma-na Đogića, muftija Islamske skupnosti v Sloveniji. Po njegovih besedah bi se morali muslimani v Sloveniji bolj aktivno vključiti v projekte in delo same skupnosti ter na ta način prispevati k napredku. Dr. Fuad Sedič je ravno tako govoril o vlogi posameznika v družbi in svetoval, naj ljudje najprej rešujejo svoje težave, šele potem pa naj pomagajo drugim. Pred najbolj zanimivim predavanjem o družinskem življenju muslimanov, ki ga je predstavil mag. Senajid Zaimovič, so organizatorji razdelili darila otrokom, kasneje pa je lokalni Odbor Jesenice predstavniku skupnosti v Trbovljah izročil prostovoljni prispevek, ki so ga zbirali kot pomoč pri gradnji njihove molilnice. Magister Zaimovič je omenil kar nekaj zelo koristnih nasvetov, kako izboljšati življenje v zako- nu. Srečanje se je nadaljevalo v molilnici, kjer je jeseniški študent v Medini Kemal Kerič predstavil življenje v tem mestu in samo univerzo, eno najbolj znanih islamskih univerz na svetu. V nedeljo je bil nogometni turnir na športnem igrišču osnovne šole Koroška Bela, medtem ko so ženske odšle na sprehod ob Blejskem jezeru. Po opoldanski molitvi se je začelo zadnje predavanje mag. Zaimovića, ki je govoril o kesanju in pomenu le-tega v islamu. Zaključno besedo je povedal dr. Fuad Sedič, ki je pohvalil organizatorje in srečanje ter pozval k nadaljevanju podobnih projektov s še bolj raznovrstnim programom. Na srečanju je bila organizirana tudi humanitarna akcija za otroke v Srebrenici. Zbrani denar bo Odbor Jesenice v čim krajšem času predal odgovornim osebam v Srebrenici. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo vsem gostom za udeležbo, hkrati pa vse zainteresirane pozivamo na 4. tradicionalno srečanje, ki bo prihodnje leto. Ahmed Pašič Študentje na vojaškem taboru Bohinjska Bela - Študentje obramboslovja se tudi letos udeležujejo vojaškega tabora, ki ga četrtič zapored organizirata Šola za častnike centra vojaških šol in Katedra za obramboslovje Fakultete za družbene vede. Na 13-dnevnem taboru, ki poteka od 7. do 19. julija, seje zbralo 108 študentov, med njimi 48 deklet in 60 fantov. Na tak način želi fakulteta predstaviti svojim študentom vojaški poklic. Za študente 3. letnika je tabor ena od rednih obveznosti, za druge pa zanimiva izkušnja. Ker je delo na taboru primerljivo s prvo fazo usposabljanja nabornikov, tam spoznavajo zlasti taktične postopke vojaka posameznika. Seznanjajo se tudi z obveznostmi vojakov in osnovno oborožitvijo ter opremo, obenem pa se preskušajo v vodstvenih vlogah. Na taboru sodelujejo tudi kandidati Šole za častnike, ki se urijo v usposabljanju skupine, vodenju in poveljevanju. Za študente je tabor dobra priložnost, da preizkusijo teoretično znanje v praksi in spoznajo delo v Slovenski vojski, je povedal stotnik Marko Prvinšek. Prvi del tabora so študentje prebili v vojašnici Bohinjska Bela, drugi del pa na strelišču Crngrob in vadišču Mačkovec. Tam je udeležence tabora minulo sredo obiskal tudi načelnik generalštaba Slovenske vojske generalmajor Ladislav Li-pič s sodelavci. S.S. ri, da vsota tržne vrednosti zmanjšane kmetijske proizvodnje, dodeljenih sredstev za odpravo posledic škode v kmetijstvu, sredstev državnega in občinskih proračunov, ki so dodeljena upravičencu kot neposredno izplačilo v kmetijstvu v skladu s predpisi o neposrednih plačilih v kmetijstvu ter izplačil zavarovalnih zneskov za škodo v kmetijstvu, preračunana na 1 hektar kmetijskega zemljišča ne presega tržne vrednosti proizvodnje kmetijske rastline pri normalnem hektarskem donosu. Škoda zaradi naravnih nesreč v kmetijstvu bo povrnjena največ do 60 odstotkov v primeru zavarovanosti, sicer pa največ do 40 odstotkov. Jože Košnjek, foto: Tina Doki Referendum bo 21. septembra Ljubljana - Državni zbor je v začetku tedna sklenil, da bo referendum o obratovalnem času trgovin v nedeljo, 21. septembra. Državni zbor je referendum razpisal zato, ker je sindikat zaposlenih v trgovini zbral nad 40.000 podpisov in ker je ustavno sodišče ugotovilo, da vprašanje ni v nasprotju z ustavo. Sindikat se je odločil za referendum tudi zato, ker se s delodajalci ni uspel pravočasno dogovoriti o plačilu za delo ob nedeljah in praznikih. Volivke in volivci se bodo 21. septembra odločali o vprašanju, če so zato, da bodo trgovine odprte najmanj deset nedelj letno. J.K. Nagrade za Srečke prednosti V petek, 11. julija 2003, je bilo žrebanje za imetnike Kartice prednosti, ki so od 1. januarja do konca junija 2003 osvojili najmanj 10 Srečk prednosti. Žreb Srečk prednosti je določil naslednje dobitnike nagrad: Vikend V Londonu, Kompasov izlet za dve osebi, dobi Valentin Juranovič iz Ljubljane Bone v vrednosti najvišjega nakupa, zabeleženega s Kartico prednosti od januarja do konca junija 2003 pa prejmejo: Nataša Černilec, Tržič; Marija Štamcar, Tržič; Igor Mravlja, Ljubljana; Vera Renko, Ljubljana; Marija Šarkezi, Murska Sobota; Marinka Majstorovič, Kranj; Naca Kadunc, Cerklje na Gorenjskem; Adela Pečar, Kranjska Gora, Vesna Župane, Kranj; Marija Bubalo, Tržič; Marjetka Krašek, Ljubljana; Irena Martinjak, Cerklje na Gorenjskem; Marjeta Lotrič, Mojstrana; Jernej Bizovičar, Kranj; Dušan Grašič, Kranj, Anto Marjančič, Kranj; Ana Kranjec, Ljubljana, Mladen Est, Ljubljana; Mojca Stritih, Tržič; Ivanka Perko, Trzin, Slavica Fajon, Ljubljana; Helena Lukanc, Kranj; Tomaž Klarič, Ljubljana; Goran Inđić, Ljubljana; Alenka Gostinčar, Ljubljana Izžrebancem čestitamo, vse imetnike kartice prednosti pa vabimo na osvajanje novih Točk prednosti in Srečk prednosti v prodajalnah Živila. Jezero v Jasni je mlakuža Kaj se je zgodilo, da je jezero Jasna v Kranjski Gori skoraj že presahnilo? Mali nemški turistek je s kamni navdušeno ciljal v tiste red Kranjska Gora - Umetno alpsko jezerce Jasna v Kranjski Gori je postalo prava mlakuža, v kateri še plava nekaj preplašenih rib in umazanija, jezero pa pred očmi številnih turistov in domačinov iz dneva v dan izginja. Res je, da so bili z jezerom Jasna več ali manj vedno težave, saj se je vsak večji odvzem proda višje v rečni strugi obema jezercema takoj poznal in res je tudi, da je vanj dolgo časa tekla kanalizacija iz turističnega naselja. V jezeru je bilo tudi veliko alg, zato so jih potapljači vedno čistili. Tudi letos so imeli akcijo čiščenja jezera. še plavajo v Jasni. A odvzem proda naj bi vendarle bil nadzorovan, počitniške hiše v Jasni pa priključene na kanalizacijo. Suša v tem alpskem predelu tudi ni tako huda, da bi se jezero izsušilo. Kaj se torej z jezercem Jasna, ki je deloma last ljubljanske banke Maxime, ki je lastnica tudi Glavni vodovod že pušča Občina Škofja Loka je pripravila prostorsko konferenco s predstavitvijo programa priprave lokacijskega načrta za zamenjavo obstoječih azbestnocementnih cevi. Škofa Loka - Primarni vodovod Visoko - Škofja Loka je že zelo dotrajan, hkrati pa tudi ekološko sporen zaradi uporabe azbesta pri slovitih "salonitkah". Na več mestih vodovod pušča, izgube so dokaj velike, tudi vsako odpravljanje težav je drago. Zato so se na občini odločili za položitev novega glavnega, oskrbovalnega voda za celotno mesto Škofja Loka. "Postopek priprave lokacijskega načrta bo vodila občina, ki bo hkrati tudi investitor načrtovane prostorske ureditve. Pripravljavec gradiva za lokacijski načrt je Ljubljanski urbanistični zavod," nam je na predstavitveni konferenci povedala Mojca Šmid iz Občine Škofja Loka. Prostorska konferenca je možnost osvetlitve projekta, pridobitve priporočil in določitve smernic. V imenu pripravljavca gradiva, Ljubljanskega urbanističnega zavoda, je Marko Fatur predstavil celotno traso vodovoda Visoko - Škofja Loka: "Zamenjati bo potrebno azbestno salonitne cevi iz dveh razlogov. Prvi je zaradi slabega stanje, posledično prihaja do veliko okvar in izgube vode ter zaradi usmeritve vlade, da se azbesta ne upo- rablja več v nobenem primeru." V Škofji Loki azbesta v vodi sicer ni, kljub temu pa ostaja rizik, da se pri okvarah in lomih popularno imenovanih "salo-nitk" le-ta spira v vodo. Projekt izgradnje novega vodovoda bo več fazen, zavod računa na pet etap gradnje. Tekel bo vzporedno s starim vodovodom, saj bodo le tako lahko zagotavljali neprekinjeno oskrbo s pitno vodo. Marko Fatur je posebej izpostavil vsako prečkanje Sore: "Prečkanja bodo najbolj zahtevna. Kopali bomo približno dva metra pod rečno strugo, upoštevati bo potrebno mnogo dejavnikov." Postopek priprave in na koncu potrditve lokacijskega načrta naj bi bil končan do konca leta, dopolnjen predlog pa bo šel v obravnavo in sprejem tudi na občinski svet. Po novem letu bodo izvajalci začeli s projektiranjem ter s pridobivanjem soglasij za služnostno pravico pri gradnji vodovoda. Prav ta soglasja, občina bo morala pridobiti od 100 do 150 soglasij, lahko začetek investicije močno oddaljijo. "Bolj se bojimo za finančna sredstva. Investicija bi bila lahko končana v dveh do treh letih, čc bi imeli dovolj denarja. Uspeh bo, če ga bomo zgradili v 10 letih, saj so dela vredna kar 870 milijonov tolarjev," je razložila Mojca Šmid. Po neuradnih informacijah naj bi bila višina investicije še višja, pridobili naj bi ga tako iz lastnega proračuna, subvencij vlade in Evrope. Prva faza bo odpravljanje največjih poškodb na vodovodu, konkretno "pri žagi" na Visokem. Salonitne cevi so danes zastarele, nove pa naj bi zdržale vsaj 50 let (garancija) in več. Poleg tega projekta bo izveden še projekt vrtanja štirih novih črpališč, ki naj bi delovale le po potrebi. Boštjan Bogataj Piše: Mag. Cene Matičič Akcija 25 poslancev ali Vpet v leta pomladi sedemdesetih let (XXVIII. del) Z izrazi nedeljenega spoštovanja - Batista Milan, poslanec PKZ l.r,, - Božiček Benjamin, poslanec RZ l.r., - dr. Celestin Miran, poslanec SZZ l.r., - Finžgar Peter, poslanec PKZ l.r., - dr. Hodalič, Milan, poslanec SZZ l.r., - Hasl Miran, poslanec PKZ l.r., - Kastrin Vida, poslanec RZ l.r., - Kreft Ivan, poslanec RZ l.r., - Maček Polde, poslanec RZ l.r., - Majerič Avgust, poslanec RZ l.r., - mgr. Matičič Cene, poslanec RZ l.r., - Mikuš Ivo, poslanec GZ l.r., - Okršlar Anica, poslanec SZZ l.r., - Osredkar Slavko, poslanec SZZ l.r., - Pogačnik Jože, poslanec GZ l.r., - Polič Miloš, poslanec RZ l.r., - Pučnik Ivan, poslanec RZ l.r., - Rebek Rudi, poslanec RZ l.r., - Remc Tone, poslanec RZ l.r., - Roter Zdenko, poslanec RZ l.r., - dr. Vojan Rus, poslanec RZ l.r., - Sonc Ivo, poslanec GZ l.r., - Svetel Franc, poslanec RZ l.r., - Tavčar Marjan, poslanec PKZ l.r., - Zupan France, poslanec PKZ l.r. Ko sem sestavil čistopisa obeh dokumentov sem poln negotovosti poteka naslednjega dne, zavedajoč se "škaklji-vosti", v katero se kot "movens agens" te akcije spuščam, zelo nemirno zaspal. Komaj toliko, da sem po treh, štirih le polovično prespanih urah že okoli sedme jutranje ure lahko "odbrzel" v Ljubljano. Zarana, komaj desetino minut po šesti sem že v skupščini. "Danes ste pa celo pred Kreftom," me na vhodnih vratih pozdravi nočni čuvaj, tokrat Ižanec, ki se pripravlja na predajo poslov z dnevno ekipo. "Torej ga še ni," mu za- gostišča v Jasni, dogaja? Za odgovor smo prosili kranjskogorskega župana Jureta Žerjava. "V Jasni sta dve umetni jezeri, ki dobivata vodo iz lastnega izvira in iz Pišnice, ki pronica skozi prod," pravi Jure Žerjav. Konec letošnjega leta junija je gladina jezera upadla in že 30. junija so to javili Agenciji republike Slovenije za okolje, izpostava Kranj. Predstavniki agencije so si jezero ogledali in ugotovili, da bo treba napeljati vodo iz Pišnice v jezero. Prvi teden julija je padlo 87 milimetrov padavin, od 2. do 5. julija je Pišnica kot hudournik narasla, ampak samemu jezeru se ni nič poznalo, ampak je gla- dina še naprej upadala. Zato, ker so vodotoki v lasti države, mora država dati soglasje za poseg v Pišnico. Pri podjetju za urejanje hudournikov smo naročili strokovni načrt, kajti želimo si, da se to čimprej uredi. Upam, da se bomo dogovorili za sorazmerno pokrivanje stroškov izvedbe sanacije in občina bo pri tem finančno sodelovala. Talni prag v strugi Pišnice se mora dvigniti, obenem pa je treba premakniti strugo od levega na desni breg, tako, da bo Pišnica tekla bližje jezera, do katerega je treba zgraditi kanal. Na začetku kanala pa mora biti zapornica, ki bo uravnavala dotok in se zapirala ob visokih vodah. Pišnica je vendarle hu- dournik in lahko v nekaj urah zelo narase." In zakaj se je to zgodilo? "Prvi vzrok je lahko odvzem proda," pravi župan. "V minulih letih je bil odvzem proda v celoti v pristojnosti države in na probleme smo pristojno ministrstvo vedno opozarjali. Na osnovi dogovora, ki sem ga imel z državnim sekretarjem na ministrstvu je bila 3. julija letos v vladi sprejeta uredba o koncesiji za odvzem naplavin iz struge Save Dolinke na območju občine Kranjska Gora. Na osnovi te uredbe bo podeljena koncesija in koncesionar bo imel nadzor. Drugi vzrok je lahko suša. Darinka Sedej Letošnja generacija manj uspešna Zlatih maturantov je letos 190, med njimi ducat z vsemi možnimi točkami, tudi Jeseničanka in Kamničan. Na 123 srednjih šolah in 39 drugih organizacijah za izobraževanje je poklicno maturo opravljalo 11.490 kandidatov (od tega na Gorenjskem 838), med njimi 8389 dijakov in 3101 odraslih. 87 odstotkov dijakov in 84 odstotkov odraslih jo je prvič uspešno opravilo, 172 pa jih je doseglo najvišje mogoče število točk. 1443 kandidatov je bilo neuspešnih in ti bodo morali jeseni ponavljati bodisi posamezni ma-turitetni predmet bodisi celotno poklicno maturo. Tisti, ki so uspeli že v spomladanskem roku, pa že vedo, ali so uspeli pri vpisu na višje ali visoke strokovne šole. Kandidati, ki so želeli na univerzitetni študij, pa so poleg poklicne mature opravljali tudi izpite iz posameznih predmetov splošne mature. Takih dijakov je bilo letos 823 iz 115 srednjih strokovnih šol, med njimi pa je bilo 68 odstotkov uspešnih. Poklicna matura je bila letos šele drugič. Splošna pa je že kar dobro uveljavljena. Letos se je je v spomladanskem roku udeležilo 8933 kandidatov iz 81 šol, maturo pa so opravljali iz 32 maturi-tetnih predmetov. Skupno so na šolah izvedli 46.193 izpitov, 1091 zunanjih ocenjevalcev je ocenilo 93.667 izpitnih pol, opravili so 29.091 ustnih izpitov in ocenili 13.296 seminarskih in drugih nalog. Spoštovanja vredne številke dokazujejo, da gre za ogromen projekt in ko je končan, si oddahnejo vsi, dijaki, profesorji in drugi vpleteni. 7524 dijakov ali nekaj več kot 88 odstotkov vseh si že lahko docela oddahne, kajti matura je narejena, ostalih tisoč bo imelo jeseni še opraviti z njo. Vendar tudi vsi uspešni gimnazijci niso srečni, saj nekateri nimajo dovolj točk za fakulteto, na katero so se želeli vpisati in se jim bo zato izpolnila šele druga ali tretja želja. Maturitetni izid je poleg splošnega šolskega uspeha v zadnjih dveh letnikih namreč odločilno merilo za vpis na fakultete, predvsem tiste, za katere je zanimanja preveč. Gimnazijci, ki so maturirali z odliko, teh težav nimajo. Letos je 190 maturantov doseglo od 30 do 34 ma-turitetnih točk, med njimi je tudi 12 takih, ki imajo prav vse točke. Tako kot splošni maturitetni uspeh, ki je bil lani nekaj več kot 90-odstoten, je tudi letošnja bera odličnjakov manjša. Lani jih je bilo 251, med njimi 18 z vsemi možnimi točkami. Kje tičijo razlogi, da je uspeh letos v več pogledih slabši, šolske oblasti, ki so predstavljale izide letošnje mature, še niso podrobno analizirale. Dosedanja statistika kaže, da številke nihajo zdaj v eno, zdaj v drugo smer, v povprečju pa so ocene kar zadovoljive. Letošnji pomladni maturantje so zrelostni izpit opravili s povprečno oceno 18,94, povprečne ocene pri ključnih predmetih pa se gibljejo od 3,10 pri slovenščini do 3,51 pri nemščini. Gorenjska ima med maturantsko elito vsako leto vsaj enega predstavnika. Letos sta dva, Jeseničanka in Kamničan, dosegla vseh 34 maturitetnih točk. Tjaša Rotar iz Gimnazije Jesenice (tu je uspeh mature v spomladanskem roku 100-odstoten, zlati maturantje pa so poleg Tjaše še čuden odgovorim, kajti Kreft je bil vsak dan prav gotovo prvi, le redko drugi. Pogovor z direktorjem papirnice Količevo Ivom Soncem je uspešen, tako da vlogo in pismo Kardelju lahko dopolnim še s petindvajsetim podpisnikom. Ura se bliža sedmi, in prvi najzgodnejši med zgodnjimi profesionalnimi kolegi že prihajajo. Kolegi Ivan Franko, Magda Kočar, Ela Ulrich in Miran Goslar "Tiste, kijih najbolj cenim, in s katerimi vedno sodelujem, bi pa lahko seznanil," govorim sam s seboj in se odpravim k redkobesednemu in trezno raz-mišljajočemu staremu partizanskemu polkovniku Ivanu Franku, ki ravnokar vstopa v stavbo. Dozdeva se mi, da nekaj sluti, kajti brez besed ali presenečenja prebere predlog in mi celo svetuje popravek ene ali dveh nebistvenih besed. Predsednica finančnega odbora Magda Kočar se le bežno in skrivnostno nasmehne, predsednice kulturno-prosvetnega odbora Ele Ulrih Atene pa ne dobim več; odhitela je že na neki drug posvet. Nato po iščem še predsednika republiškega zbora Mirana Goslarja, ki sem ga vsaj obrobno že seznanil z nameravano akcijo. Predlog skrbno prebere in takoj izjavi, da Petrič ni primeren kandidat, in da bo stvar prav gotovo propadla, sicer pa, da to v tem trenutku sploh ni važno, bistveno je le to, da je predlog tu. (se nadaljuje) Knjiga avtorja Ceneta Matičiča bo izšla prihodnje leto 2004. Prednaročila sporočite na naslov: Gorenjski glas, Kranj, Zoisova 1, telefon: 201 42 00 trije) pravi, daje pričakovala dober rezultat, tako dobrega pa vendarle ne. Toda doslej je bila vselej odlična, razen tega pa je bila dobitnica več zlatiih odličij s tekmovanj. Ima jih iz logike, Cankarjevo priznanje iz tekmovanja v slovenščini in Pregljevo iz kemije. Ta teden je na morju, jeseni pa bo študirala etnologijo. Tudi Primož Zupan iz Kamnika (tamkajšnja gimnazija ima tri zlate maturante) že uživa prvi del zasluženih počitnic v Logarski dolini. Kot zanimivost zapiši-mo, da je pred tremi leti njegov brat Matija dosegel vse maturi-tetne točke, kar najbrž pomeni, da sta pridnost in inteligenca zapisana že v genih. Oba letošnja najboljša maturanta bomo podrobneje predstavili v eni prihodnjih številk Gorenjskega glasa, tokrat pa jima k uspehu iskreno čestitamo. Danica Zavrl Žlebir Odgovorna urednica Marija Volčjak Namestnika odgovorne urednice Jože Košnjek, Cveto Zaplotnik Uredništvo novinarji - uredniki: Boštjan Bogataj, Alenka Brun, Helena Jelovčan, Katja Dolenc, Igor Kavčič, Jože Košnjek, Urša Peternel, Stojan Saje, Darinka Sedej, Vilma Stanovnik, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir, Andrej Žalar, Štefan Žargi; stalni sodelavci: Matjaž Gregorič, Mateja Rant, Mendi Kokot, Miha Naglic, Renata Škrjanc, Simon Šubic, Marjeta Smolnikar fotografija Tina Doki, Gorazd Kavčič, Gorazd Šinik lektorica Marjeta Vozlič GORENJSKI GLAS je registrirana blagovna in storitvena znamka pod št. 9771961 pri Uradu RS za intelektualno lastnino Gorenjski glas je poltednik, izhaja ob torkih in petkih, v nakladi 22 tisoč izvodov. Redna priloga naročniških izvodov predzadnji torek v mesecu je Moja Gorenjska. Ustanovitelj in izdajatelj Gorenjski glas, d.o.o., Kranj / Direktorica: Marija Volčjak/ Tisk: SET, d.d., Ljubljana / Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 04/201-42-00, telefax: 04/201-42-13 / E-mail: info@g-glas.si /Mali oglasi: telefon: 04/201-42-47 sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do 15.00 ure. Naročnina: telefon: 04/201-42-41 za tretje trimesečje 2003 znaša 5.930 tolarjev, posamezniki redni plačniki imajo 20-odstotni popust in zanje trimesečna naročnina znaša 4.744 tolarjev. Letna naročnina znaša 24.080 tolarjev, posamezniki - redni plačniki imajo 25-odstotni popust in zanje letna naročnina znaša 18.060 tolarjev. V cene je vračunan DDV Naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa do PISNEGA preklica; odpovedi veljajo od začetka naslednjega obračunskega obdobja. Za tujino: letna naročnina 100 evrov: Oglasne storitve: po ceniku. DDV po stopnji 8.5 % v ceni časopisa / CENA IZVODA: 290 SIT (16 HRK za prodajo na Hrvaškem). Dražja stavbna zemljišča Škofjeloški svetniki sprejeli odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v prvi obravnavi. Škofja Loka - Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča je eden od premoženjskih davkov in spada med najpomembnejše izvirne prihodke vsake občine. S tem zagotavljajo ustrezno komunalno opremljenost stavbnih zemljišč ter gospodarski in družbeni razvoj občine. Dajatev predpisuje zakon, podrobneje pa jo uredi lokalna skupnost v skladu z zakonom. "Predlog nastaja že nekaj mesecev. Smisel odloka je, da fizične in pravne osebe povrnejo del vlaganj v opremljanje zemljišč s strani občine," je pojasnil Boštjan Cuznar iz občinske uprave. Kar slaba petina denarja iz občinskega proračuna prihaja prav iz tega vira, saj so zavezanci prav vse fizične in pravne osebe v občini. "Do druge obravnave bomo pripravili tudi cone z določitvijo cen, že danes pa prilagamo predvidene cene," je še povedal Cuznar. Usmeritve so že določene, je povedal župan Igor Draksler, in so izpeljane glede na razpravo na odborih. "Novi zakon omogoča obdavčevanje tudi nezazidanih stavbnih zemljišč. Nekatere bomo obdavčili bolj, proizvodnjo in staro mestno jedro pa manj," je povedal župan. Enkrat letno naj bi tako uporabniki za 60 kvadratnih metrov veliko stanovanje plačali 9.600 tolarjev, 213 kvadratnih metrov velika hiša v Demšarjevi ulici bi plačala skoraj 32.000 tolarjev. Na Grencu bi za 200 kvadratnih metrov veliko hišo plačali 18.000 tolarjev, v Gabrku za isto velikost 13.000. Proizvodni prostor v industrijski coni na 5.688 kvadratnih metrih naj bi bil po novem obdavčen z vrednostjo 1,763.000 tolarjev. Svetniki so se v razpravo vključili zelo dejavno. Anton Peršin je glede na majhno brezposelnost v Škofji Loki skeptičen do predloga, saj bo novi "davek" dodatno obremenil proizvodnjo. Tudi gospodinjstva naj bi plačala več. Jernej Prevc mu je odgovoril, da z novostjo poslovni prostori ne bodo bolj obremenjeni, gospodinjstva le malce bolj. Mag. Mirjam Jan Blažič je takšno povišanje nadomestila le podatek o veliki izgubi v prejšnjih letih. Pogreša tudi predstavitve con. Zorica Škorc je vprašala, če bo morala plačevati za zemljišča tudi cerkev. "Da," je odgovor Boštjana Cuznarja. Bojan Starman upa, da bodo s tem odlokom podjetniki dobili boljše prostorske pogoje. Andrej Novak pa ima pomisleke na uvedbo "davka" na polovici leta, predvsem za podjetja je 10-odstotno povišanje velik zalogaj. Blaž Kavčič je opozoril, da bo proračun res bogatejši za nadomestilo, toda potem je lahko izravnava manjša. Županje pojasnil, da s poravnavo ne bomo nič izgubili. Odlok so svetniki v prvi obravnavi sprejeli, do druge obravnave pa bo doživel veliko sprememb. Ta odlok bo le nadomestil praznino do sprejetja davka na nepremičnine na državni ravni, kar naj bi se zgodilo do leta 2007. Pomeni tudi to, da bodo lastniki nezazidanega stavbnega zemljišča sedaj plačali davek občini. Boštjan Bogataj Kranjčani v La Ciotatu Kranj - Delegacija kranjske občine na čelu z županom mestne občine Kranj Mohorjem Bogatajem in kranjski predstavniki društva prijateljev mesta La Ciotat v Franciji so minuli teden obiskali pobrateno mesto. Letos mineva 45 let pobratenja, zato je bil obisk še toliko bolj svečan, župana obeh mest pa sta podpisala listino, ki govori o nadaljnjem pobratenju. Župan La Ciotata Patrik Bore je Slovencem s predstavniki francoskega pobratenega mesta pripravil prisrčen sprejem ter zanimiv, štiridnevni program ter izrazil veselje, da bo Slovenija kmalu postala del Evrope. Poudaril pa je tudi, daje vesel, da se evropski prebivalci med seboj pobratujejo, saj s tem pripomorejo k trdnejšim vezem v Evropi. A.B. Priznanja za praznik Lesce - Krajevna skupnost Lesce, v kateri živi 3300 krajanov, je 14. julija praznovala svoj krajevni praznik, ki ga je spremljal enotedenski program prireditev, v izložbah leskih prodajaln pa do konca meseca svoja dela razstavlja petnajst domačih slikarjev. Kolesarjenja na 15 in 35 kilometrov se je ob letošnjem prazniku udeležilo 91 krajanov, v Studenčicah, Hrašah in Hleb-cah so pripravili podoknice, domačini pa so za vse obiskovalce pripravili pogostitev. Krajevni praznik že po tradiciji spremljata tudi veselici, letošnji sta pripravila Šahovsko društvo Lesce in Prostovoljno gasilsko društvo Lesce. Na zaključni prireditvi, ki je bila minulo soboto v prostorih leske osnovne šole, so podelili štiri priznanja zaslužnim krajanom. Prejeli so jih Anton Nežmah in Vito Rems za prispevek k razvoju leškega gasilstva, Miro Pogačar za oživitev vasi Studenčice in urejenost kraja ter Ferdo Kikelj, predsednik Pihalnega orkestra Lesce za dvig kakovosti leske godbe, ki je v zadnjem času dobila tudi veliko novih članov. Priznanja je podelil predsednik krajevne skupnosti Lesce Zlat-ko Kavčič, v zabavnem delu pa so nastopili ansambel Bid Bang ter pevca Nataša Artiček in Klemen Torkar. Članica sveta KS Lesce Mira Stušek je povedala, da krajevni praznik vsako leto zaznamujejo različne prireditve, ki naj bi povezovale krajane, v KS pa se še posebej trudijo za prijazen in lep izgled kraja. Avgusta bodo začeli prenavljati restavracijo Center, redno skrbijo za ozelenitev kraja, na semaforiziranem križišču v Lescah so zasadili gredico z napisom Lesce, uredili so progo za rolkanje, v prihodnje pa bodo poskrbeli še za otroško igrišče. "Poleti imamo več prireditev na prostem, pozimi pa dogajanje preselimo v dvorano Centra, kjer potekajo različne kulturne prireditve. Vse so brezplačne, saj jih financira krajevna skupnost. Med večjimi načrti naše KS pa je tudi pobuda občini o pripravi zazidalnih načrtov za Kravjo dolino, kjer naj bi zraslo novo naselje," je dejala Stuškova. Renata Škrjanc Oče in mama prideta zvečer Lahovče - Na dimniku hiše Staneta Vrtnika v Lahovčah v občini Cerklje na Gorenjskem si je par štorkelj lani zgradil gnezdo, v katerem se je izvalil tudi mladič. Bila bi dva, če ne bi takrat eden padel iz gnezda. Letos spomladi sta se samec in samica vrnila in se očitno odločila, da si tukaj čez poletje ustvarita družino in dom. Lansko gnezdo sta še dogradila. Stanetova hčerka Ana Vrtnik pravi, da imajo zdaj štorklje na njihovi strehi apartma, in potem se je izvalilo pet mladičev. Še malo pa bodo odrasli in družina bo spet odletela. Tako kot lani so tudi letos mladičem člani Slovenskega centra za obročkanje ptičev nataknili obročke. Posnetek z mladiči smo naredili v sredo popoldan, ko so le-ti čakali starša, da prineseta hrano. Zvedeli smo, da se običajno^ vedno vrneta proti večeru. Andrej Žalar Obnova vodovodov Peričnik in Završnica Analize pitne vode jeseniških in žirovniških vodovodov kažejo, da iz pip priteče zdravstveno ustrezna in kakovostna voda. Kljub temu so v vodovodni sistem potrebna nenehna vlaganja. Jesenice, Žirovnica - Podjetje JEKO-IN ima v jeseniški in ži-rovniški občini na skrbi 58 kilometrov primarnega in 88 kilometrov sekundarnega vodovodnega omrežja s 476 hidranti. Poglavitne naloge pri vzdrževanju vodooskrbnih objektov so kontrola in regulacija vode, čiščenje vodnih zbiralnikov in košnja okolice teh objektov, kontrola in popis vodomerov ter zamenjava oziroma njihovo umerjanje. V gospodarski načrt do leta 2008 so zapisali za milijardo 141 milijonov tolarjev prednostnih naložb, ki pa bodo pogojene s količino denarja, ki bo letno na vo-ljo. Po besedah direktorice Mojce Kobentar so pri tekočem vzdrževanju in vlaganjih vezani več- inoma na amortizacijska sredstva, ki jih je letos za jeseniško občino okoli 20 milijonov, za ži-rovniško pa štiri milijone. Poglavitni razlog, da se ne nateče več denarja, je nizka cena vode, vlada pa že od novembra 2001 "premleva" njihov (tudi s strani občinskih svetov potrjeni) predlog za povišanje na okoli 70 tolarjev na kubični meter porabljene pitne vode. Trenutno na Jesenicah zaradi številnih okvar v preteklih letih poteka zamenjava PVC cevi na delu omrežja, ki se napaja iz zajetja Peričnik, in sicer od klavnice do rezervoarja Pejce, ter delu, ki se napaja iz zajetja Završnica. Lani so uspeli opraviti dela do Osnovne šole Toneta Čufarja, letos bodo dokončali menjavo vodovodnih cevi do Doma upokojencev dr. Franceta Bergelja. Morda še letošnjo jesen, sicer pa na pomlad prihodnje leto jih bodo zamenjali še do rezervoarja Pejce. Naložba je vredna 13 milijonov tolarjev. V žirovniški občini so se vključili pri gradnji plinovodnega omrežja na Bregu in v Mostah in na isti trasi polagajo PVC cevi za nadomestilo salonitnih, po katerih sedaj priteka pitna voda do uporabnikov. Sredstva je zagotovila občina Žirovnica. "Čeprav izvidi o prisotnosti azbesta v pitni vodi kažejo, da na glavnem cevovodu iz zajetja Peričnik ni nevarnosti, da bi se začel azbest luščiti, ker so obložene s karbonati, bi jih morali zamenjati s sodobnejšimi," meni Jurij Dovžan, vodja sektorja vodovod pri JEKO-IN, in hkrati opozarja na obsežnost naložbe od izvira do klavnice v dolžini 18 kilometrov. Precejšen strošek, ki gaje prav tako potrebno pokrivati iz cene kubičnega metra porabljene pitne vode, je večji nadzor nad kakovostjo po HACCP sistemu, ki vključuje analizo tveganj in obvladovanje kritičnih kontrolnih točk. V praksi to med drugim pomeni, daje potrebno ograditi vsa zajetja in rezervoarje. Lani so varnostno ogradili zajetje Peričnik in rezervoarje Kočna, Šporn ter Zastrana, letos delajo na zajetju in raztežilniku Mlake, v načrtu pa so še Potoki. Mendi Kokot Hiša ob glasbeni šoli naprodaj Mestna občina jo namerava prodati za dobrih 24 milijonov tolarjev, ker bi bila obnova predraga. Kranj - Enonadstropno stanovanjsko hišo na Trubarjevem trgu 2 na Pungartu v starem mestnem jedru je nameravala mestna občina Kranj obnoviti in jo nameniti sosednji glasbeni šoli. Ker je hiša kulturni in zgodovinski spomenik, je občina lansko poletje na zavodu za varstvo kulturne dediščine celo zaprosila za kulturnovarstvene pogoje k obnovi. Nekdanjega Partizana obnavljajo Obnova, ki bo zavod Prošport stala predvidoma 45 milijonov tolarjev, bo sklenjena konec oktobra. Kranj - Nekdanji doni TVD Partizan v Stražišču se letos ponaša z Abrahamovimi leti. Zgrajen je bil sicer že prej, in sicer leta 1923 kot sokolski dom, vendar je bil med drugo svetovno vojno požgan in leta 1953 so ga zgradili na novo. V zavodu so nanizali celo vrsto pogojev, ki so jih v projektu obnove upoštevali v ateljeju Vasja, kjer so hkrati napravili tudi predračun. Po njem bi obnova hiše občino stala kar 41,5 milijona tolarjev, kar je previsoka cena. Župan Mohor Bogataj je zato mestnemu svetu predlagal, da občina hišo proda na javni dražbi, kupnino pa nameni za druge občinske naložbe. Tako bo občina na podlagi cenitve sodnega cenilca hišo prodala na javni dražbi za izklicno ceno 24,1 milijona tolarjev. H hiši sodi še sadovnjak, velik 211 kvadratnih metrov. V kulturno-varstvenih pogojih k obnovi je zavod za varstvo kulturne dediščine med drugim predpisal, da mora hiša obdržati klasične frčade z dvokapno streho, da mora biti stavbno pohištvo leseno in z enakimi polji, kot je sedanje, določil je tudi posebno vrsto in barvo fasade ipd. H.J. Gama mm najbolj športna frekvenca Zob časa, preživeti standardi in materiali, na drugi strani pa želja pridobiti primerne prostore za športno rekreacijo - vse to je narekovalo temeljito prenovo doma, ki gaje lani prevzel zavod Prošport. Zavod sta ustanovila zveza športnih društev Sava in Center mladih. Prošport je tudi investitor obnove nekdanjega doma TVD Partizan, bodočega Prošport centra v Stražišču. Po besedah Saša Bratuša iz Prošporta so obnovo zaupali ljubljanski družbi Kerst gradbeni inženiring, ki bo delo sklenila predvidoma konec oktobra za predvidenih 45 milijonov tolarjev. Lahko se namreč pokaže, da bo potreben še kakšen zdaj nepredviden poseg. V pritličju bo ostala sedanja telovadnica, nova bo recepcija z okrepčevalnico in možnostjo dostopa do interneta, t.i. cyber caffe, povsem nov bo sanitarni del z garderobami, v prvem nadstropju bo manjša telovadnica in fitnes, medtem ko^ so v mansardi predvideni pisarniški prostori, kasneje pa tudi za fizioterapijo in masažo. Obnovljena bo tudi zunanja podoba doma. Prošport center bodo odprli decembra. V njem bo prostora za različne športno rekreativne dejavnosti, vodene in proste, namenjene obiskovalcem vseh generacij, od predšolskih otrok do upokojencev, in to ne le iz Stra-žišča, ampak širšega kranjskega območja. Helena Jelovčan Gorenjski prijatelj Radio Sora d.o.o. Kapucinski trg 4 4220 Škofja Loka tel.: 04/506 50 50 fax: 04/506 50 60 e-mail:info@radio-sora.si radio sora 89.8 91.1 96.3 Pet let brezskrbnosti TRI LETA VZDRZEVi Projektov je za štiri milijarde Trinajst partnerjev podpisalo dogovor o poslovnem sodelovanju za razvoj Kranjske Gore. Kranjska Gora - Na pobudo sekcije hotelirjev in žičničarjev, ki deluje v okviru Lokalne turistične organizacije Kranjska Gora je bila ustanovljena delovna skupina na temo razvojnega projekta Razvoj turistične destinacije Kranjska Gora. Delovno skupino sestavljajo hoteli, društva, zasebniki, žičničarji in drugi, ki so pripravili seznam projektov na področju turistične infrastrukture, da bi pospešili razvoj turizma in dvignili kakovost zunajpenzionske ponudbe v občini Kranjska Gora. Tako so minulo sredo v hotelu Larix podpisali dogovor o sodelovanju 13 partnerjev, ki združujejo javni, zasebni in društveni interes pri razvojnem projektu. Nosilec razvojnega projekta je Lokalna turistična organizacija. Kot je v nagovoru dejal kranjskogorski župan Jure Žerjav, je podpis pogodbe izjemno pomemben, saj gre za turistični razvoj Kranjske Gore. S temi projekti bodo kandidirali tudi za evropska sredstva in združeni imajo veliko več možnosti za uspeh. Po dolgem času se je v Kranjski Gori vendarle zgodilo, da so se zbrali vsi, ki živijo od turizma in podpisali dogovor o nadaljnjem sodelovanju in povezovanju. Zdaj bo država objavila razpis za pridobitev sredstev iz strukturnih skladov, na Podpis dogovorov o poslovnem sodelovanju trinajstih partnerjev, ki združujejo javni, zasebni in društveni interes pri razvojnem projektu. razpis se bodo prijavili, projektno dokumentacijo pa bo treba oddati do septembra. Razvojni projekt vsebuje izgradnjo športne dvorane, športnega parka in golfskega igrišča, tematske parke, naravno kopališče Jasna in ureditev prireditvenega prostora, kolesarsko stezo, ureditev Planice, posodobitev žičnic in vseslovenski pla- ninski muzej v Mojstrani. Športno dvorano v vrednosti 600 milijonov tolarjev naj bi gradila občina, športni park športno društvo in zanj namenilo 400 milijonov, golfsko igrišče pa golf klub Kranjska Gora v vrednosti 300 milijonov tolarjev. Tematski park naj bi bil v domeni LTO Kranjska Gora, naravno kopališče turističnega društva, kolesarsko stezo pa naj bi gradila Direkcija republike Slovenije za ceste. Za ureditev Planice naj bi poskrbel OK Slovenije, za žičnice RTC Žičnice in za planinski muzej v vrednosti 400 milijonov tolarjev Planinsko društvo Dovje - Mojstrana. Vrednost vseh naložb je štiri milijarde tolarjev. Darinka Sedej Učilnica bo v knjižnici V osnovni šoli Staneta Žagarja se že vrsto let potegujejo za boljše prostorske pogoje. Kranj - V osnovni šoli Staneta Žagarja na Planini v novem šolskem letu pričakujejo okroglo 520 učencev. Število oddelkov se bo povečalo za enega, saj prihaja v šolo prva generacija "de-vetletkarjev". Ravnatelj Niko Slapar pravi, da jim bo dodaten razred prvo-šolcev še poslabšal že tako vpijočo prostorsko stisko. Rešitev, "da bi bilo enako slabo kot lani", vidijo v preselitvi knjižnice na hodnik v drugem nadstropju, knjižnico pa bodo med počitnicami preuredili za pouk. Kljub temu pa se v šoli delnega dvoizmenskega pouka še ne bodo otresli. Dva oddelka četrtih razredov bosta v izmenah, dva oddelka tretjih razredov pa v t.i. zamiku, v katerem se bo pouk začel ob desetih dopoldne. Za nujno potreben prizidek imajo za zdaj le ustno obljubo kranjskega podžupana Štefana Kadoiča, ki je na zadnjem sestanku sveta staršev dejal, da ima mestna občina Kranj gradnjo v načrtu za leto 2006. Tedaj naj bi se šola končno znebila tudi povsem neprimernega "barakarskega" prizidka, katerega začasnost se vleče že v desetletja. Helena Jelovčan O Mršaku na naslednji seji Žiri - Že na prejšnji seji sveta so svetniki obravnavali spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin, ki obravnavajo predvsem problem obvoznice od cerkve proti Logatcu. Ida Filipič Pečelin: "V vmesnem času smo pridobili predhodne pogoje in soglasja, čez poletje pa bo odprta javna obravnava." Sprejem sprememb in dopolnitev bo omogočal občini umestitev koridorja za cesto, čeprav načrta in denarja za to regionalne cesto v državnem proračunu ni. Ida Filipič Pečelin pojasnjuje: "Za aktiviranje Mršaka je potrebna prometnica, rang le-te pa je drugo vprašanje. V tem trenutku na tem delu ne moremo narediti nič, saj so tu kmetijska zemljišča. Tu moramo določiti prometni koridor, ni pa nujno, da bo tam regionalka." Nato je projektant Miro Božič predstavil študijo Mršaka z dvema nogometnima igriščema, bazenskim objektom, športno dvorano, letnim kopališčem in varovanimi stanovanji. Omenjeno študijo, izmed treh možnosti, je sprejel tudi odbor za šport. Menili so še, da je pomemben le dostop, in ne cesta. Kljub vsem pomislekom je občinski svet sprejel osnovni predlog za ureditev Športnega centra Mršak, nato pa so nato pa so sklenili, da bo javna razprava o obvoznici med 1. avgustom in 15. septembrom. B.B. Nezakonitosti v proračunu Mengeš - Proračunski nadaljevanki v Mengšu še ni videti konca. Župan je že na prejšnji seji napovedal, da bodo v občinski upravi preverili zakonitost proračuna, ki so ga skupaj z več kot sto dopolnili sprejeli po hitrem postopku. Ugotovili so, daje sprejeti proračun v neskladju z zakonodajo, ki opredeljuje finance, zato so sklicali nadaljevanje sprejemanja proračuna za leto 2003, ki pa se je zaradi nesklepčnosti končalo že po dvajsetih minutah oziroma se sploh ni začelo. Na seji je bilo namreč prisotnih zgolj pet svetnikov. Direktor občinske uprave Dimitrij Kovačič je razložil, da nekatera dopolnila pomenijo dobesedno kršitev zakonodaje, druga pomenijo zanikanje pogodbenih obveznosti občine ali črtanje postavk, kijih na podlagi začasnega financiranja že izvajajo. "To lahko privede do odškodninske odgovornosti občine, nekatera dopolnila pa lahko pomenijo tudi nastanek materialne škode za porabnike proračunskih sredstev." Na podlagi teh ugotovitev so zaključili, da formalno v občini sicer imajo proračun, ki pa je nezakonit. Enega od prisotnih svetnikov je ob tem zanimalo, koliko dopolnil natančno je v neskladju z zakonodajo. Predlagal je tudi, da bi ugotovitve zapisali. Župan Tomaž Štebe je pojasnil, da je očitna nezakonitost že to, da v proračunu ni razvojnih programov, saj je to obvezni sestavni del proračuna. "Sporno je tudi zniževanje sredstev na postavkah, kjer gre za izpolnjevanje zakonskih aH pogodbenih obveznosti." Dimitrij Kovačič je postregel z natančno številko -31 dopolnil bi bilo lahko nezakonitih. V upravi so se zato odločili, da izvajanje proračuna zadržijo, za naslednji teden pa skličejo izredno sejo, pred katero bodo svetniki ugotovitve o nezakonitostih v proračunu dobili tudi v pisni obliki. Mateja Rant Poletni tabor za otroke Radovljica - Klub radovljiških študentov in Mladinski svet Č'bela sta pripravila brezplačni poletni tabor za otroke, ki si ne morejo privoščiti počitnic na morju. Otroci so odšli v Ankaran minuli petek, domov pa so se vrnili v sredo. Poleg kopanja in raziskovanja bližnje okolice so od jutra do večera uživali tudi v različnih delavnicah: športni, glasbeni, likovni, novinarski, dramski in plesni. Svoje izdelke so predstavili na zaključni prireditvi. Za otroke je skrbelo sedem vzgojiteljev, uživali so v igranju odbojke, neplavalci pa so lahko obiskovali tečaj plavanja. Klub radovljiških študentov pa želi z letovanjem polepšati počitnice tudi otrokom, ki bi zaradi finančne stiske morali počitnice preživljati doma. R.S. Rešitev je učinkovit program Direktor Alpskega letalskega centra Lesce-Bled (ALC) Viljem Ekar ostaja v.d. direktorja. Nesoglasja med klubom in zavodom. ALC v rdečih številkah. Radovljica - Lesko letališče je na dobri lokaciji. Slednja bi mu skupaj z zanimivo in privlačno dejavnostjo lahko prinesla razvoj in uspešno poslovanje. Pa mu ga na žalost ne. Lansko leto je javni gospodarski zavod ALC končal v rdečih številkah. Trenutno stanje - pozitivna ničla. Poslovni rezultati so slabi, pravih načrtov za razvoj ALC še ni. Ne manjka pa nesoglasij in različnih interesov. Sedanjemu direktorju Viyemu Ekarju se jeseni izteče mandat. Radovljiški občinski svet ga je na zadnji seji imenoval za vršilca dolžnosti direktorja do imenovanja novega direktorja. Na vprašanje, ali se bo potegoval tudi za drugi mandat, Ekar ni dal jasnega odgovora, dejal je le, da bo njegova odločitev odvisna od izida pogajanj. Na leškem letališču se ob tem omenja tudi ime sedanjega predsednika Aerokluba ALC. Omenjeni klub in javni zavod (ustanoviteljica ALC je radovljiška občina) ne najdeta skupnega jezika in slednjega nista našla niti pri odloku o preoblikovanju ALC, p.o., v javni gospodarski zavod. "V Aeroklubu so predlagali enako število glasov v upravnem odboru s strani občine, zaposlenih in članov ALC, zdaj pa ima od 11 glasov občina v upravnem odboru 6 glasov, Aeroklub 4 in zaposleni 1 glas. Težave nam povzroča tudi skupno poslovanje, saj imata Aeroklub in zavod skupni račun, kar ni dobro. Hodimo po robu zakonitega. Poleg tega je treba upoštevati tudi dejstvo, daje bil do osamosvojitve delež subvencij 80-odstotni, zdaj pa je subvencij le še 12 odstotkov," je pojasnil Ekar. Občina je pred osmimi leti vložila v javni zavod 37 hektarjev zemljišč, ALC, p.o., pa objekte, letala in opremo, ki so bili tedaj vredni 2,4 milijona nemških mark. Stališča Aerokluba je na seji predstavil svetnik in poslanec Bogomir Vnučec in dejal, da se v klubu ne strinjajo s tem, da ima občina večino glasov in se počutijo ogoljufane, saj so pred leti vložili veliko sredstev, poleg tega s svojimi predlogi tudi niso sodelovali pri pripravi odloka. "V klubu želijo, da se tudi ob spremembi odloka ohranijo razmerja. Občina se je izka- štva, ki delujejo v ALC. Letos bomo letalskemu centru namenili 10,2 milijona tolarjev, odgovor na očitke o številu glasov pa je enostaven, saj mora ustanoviteljica (v primeru ALC občina) imeti najmanj polovico glasov. Naš cilj je oblikovanje skupine, ki bo pripravila nov program, z novim odborom pa bomo postavili nove temelje," je dejal župan Janko S. Stušek. Podžupan Jože Rebec pa je ob tem dejal, da je pri vodenju leškega letalskega centra preveč politike in Naš potrošniški kredit je še vedno najcenejši! EUR + 5,9 % s fiksno obrestno mero je še vedno Ljubljana: zmagovita kombinacija. Vendar se bo potrebno kar Maribor. obrniti, saj so količine kreditov omejene. ceije: Kranj: Koper: www.volksbank.si Primerjalni izračun je narejen po javno dostopnih podatkih o potrošniških kreditih s fiksno obrestno mero na dan 1.7.2003. Eteklivna obrestna mera za kredit v protivrednosti 1 mio SIT z ročnostjo 36 mesecev na dan 4.7.2003 znaša 6.58%. "01/53 07 584,53 07 590 01/23 06 362,23 06 368 02/23 80 342,23 80 340 03/42 87 810,42 87 802 04/20 13 890,20 13 884 05/66 34 870,6634 862 .a. T* M i fS VOLKSBANK | " ZAUPANJE NAS POVEZUJE. Kakovosten program je prihodnost letališča. zala kot slab gospodar in škoda bi bilo, če bi sedanje premoženje leškega letališča izgubilo svojo vrednost. Občina ne sme biti pogrebnik letališča," je dodal Vnučec. Na seji je bilo slišati tudi kritike na račun pogoste nesklepčnosti upravnega odbora. Lani se je sestal 17-krat, od tega je 5 sej zaradi nesklepčnosti odpadlo. "Občina ne želi ogrožati obstoja letališča, podpiramo pa tudi dru- da bi občina morala najti stro kovnjake, ki bi bili pripravljeni delati za dobro ALC. Jeseni občinski svetniki pričakujejo program sanacije in delovanja ALC v prihodnje, veter sprememb naj bi prevetril upravni odbor, dobili bodo novega/starega predsednika, občina pa mora poskrbeti, da bo ALC ostal nad gladino. Renata Škrjanc, foto: Tina Doki GORENJKA - GORENJEC MESECA JUNIJA 2003 Dušanov naskok SEDMICA Zdrahe v Črni vdovi Katarina Cehovin Ste že na dopustu, na počitnicah? Če ste, potem se imate zagotovo prijetno, kje v kakšni prijetni senci, ali pa "nabirate" barvo in se od časa do časa hladite z osvežujočo pijačo ali pa zaplavate. Tisti, ki ste bili ta teden doma in ste naši zvesti bralci in sodelavci pri izboru Gorenjk in Gorenjcev meseca, pa ste nam poslali glasove za Katarino oziroma za Dušana. V prvem krogu je Katarina dobila 59 glasov, v drugem pa ste ji namenili 17 in jih ima tako po dveh krogih skupaj 76. Naskok pa je v drugem krogu povečal Dušan, ki je 144 glasovom pripisal dodatnih 79 glasov in jih ima skupaj 223. Katarina Čehovin, 24-letna absolventka arhitekture iz Kranja, je avtorica preprosto zasnovanih kovancev v nominalnih vrednostih 25.000, 2.500 in 500 tolarjev. Priložnostne kovance, ki jih je zasnovala Katarina, je Banka Slovenije izdala 2. junija ob Evropskem letu invalidov. Dušan Mravlje je nedvomno naš najbolj vzdržljiv ultramaratonec, saj je v štiridesetih dneh uspešno sklenil ekstremno ultramaratonsko tekaško preizkušnjo imenovano Transeuropa. Ob vrnitvi je povedal, daje bil njegov več kot pet tisoč kilometrov dolg tek zagotovo najtežji med vsemi doslej. Glasujete bralci Gorenjskega glasa in poslušalci Radia Triglav Jesenice in Radia Gorenje. Glasujete pa lahko tudi po elektronski pošti na naslov: info@g-glas.si. Najbolj preprosto pa je glasovanje z dopisnico, na katero vpišete enega od obeh predlogov za Gorenjko oziroma Gorenjca meseca in jih pošljete na naslov: GORENJSKI GLAS, p.p. 124,4001 Kranj. V izboru sodelujejo v mesecu juliju FRIZERSKI ATELJE SILVA v TC DOLNOV na Primskovem, Šuceva 3, telefonska številka: 04/23-43-070 in Terme Snovik - Kamnik, d.o.o., Molkova pot 5, 1241 Kamnik, telefon 01/8308-631. Izžrebali smo deset srečnežev. V Frizerski atelje Silva v TC Dolnov je povabljena Ivanka Pel-ko, T. Dežmana 8, 4000 Kranj. Vrednostna pisma prejmejo: Albina Česen, Vaše 45/A, 1215 Medvode; Andrej Glavač, Jama 19, 4211 Mavčiče in Karin Schauer, Gorice 33 D, 4204 Golnik. Šestkrat po eno vstopnico pri blagajni Term Snovik dobijo: Bogdana Hribar, Blejska Dobrava 127,4273 BI. Dobrava; Darko Kokalj, Zgornje Jezersko 102 B, 4206 Zg. Jezersko; Irma Šmelcer, Grad 40, 4207 Cerklje; Marinka Čufar, Tavčarjeva 3 B, 4271 Jesenice; Alenka Mezek, Strmica 4, 4227 Selca in Mitja Avsec, Cesta 24. junija 13, 1231 Črnuče (pri blagajni pokažite le osebni dokument). Rodio Triglov ® Prt 9I0/ Gorenj/ke - Prvi glo/ek Gorenj/ke® Radio Triglav Jesenice, d.o.o., Trg Toneta Čufarja 4, 4270 Jesenice STEREO, RDS na frekvencah: 96,0 GORENJSKA 89,8 - Jesenice, 101,5-Kranjska Gora, 101,1-Bohinj Bistvena razlika med New York Timesom in Delom je geneza nastanka in razvoja obeh medijskih hiš. Medtem ko je New York Times proizvod zametkov sodobnih demokratičnih družbenih odnosov z vgrajenimi tržnimi mehanizmi, je časopisna hiša Delo zrasla v monolitnem političnem okolju, za katerega ni bila značilna samo uredniška cenzura, ampak tudi samocezu-ra novinarjev. Kar je višja stopnja kratenja naravne pravice državljanov do obveščenosti. (Ne glede na politični sistem.) Poleg razlik, obstajajo tudi skupne točke. Najmanj dve. Prva: tako New York Times kot Delo sta v svojem okolju med največjimi in posledično najvplivnejšimi tiskanimi mediji. Druga: v obeh hišah so obgla-vili novinarski vrh; v New York Timesu je dosedanjega glavnega urednika Howella Rainesa zamenjal Bili Keller, v Delu bo Motorji SUZUKI Popust do omejena količina, omejen izbor do razprodaje zalog SUZUKI suzuki odar d.o.o. : AVTOHIŠAODAR, podružnica UUBUANA, Stegne 33, tel. 01/58 10 131 stegne 33, Ljubljana ; AVTOHIŠA 0DAR-KRAJNC, podružnica MARIBOR, Jadranska 27, tel. 02/32 08 016 tel: 01/58 10 122 AVTOHIŠA ODAR, podružnica CEUE, Dečkova 43, tel. 03/42 54 370 www.su2uklodar.sl | AVTOHIŠA ODAR, podružnica SLOVENJ GRADEC, Pohorska 6 b, tel. 02/88 29 525 Tr.l.KKOMUPUKACUe GKADM.NA NKHAN1MCIJA REŠET, d.o.o., Kranj Huje 9, 4000 Kranj Gradbeno podjetje, ki se pretežno ukvarja z nizkimi gradnjami, objavlja prosta delovna mesta: 1. STROJNIK TGM Pogoji: - izpit za strojnika - vozniški izpit B kategorije - tri leta delovnih izkušenj 2. VOZNIK KAMIONA Pogoji: - IV. stopnja strokovne izobrazbe - poklicni voznik - izpit B, C, E kategorij - tri leta delovnih izkušenj 3. ZIDAR Pogoji: - IV. stopnja strokovne izobrazbe - gradbene smeri - izpit B kategorije - tri leta delovnih izkušenj - samostojno del6 Delovno razmerje bomo sklenili za poizkusno dobo z možnostjo sklenitve za nedoločen čas. Pisne prijave pošljite na zgoraj naveden naslov v roku 8 dni po objavi. Dodatne informacije dobite po telefonu 04/280-53-11. odgovornega urednika Mitjo Meršola (zelo verjetno) zamenjal Darijan Košir, urednik deska. Tu pa smo spet pri bistvenih razlikah. Vsa svetovna javnost ve, zakaj je moral Howell Raines oditi. Zaradi nadobudnega novinarja Jaysona Blaira, ki se je na novinarski Olimp vzpenjal s prepisanimi članki in novinarskimi racami. Zaradi neverodostojno-sti sta morala oditi oba. Izkušeni urednik in mladi nadobudnež. Skorajšnji Meršolov odhod z mesta odgovornega urednika je zavit v meglo. Predsednik nadzornega sveta Dela Boris Za-krajšek je njegovo obglavitev za javnost komentiral: "V nadzornem svetu vemo, da so odnosi med upravo in dosedanjim odgovornim urednikom slabi. Zato nismo razpravljali o razlogih za Meršolovo razrešitev, temveč o situaciji. " Nadzornik Črne vdove, kot se popularno imenuje Delova stavba, mora biti na Meršola presneto besen, da mu ni dovolil častnega umika v znamenitem političnem slogu, češ da odhaja zaradi bolezni. Če bi Delo izhajalo v New Yorku in ne v Ljubljani, bi uprava najvplivnejše časopisne hiše odgovornega urednika zamenjala že zato, ker je dovolil objaviti članek, v katerem je novinar brez kakršnega koli dokaza in na besedo stanovskega kolega vesoljno slovensko javnost prepričal, da so novinarja Veče- ra Mira Petka pretepli zaradi njegovega kritičnega pisanja o koroškem gospodarskem kriminalu. Nakar je prav tako Delov novinar in predsednik Društva slovenskih novinarjev Grega Repovž neverodostojna ugibanja še internacionaliziral. Poleg internacionalizacije afere Petek, ki se prav lahko izkaže za novinarsko raco, si je novinar Grega Repovž na zadnjih predsedniških volitvah privoščil še pritlehno diskvalifikacijo predsedniškega kandidata dr. Franceta Arharja. Primer Vzajemna je razglasil za afero, ki se je končala tisti trenutek, ko je Arhar izpadel iz drugega kroga. To pa je daleč od profesionalizma. Nič ni narobe, če je uredniška politika največje časopisne hiše v državi liberalno usmerjena. Narobe je, da je v službi Liberalne demokracije Slovenije. Tudi zato, ker ostajajo na ta način novinarji Dela na čelu s predse dn ikom n ov ina rskega društva Gregom Repovžem na ravni družbenopolitičnih delavcev. Če je vodstvo Črne vdove Mitja Meršola razrešilo zaradi neprofesionalnega pisanja njegovih novinarjev, potem je to začetek demokratizacije slovenskega medijskega prostora. V nasprotnem primeru nas to še čaka. Do takrat pa bomo brali o aferah, ki jih ni. Marjeta Smolnikar VODNOGOSPODARSKO PODJETJE KRANJ, d.d. Ul. Mirka Vadnova 5, 4000 KRANJ objavlja prosto delovno mesto VODJA GRADBENE OPERATIVE Pogoji: - univ. dipl. gradbeni inženir - 5 let delovnih izkušenj - opravljen strokovni izpit - poskusno delo 6 mesecev Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: VGP KRANJ, d.d., Ul. Mirka Vadnova 5, 4000 Kranj. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 15 dneh po sprejemu sklepa o izbiri kandidata. Piše Milena Miklavčič Usode 379 Nenavadna pota usode Borut povsem realno pripoveduje o času, ko je odraščal, o ljudeh, ki so oblikovali njegov značaj in pogled na svet. Brat, ki ga je imela mama za slabiča, je doštudiral in kot "gospod" ni več niti prihajal domov. Sram ga je bilo zmešanega očeta, zgarane matere in zapitega brata. "Mi pa smo mislili drugače. Imeli smo povsem nasprotne ideale od njegovih. S svojimi belimi rokami se nam je zdel tuj, celo govoriti je začel drugače, ker ga je bilo sram domačega narečja. Samo enkrat se je mama jokala, vendar šele, ko je odšel. Prišel je povedat, da se je oženil, vendar žena ni bila z njim. Sam je prišel. Ta domišljavost in ošabnost je mamo tako prizadela, da je komaj prišla k sebi. V dno srca se mije zasmilila, cel teden sem žalost še dodatno utapljal v alkoholu in preklinjal brata, da je tak brezsrčnež. Danes mu ne zamerim več. Poznam njegovo ženo, dobra ženska je, mislim pa, da ga je bilo takrat sram, da bi mu naša družina naredila na poroki kakšen kravat. Po nekakšni ironiji usode se je priženil v zelo verno družino in kakšne bi bile njihove reakcije, ko bi naš ata začel preklinjati boga in vzklikati gesla Stalinu in Titu si lahko le mislim.... " Ker je že znano, da se nasprotja privlačijo, je tudi Borut srečal prijetno, pametno dekle, ki se je vanj zaljubila in ko je bil na poti otrok, sta se tudi poročila. Borut se je trudil, da bi jo prepričal, da je pravi dedec šele tedaj, ko ga ima malo preveč v riti, ona pa je z jokom in prošnjami želela spremeniti vse, kar se je v minulih 30 letih naučil. In potem je povsem razumljivo, da pod smetano, ki je bila hitro polizana, ni ostalo skoraj nič. "Pri nas doma sva si uredila prijetno gnezdeče, ni bilo drago, saj sem imel veliko zidarskih izkušenj in sem v glavnem zidaril sam. Štefka je imela nekaj prihranjenega denarja, tako da sva zelo hitro opremila vse sobe. Lahko bi bila srečna, če ne bi bilo moje pijače. In moje mame, ki se je nenehno vtikala v najino življenje. Po pravici povem, da mama Štefke ni marala. Zdela se ji je mevžasta in nedorasla, prezirala jo je tudi zato, ker ni kuhala tako kot ona. O, saj je bila Štefka dobra duša. Prisegla si je, da me bo rešila, vendar takrat še nisem vedel, kakšen angel je. Ker mi je "kratila " moje pravice, sem se nanjo jezil, v pijanosti sem jo nekajkrat celo udaril. Vendar sva še kar vozila, čeprav dolgo časa nisem opazil, da se me je naveličala. Najbolj mi je zamerila, ker sem se ob rojstvu sina do konca zapit in je nisem prišel obiskat niti v porodnišnico. Spominjam se, da sem ji potem prinesel nageljne v eni zmečkani in povaljani srajci, kije nisem preoblekel že ves teden. Ona je jokala, me nemo obtoževala z mokrimi robci, jaz sem se pa obnašal, kot da mi dela strašno krivico. Na mojo stran je stopila tudi mama, češ kateri dedec se pa še ob rojstvu prvega sina ni zapil. In tako sem bil lepo potolažen in kaj je bilo lažjega kot živeti v svoji omami še naprej?!" Vendar je bila, vsaj tako Borut pravi danes, Štefka pametna ženska. Kljub temu da je bila na videz krhka in nemočna, ni dolgo prenašala njegovega obnašanja. Ko je videla, da ne gre zlepa, je šlo zgrda. Čez noč je pobrala, kar je bilo njenega, vzela sina in se vrnila nazaj domov. "Pred 20 leti je bilo drugače kot danes, " razloži Borut. "Takrat smo se, vsaj na podeželju, ženili enkrat za zmeraj. Moja žena je bila na neki način bela vrana, ko me je zapustila. Razširile so se govorice, da ima drugega, kajti samo to se je zdelo ljudem razumljivo, da je šla od hiše. Saj ima lepo stanovanje, pridnega otroka, če se ji pa dedec kdaj napije, ni nič takega, so govorili ljudje in mi s svojimi besedami dvigovali samozavest. Dobil sem še malo alkoholne "podpore " in tako sem šel nekajkrat rovarit k njej domov, kar bi me drago stalo, saj je bil njen oče lovec in mije zagrozil, da me ubije kot psa, če se jim še kdaj prikazem blizu. Zanimivo je, da nisem pogrešal ne nje ne otroka. Meni se je šlo bolj za čast. Ženske so pa tako ali tako rade prišle k hiši, vsaka je računala na to, da bo imela streho nad glavo.... " Potem je Borut, enega za drugim, izgubil starše, večkrat zamenjal službo, dokler ni prišel v leta, ko ga nikjer več niso hoteli zaposliti. Časi so se menjali in ko so mu zabrusili v obraz, da jim je za pijance toliko kot za lanski sneg, ni bilo več nikogar, ki bi ga prepričeval, da to ni res. "Cele dneve sem visel za šankom, dokler je bilo kaj socialne podpore, potem sem šel po steklenico v trgovino in se zalival doma. Nekoč mije zmanjkalo cigaret, bilo je že pozno, komaj sem vstal s kavča, tako se mi je vrtelo. Slab sem bil. Pri vrt- nih vratih me nekaj zagrabi v prsih, komaj da sem še dihal. Prijel sem se za srce, zdelo se mi je, da je po meni. Padel sem po tleh in čez kakšno uro me je našel sosed, ki je imel pri meni garažo v najemu. Odpeljali so me v bolnišnico in mi povedali, da me je smrt samo malo pošlatala, da sem imel srečo in da če se ne bom nehal ubijat, me bo enkrat "orng"." Preprost človek sem, je potem nadaljeval. "Brez šol, brez izobrazbe, brez pravih življenjskih ciljev. Brez sramu rečem, da sem bil del tiste "golazni", ob kateri vsak normalen človek pogleda stran in viha nos. Poleg tega sem zrasel v prepričanju, da delam prav, to je bilo najhuje. Meni ni nikoli nihče - razen seveda bivša žena - pridigal, da sem ničvrednež, če sem pil. V moji glavi je veljalo, da sem pravi dedec, junak, vzor vsem tistim šlevam, ki so se držali babnic za krilo in se niso upali zvrniti kozarčka. " Borut se žalostno nasmehne ob misli, koliko let je vrgel stran. Ne more si odpustiti, da je zamudil odraščanje sina, ki ga danes komajda pogleda. Da ga stisne pri srcu, ko vidi bivšo ženo, ki si je ustvarila novo družino inje srečna. Še več: naravnost cvetoča. "V tistem tednu, ko sem ležal bolj mrtev kot živ na bolniški postelji, sem prvič v življenju začel razmišljati o tem, kaj bo sploh z menoj. Kdo sem, kam grem, koliko sem star. Kaj si želim. Kaj sem naredil. Odgovori so bili zelo klavrni. Sam sebi sem se smilil, malo zato, ker ni bilo možnosti, da bi turobne misli utopil v pijači, malo pa zaradi slabe vesti, ki se je začela krepko oglašati....." Glasbena zbirka "iz sanj" Daleč tja v duše človeške Uršula in Janez Ramoveš: "Na sunčn dan sm se z beciklam pelu." Aleš Hadalin "Kako lepo je". Ljubljana - "Na sunčn dan sm se z beciklam pelu" je naslov nove plošče Uršule Ramoveš, ki pevsko interpretira poezijo svojega življenjskega sopotnika Janeza Ramoveša, "Kako lepo je" pa Ježkov song na novi cd plošči prepeva vsestranski ustvarjalec Aleš Hadalin. Dva izjemna glasbeno pesniška izdelka, ki dokazujeta, da se pot človekove percepcije glasbe pri ušesih komaj dobro začne. In je dolga, dolga ... vse do sanj. Sanj. Pri Založbi Sanje so še enkrat znova dokazali, da ne gre zgolj za založbo. Kot bi šlo za neko vizionarsko združbo okrog urednika Roka Zavrtanika. Če so lani z veliki uspehom na novo odkrili kultni Bartolov Alamut, z novimi knjižnimi izdajami se odkrivanje tega pomembnega slovenskega pisatelja še nadaljuje, so že na samem začetku bržkone s podobnimi motivi poskrbeli za obsežno literarno in glasbeno zapuščino Franeta Milčinskega Ježka. Tokrat sta na vrsti dve novi glasbeni izdaji, ki nedvomno izstopata iz siceršnjih glasbenih klišejev pri nas. Kot je na predstavitvi povedal glasbeni strokovnjak Jure Potokar, je tradicija take glasbe pri nas sicer bogata, in če sta jo nekoč omejevala politika in ekonomija, v današnjem času izdajateljske trende narekuje predvsem slednja, končni finančni izplen posameznega projekta. Tega se zavedajo tudi v Založbi Sanje, hkrati pa želijo tovrstne uredniške prakse prekiniti oziroma spremeniti. "Naša nova glasbena zbirka Sanje je logično nadaljevanje vizije naše založbe. Pobuda za obe izdaji, tako songov Uršule in Janeza Ramoveša, kot samosvojih glasbenih poti Aleša Hadalina, je padla na našem lanskoletnem Festivalu Sanje, kjer so vsi tudi nastopali," razmišlja urednik Rok Zavrtanik. "Mogoče je vse skupaj naključje," ugotavlja Uršula Ramoveš: "Naključje skupne življenjske poti, najinega sodelovanja, pesnika in pevke, iz katerega sem potegnila največ, kar se je dalo. Janezovo poezijo zelo cenim in ne vem, če bi na ta način lahko pela kaj drugega. Dolga leta sem pela sama, brez spremljave, potem so glasbeniki začutili zakaj gre....," ob novi plošči Na sunčn dan sm se z beciklam pelu razmišlja Uršula. Izdelka noče primerjati z njeno prvo ploščo Sugarfree baby, ki je pred tremi leti izšla v samozaložbi, je pa na neki način drugačna, kljub temu da gre prav tako za Janezove pesmi, ki povzemajo ljudsko motiviko in so večinoma zapisane v poljanskem na- Legenda o pianistu Italijanski jazzovski pianist, maestro Amadeo Tommasi se je po 43 letih vrnil na Bled. Legenda o pianistu z oceana. Le eden izmed številnih filmov, pod katere se je podpisal maestro Amadeo Tommasi. Mnogokrat v kombinaciji z Eniom Mo-riconejem. In z drugimi. Človek, ki ga pozna vsakdo, ki se šteje za poznavalca jazza. Eden izmed pionirjev v igranju na električni klavir, eden od ustanoviteljev jazza v Italiji. Pianist, komponist, dirigent. Predvsem pa pianist. Ko je pretekli torek igral v Festivalni dvorani na Bledu, je ljudem zastajal dih. Klavir igra s tako fineso, kot jo lahko prinese le izjemen talent in desetletja in desetletja poglabljanja v inštrument. Njegovi prsti drsijo po tipkah z neizmerno lahkoto in proizvajajo zvok, ki se ga danes skoraj ne sliši več. Petdeset let nazaj so se ljudje drugače poglabljali v inštrument kot danes. Stara šola -najboljša šola. Tudi njegov način izražanja je drugačen kot pri večini pianistov danes. Nič na prvo žogo. Delikatno, tako pre- Foto: Samo Vidic prosto, za vsem tem pa gora znanja. Kako neskončno rada bi slišala take stvari pogosteje! Mogoče je zanimivo to, da se je maestro Tommasi vrnil na Bled po 43 letih. Leta 1960, ko je bil še mlad neuveljavljen glasbenik, je tu namreč zmagal na tekmovanju mladih komponistov. Takrat je Bled dihal sku- paj s tovrstnimi prireditvami. Danes tako zadiha vse redkeje. A zdi se mi, da je Festival Bled pomemben korak v tej smeri. Počasi bo morda uspelo prepričati ljudi, da si je za lepe stvari treba vzeti čas. Da jih ne moreš konzumirati kar tako, mimogrede, kot hamburger v Mc Driveu. Manca Urbane Izmajlov Avtorji potovanj v človeške duše: (z leve) Janez in Uršula Ramoveš in Aleš Hadalin. rečju. "Ploščo čutim drugače, seveda pa so bili tudi drugačni pogoji, v katerih smo ustvarjali." Za produkcijsko kvaliteto (producent obeh plošč je bil Aleš Hadalin) je bilo namreč poskrbljeno v študijih Radia Slovenija. Uršin zvesti glasbeni spremljevalec ostaja aranžer in pianist Joži Šalej, k sodelovanju je povabila še harmonikarja Draga Ivanušo, violinistko Jeleno Ždrale, ploščo pa zaključuje s spremljavo na frajtonarici Janez Škof. Štirinajst pesmi se med seboj izmenjuje bodisi z glasbeno spremljavo, a capella petjem ali pripovedovanjem Janeza Ramoveša. Kakšen nastop na mesec več, upam pa, da bo to našo glasbo spoznalo več ljudi, kot jo je s prvo ploščo. Čeprav sta od takratne naklade ostala le še dva izvoda! Aleš Hadalin, eden naših naj-izvirnejših raziskovalcev človeškega glasu in petja na novi plošči poje "čast in slavo človeškemu glasu". "Na plošči boste našli kombinacijo priredb Ježkovih songov, ljudske glasbe in mojih avtorskih prispevkov. Slednjega se lotevam šele v zadnjem času. Mislim, da gre za promocijo glasu, sreče, veselja in sonca," razmišlja Aleš. Svoj ustvarjalni zagon je v osemdesetih letih Hadalin dodajal gorenjski akustični skupini Tantraduj, sodeloval z Jožijem Šalejem, kot plesalec, pevec in igralec s skupino En Knap, s ka- tero je posnel tudi tri filme..., v zadnjem času pa se posveča samostojni glasbeni poti. Repertoar plošče je zelo raznolik od kultne Basin Street Blues, do Ježkove Kako lepo je in ljudskih Dajte, dajte ali pa Jas bom jene citre kiipo. Posebno mesto zavzemajo njegove lastne skladbe, s katerimi se preizkuša v pevski tehniki mongolskega grlenega petja. "S konceptom plošče sem se sicer začel ukvarjati šele takrat, ko sem imel narejene posnetke. Seveda mi je kar nekaj materiala ostalo neposnetega in čakajo za prihodnjič. Ja, še bi rad delal," je duhovit Aleš. Vesel je pobude založbe za izdajo, pa tudi relativno visoke naklade, obe plošči sta izšli v kar konkretni nakladi 1000 izvodov. Kot je dodal urednik, bodo v sodelovanju s filmsko šolo Pokaži jezik, ki jo vodi Zdravko Duša, posneli tudi dva video-spota, naslovni skladbi obeh plošč. Koncept glasbene zbirke bo širok in odprt, tako da v prihodnje lahko pričakujemo plošče Janija Kovačiča, Boštjana Gorenca - Pižame, nove izdaje Ježka, potekajo dogovori z Bog-dano Herman ... Tudi letos pa se bodo različni izvajalci tovrstne glasbe konec avgusta in v začetku septembra predstavljali na Festivalu Sanje v Ljubljani. Igor Kavčič Uspešni glasbeniki GŠ Jesenice Jesenice - Učenci Glasbene šole Jesenice, ki letos praznuje 55-letnico svojega delovanja, so z dobrimi nastopi na mednarodnih tekmovanjih mladih glasbenikov v Italiji in na Hrvaškem na najboljši način potrdili uspešno delo glasbenih pedagogov v preteklem šolskem letu. Glasbeno šolo Jesenice so, konec junija na 7. mednarodnem tekmovanju v mestu Pavoletto v Italiji, v konkurenci mladih glasbenikov iz Italije, Avstrije, Hrvaške, Bolgarije in Slovenije, zastopali štirje učenci. Najbolje se je odrezal Jure Goručan, ki je v kategoriji klavir A (učiteljica Elizabeta Demšar Zupan) dosegel 88,92 točk od 100 možnih in s tem osvojil tretjo nagra- do. Anida Gluhič je v isti skupini za 83,21 točke prejela plaketo. Podobno se je s slabimi tremi točkami manj odrezala Anja Dežman v kategoriji flavta C (učiteljica Martina Valant), nekaj manj kot 78 točk in priznanje pa je v kategoriji kitara A (učitelj Klemen Smolej) prejela Natali Horvat. Mladi glasbeniki jeseniške glasbene šole pa so se izkazali tudi na 30. mednarodnem srečanju harmonikarjev v Puli mesec dni prej. Harmonikarski orkester Glasbene šole Jesenice pod vodstvom dirigentke Diane Simbera, je v A kategoriji (starost do 15 let) osvojil 2. nagrado ter 3. mesto. V disciplini komorna igra sta tekmovala dva dua - harmonika Neža Torkar in flavta Anja Dežman (mentorici sta bili Martina Valant in Diana Simbera), ter harmonika Neža Jeraša in kljunasta flavta Mojca Aha-čič (mentorici sta bili Alenka Jeraša in Diana Šimbera), ki sta dosegla 3. nagradi. Piše: Mira Delavec Josipina Urbančič - Turnograjska III. del Lovro Toman se je rodil 10. avgusta 1827 v Kamni Gorici pri Radovljici. Njegov oče je bil fu-zinar in premožni posestnik. Matije kmalu postala vdova in je sama skrbela za devet otrok. Lovro je bil najmlajši. V Ljubljani je končal normalko in licej, nato je leta 1847 odšel na Dunaj študirat pravo. Leta 1848 je sodeloval pri političnem življenju dunajskih Slovencev. Ker so vseučiteljišče zaprli, je študij nadaljeval v Gradcu. 24. avgusta 1850je prišel na obisk k Pintarju v Preddvor in tu se je spoznal z Josipino. Med njima se je razvilo bogato triletno dopisovanje. V rokopisnem oddelku Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani hranijo lepo zbirko pisem, ki sta sijih pisala Josipina in Lovro Toman. Mnoga so lepo okrašena, bidermajerska in različnih barv (modra, zelena, rumena, roza). Josipinih pisem je 551 in se začnejo 30. oktobra 1850 ter zaključijo 19. septembra 1853. Tomanovih pisem pa je 518. Josipinina pisma obsegajo sprva od deset do petindvajset strani, šele kasneje od 359. pisma (6. september 1852) dalje obsegajo od dve do štiri strani. Takrat je bil namreč Toman v Kranju, kjer je opravljal prakso pri okrajnem sodišču in sta se zato večkrat videla. Njuna pisma so nekaj posebnega. Pisala sta sijih vsak dan in ker so bila zelo obsežna, sta jih imenovala "knjižica" ali "knji- ga". Pogosto sta imela težave s pošiljanjem in prejemanjem pisem. V Preddvoru hi bilo pošte, zato je Josipinin brat Janko vsak dan s konjem nosil pisma v Kranj, od koder so bila poslana v Gradec. Pisma so neverjetno hitro prihajala, saj so potrebovala samo dan ali dva. Oba sta vodila evidenco pisem, ki sta jih prejela in odposlala. Tako ima vsako pismo zaporedno številko in pod njo se nahaja številka prejetega pisma. Na ta način sta hitro ugotovila, katera so se izgubila. Nekatera je odpiralo osebje na pošti, saj jih je zanimalo, kaj sta si vsak dan pisala in Josipina se je pogosto jezila na njih. Njuna pisma pa niso bogata samo vizualno, ampak tudi vsebinsko, saj poleg ljubezenskega izpovedovanja najdemo tudi Josipinine poglede na svet, ljudi, modo, politično stanje na Slovenskem in še mnogo drugega. Sprva je nazivala Tomana "Predragi rojak" ali "Pre- 1 J dragi Lovre" in ga je vikala. Kasneje, ko se je njun odnos vedno bolj poglabljal, "Moje življenje, moje vse!" V pismu 30. oktobra 1850 ga je nazivala "Častitljivi gospod!" in je med drugim zapisala: "Trem rožicam naredila napev, pervo delo nenavajene zložiteljice, ki spričuje, da dobra volja ni zadosti k dobrimu delu. Pošiljam vam tudi povest "Očetova kletev", ktero vam za majhno pokušnico pošiljam, prosim, da bi jo prizanesljivo sodili, saj je le po-kušnica delo Slovenke, ktera si hoče neutrudljivo prizadevati, enkrat kaj bolj i ga v milim svojim jeziku pisati." Na koncu pisma je še dodala: "In če se v sred ptujih ljudi na krasan domek svoj spomnite, če se spomnite svojih prijatlov, prosim vas, ne pozabite zraven svoje rojakinje Josipine Urbančičeve." Njuno dopisovanje je sedaj potekalo vsak dan in 3. decembra 1850 ji je Toman v oceno poslal svoje pesmice. Ona mu je na to odgovorila: "Vi hočete, da bi jih sodila. Pa saj ne morem nič druziga reči, da so lepe, neizrečeno lepe, da so mi neskončno drage\ ker v njih vašo lepo dušo najdim. O da bi jaz tako pisati za-mogla, kakor vi moje sestavke sodite. Pač imam veliko veselje, pač me žene, kaj za milo majko Slavo pisati, ali moči le te mi manjka. Hočem, kaj le- piga v milim materinim jeziku pisati, ki ga oba tako neizrečeno ljubiva in ceniva. Pišite mi, kako se imate, kaj da delate, kako da v Gradcu živite, ali saj bi rada vsako stopinco vašo vedla, da bi vas v duhu vedno spremljala. " Pismo je zaključila: "Mislite toliko na me kakor misli na vas vaša uvek zvesta Josipina." Kot sedemnajstletno dekle je bila Josipina popolnoma navdušena nad slovensko zgodovino in glasbo. 11. decembra 1850je o njej zapisala: "Ah, kaka muzika je vendar sla\ jonska! Kaki čuti, kaki glasi, kaka milina in zopet kaka krepost je v nji. Zmiraj, zmiraj se mi lepši, zmiraj milejši zdijo pesmice, in nikoli mislim, bi se jih napeti ne mogla. Kmalo mislim v njih milo šumečo vodico zaslišati, kmalo zopet dereče valove velike reke, ktera jezna čez skalovje bobni. Lepe, zares neizrečeno lepe so slavjanske pesmi!" Naslednji dan je bila vesela novih Tomanovih pesmic in je svojo gorečnost izrazila z besedami: "Lepo bi bilo Vi še druge slovenske in sploh slavjanske pesmice prestavili, in jih v časopisje dali, da bi Nemcem in nasprotnikom pokazali, kako bogata je poezija Slavjana. Ali bi se nekatere Prešernovih pesmi ne dale tudi prestaviti? Ali pa tudi druge in sicer slavjanske narodne pesmi. " Njena pisma izžarevajo neverjetno energijo in so polna mladostnega zagona ter veselja do življenja. V njih najdeš mnoge načrte in želje, kijih je imela. Že 16. decembra 1850 je navedla: "Zavoljo "Bčele" je že premišljeno. Nedolžnost in sila (moja op., je naslov povestice) ostaneta še doma! Bolje je res, če se zbirka povestic na dan prikaže, kakor samičke. Bolje in pametneje je in tako bodem, kakor vi pravite, že še en čas Kranjcem svoje povesti v Novicah brati pustila." Iz glasila članic Konfederacije Sindikatov 90 Slovenije SVET GORSnJSHM SlflDIHRTOV Poročilo o razvoju Slovenije Politika govori drugačen, nam nerazumljiv jezik, med politiko in dejstvi je vse večji prepad. Tako v uvodnem zapisu v poletni številki Dialoga pod rubriko o delu Konfederacije sindikatov 90 piše njen predsednik Boris Mazalin. V zapisu polemizira o odnosu slovenske politike do nekaterih življenjskih dejstev, na katera se sploh ne ali pa prepočasi odziva. Ves čas govori o napredku, po drugi strani pa Poročilo Urada za makroekonomske analize in razvoj o razvoju Slovenije za 2003 go- dal" pa razvojno kritični ostajajo nizka vključenost v izobraževanje, še vedno relativno nizek delež oseb s končano terciarno izobrazbo in nizka raven funkcionalne nepismenosti." Drugi preizkusni kamen so vlaganja v raziskave in tehnološki razvoj. Sindikati so v pogajanjih z vlado in delodajalci poudarjali, da od delavcev v podjetjih ni mogoče pričakovati prispevka k razvoju brez izdatnejših vlaganj v zaradi neustreznosti informacijsko komunikacijskega sistema, pa tudi zaradi "manjšega deleža populacije s terciarno (srednjo) izobrazbo". In spet smo pri pomanjkljivi izobrazbi... Nadute ocene vladajoče politike o nenehnem napredovanju Slovenije so v nasprotju s kritičnimi ugotovitvami omenjene- ga poročila, ki jasno pravi, da v razvoju zaostajamo, zaostajamo celo za lastno strategijo gospodarskega razvoja. To trdijo v sindikatu že ves čas, tako trdi vse več strokovnjakov. Politika pa govori drug jezik, v katerem je celo zaostajanje, pomanjkanje, izkrivljanje mogoče razumeti kot uspeh. Kdo odloča o bolniški odsotnosti? V Dialogu je zabeležena izkušnja iz nekega podjetja, kjer je direktor delavce obvestil, da se morajo pred nastopom bolniške odsotnosti zglasiti pri pogodbenem zdravniku, da bo ugotovil zdravstveno stanje delavca in upravičenost do odsotnosti z dela. Sindikat je direktorja z dopisom obvestil o pristojnostih osebnega in pogodbenega zdravnika. Le izbrani osebni zdravnik je namreč pooblaščen, da ugotavlja nezmožnost za delo in druge razloge za začasno zadržanost z dela do 30 dni. Osebni zdravnik lahko pooblastila, ki se nanašajo na diagnostiko in zdravljenje, prenese na ustreznega specialista, ne more pa prenesti na druge pooblastila za odločanje o začasni odsotnosti z dela. Po zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ter pravilih obveznega zdravstvenega zavarovanja o upravičeni odsotnosti z dela lahko odloča le osebni zdravnik in nihče drug. Zato so vsakršna obvestila, ki zavajajo delavce, neveljavna in se nanje ni treba odzivati. vori čisto drugače. Tako avtor raziskave, tehnološki razvoj in navaja nekaj dejstev iz omenjenega poročila, ki se ujemajo z izkušnjami sindikata. Slednji dokazuje, da gre v Sloveniji za krog revščine, ki se napaja predvsem iz premajhne izobrazbe in pomanjkanja znanj. Poročilo pa o izobraževanju kot razvojnem dejavniku pravi: "Na področju izobraževanja in usposabljanja so zaznani kvantitativni premiki pri izobraževanju mladine, nezadostni pa pri izobraževanju odraslih in vseživljenjskem učenju. Izobrazbena struktura odraslih se sicer izboljšuje, ven- inovacije. Povečevanje produktivnosti, ki temelji na zmanjševanju števila zaposlenih in vse daljšem delovnem času, nima prihodnosti. Takega mnenja je tudi urad za makroekonomske analize in razvoj. "Glede obsega vlaganj v raziskave in tehnološki razvoj in glede stopnje inovativnosti podjetij Slovenija v zadnjem letu svojega položaja ni izboljšala oziroma ga je še poslabšala." Poročilo opozarja še na povečanje razkoraka med Slovenijo in EU glede rabe Interneta. Ta kazalec razvoja šepa Kako do cenejšega letovanja? Kako bomo preživeli letni dopust, je odvisno le od nas samih, od naših finančnih zmožnosti, iznajdljivosti, morda od našega sindikata. Časi, ko je bilo za družinsko letovanje delavcev poskrbljeno v sindikalnih in tovarniških domovih in prikolicah, so za mnoge le še spomin na ne tako davne, za delavce lepše čase. Tako v zapisu o družinskem letovanju piše Jože Antolin, ki Ugodnosti sindikalnega sklada razglablja o nekdanji in sedanji družbeni skrbi za delavce. Danes mora vsakdo sam poskrbeti za svoje zdravje in potrebno delovno kondicijo. Skrbi za delavčevo zdravje, družino in počitek se je družba skoraj v celoti odrekla. Celo več, kljub plačevanju obveznega in dodatnega zdrav- Jože Antolin Letna seja skupščine sindikalnega sklada pri Svetu gorenjskih sindikatov je na predlog upravnega odbora potrdila programske usmeritve in finančni načrt za leto 2003. Med ugodnostmi, o katerih pišejo tudi v julijski in avgustovski številki Dialoga, navajajo zlasti cenejši nakup kurilnega olja, ugodna gotovinska posojila in 5 do 10.odstotni popust pri letovanju ter 33-odstotno subvencijo preventivnega oddiha. O cenejši nabavi kurilnega olja (akcije potekajo vse leto) so predsedniki sindikatov podjetij obveščeni vsaka dva tedna. Možnosti ugodnejšega nakupa kurilnega olja imajo vsi člani Sveta gorenjskih sindikatov, ki lahko v tekočem letu naročijo največ do 3000 litrov kurilnega olja. Člani sindikalnega sklada ob tem lahko pridobijo tudi ugodno namensko posojilo. Podrobnejše informacije o tej akci- ji, pa tudi naročilnico za dobavo kurilnega olja dobijo člani pri svojem predsedniku sindikata. Člani sindikalnega sklada pa lahko letos koristijo kratkoročne in dolgoročne ugodne kredite v višini 265 milijonov tolarjev. Sklad ta posojila regresira v višini 2-odstotne obrestne mere in plača zavarovanje posojila, pri dolgoročnejših kreditih pa posamezniku prispeva 4841 tolarjev za zavarovanje in plača stroške odobritve kredita. Vse informacije o tem lahko člani dobijo pri predsedniku svojega sindikata. Vsi člani sindikalnega sklada lahko vse leto koristijo 5-odstotni popust za letovanje v turistični agenciji Sindi-com. Vse leto potekajo tudi preventivna okrevanja, razen v času zimskih in letnih počitnic. Predsedniki sindikatov podjetij so bili obveščeni o številu udeležencev za posamezni sindikat podjetja. Sindikalni sklad za vsakega udeleženca prispeva tretjino cene preventivnega okrevanja. Navedene ugodnosti so vabljive, zato upravni odbor sindikalnega sklada vabi, da se v sklad vključijo tudi tisti sindikati, ki se doslej še niso. stvenega zavarovanja si pravočasne in kvalitetne zdravstvene storitve privoščimo samo, če smo jih pripravljeni dodatno plačati. Kaj pa nekdanje delavsko letovanje? Delavskih, sindikalnih in podjetniških počitniških objektov je le še za vzorec, ohranila so jih v glav- Marmorjevi delavci v Svetu gorenjskih sindikatov Sindikat Marmor Hotavlje vstopa v članstvo Sveta gorenjskih sindikatov. Polnopravno članstvo je začelo teči s 1. junijem 2003. S tem dnem bo sindikat Marmor Hotavlje začel izvajati vse svoje dolžnosti do Sveta gorenjskih sindikatov, vsi člani pa bodo lahko koristili njihove usluge. Takšen je bil sklep izvršnega odbora sindikata Marmor Hotavlje. Člani sindikata so spoznali, daje dandanes potrebna učinkovita medsebojna povezava in se zavedajo, da se tudi v dobro stoječih podjetjih lahko kaj hitro zalomi. V prispevku, ki govori o novih članih Sveta gorenjskih sindikatov, pišejo o tem, kako je organiziran Svet gorenjskih sindikatov, kako deluje, kaj zagotavlja svojim članicam in članom na področju uveljavljanja pravic delavcem. Gre za članstvo v uveljavljeni gorenjski delavski organizaciji, ki s strokovnim delom učinkovito varuje in uveljavlja delavske pravice ter zagotavlja vrsto še vedno dobrodošlih ekonomskih ugodnosti ter za te namene združuje najmanjši delež sindikalne članarine. Svet gorenjskih sindikatov sodeluje v delu Konfederacije sindikatov 90 in pri njej organiziranih sindikatih dejavnosti, kjer s svojimi pobudami in predlogi vplivajo na urejanje tistih pravic delavcev, ki se skupno urejajo na državni ravni. Zdravniki zapuščajo navrtano ladjo V komentarju Borisa Mazalina pod tem naslovom v Dialogu beremo, da se zdravniki po ostrih polemikah o plačah, dežurstvu in storilnosti ter zavračanju reforme ministra Kebra očitno odpravljajo na svoje. Svoje specialistično znanje želijo prodajati za veliko večji denar, kot jim to omogoča kolektivna pogodba, želijo se odpraviti v svobodni poklic, udinjali naj bi se bolnišnicam in zdravstvenim domovom na stroške obveznega zdravstvenega zavarovanja, pa tudi kar zadeva delovne prostore, opremo in osebje. Oni bi prodajali le svoje delo, kar sicer ni sporno, to pa očitno želijo dobro zasoliti. Sedaj, ko se zdravstvena barka močno nagiba, zase iščejo nov delovno pravni status in se tako rešiti iz razmer, ki so jih sami dodobra ustvarjali dolga leta. Tisti, ki barko navrta, že ve, kdaj jo je treba zapustiti. Sanje nekaterih o elitnem socialnem in ekonomskem položaju pa, kot kaže, pomaga uresničevati tudi sam minister za zdravje. Zastavlja se vprašanje, od kod denar za pričakovane visoke zaslužke zdravnikov specialistov. Iz obveznega zavarovanja, ki je vsak dan v večji krizi? Na to vprašanje sindikati pričakujejo korektne odgovore ministra za zdravje na seji Ekonomsko socialnega sveta. Bliža se čas, ko se bo beli zastor dvignil in bo treba sprevideti vso svinjarijo v zdravstvu. Kaže, da se že vsa leta namenoma govori o ohranjanju pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, po drugi strani pa se v istih krogih pripravlja scenarij zmanjševanja pravic. Po mnenju nekaterih zdravniških krogov in prostovoljnih zavarovalnic, ki so razočarani nad počasnostjo in obsegom privatne prakse in zasebnega zavarovanja, je treba ljudi na nek način prisiliti, da zapustijo sistem solidarnosti in obvezno zdravstveno zavarovanje in posežejo po zasebnih storitvah in zavarovanjih. Jokajo o prešibkih zasebnih sredstvih, kar duši zasebno pobudo in ne daje kvalitetnih storitev. Kaj bi takšni scenariji pomenili za zdravstveno oskrbo državljanov in njihove žepe, je odprto vprašanje, na katerega naj bi odgovor dala napovedana reforma, piše avtor komentarja. Vse bolj je na dlani, da bo odgovor za državljane negativen. Pobudo o uvedbi svobodnega poklica zdravnika specialista so namreč podprli tudi predstavniki ministrstva za zdravje, ki odgovor najbrž poznajo. nem podjetja, ki nekaj več dajo nase in na svoje zaposlene. Del odgovornosti za hudo osiromašenje te vrste družbenega standarda nosijo tudi sindikati, ki bi se morali po avtorjevem prepričanju odločneje upreti početju novodobnih manager-jev. Kam so šla sredstva od brezglave odprodaje počitniških objektov, se marsikje ne ve. Vedo le to, da jih je ostalo zelo malo in da za letovanje v njih vedno bolj zaračunavajo ekonomske cene. V preteklosti pa so bili lastniki teh objektov večinoma delavci, saj jih je bila večina zgrajena z udarniškim delom, še več pa jih je bilo kupljenih s sredstvi, ki so se jim odrekali delavci, ko so jim izplačevali manjše plače, regrese ali za ta namen uporabili sindikalno članarino. Kaj lahko storijo sindikati, da bo lahko več družin ceneje letovalo? V Svetu gorenjskih sindikatov so prepričani, da veliko. Poleg primarnih sindikalnih nalog (varstvo pridobljenih in uveljavljanje novih pravic) izvajajo tudi sekundarne, ki predstavljajo dopolnilni program njihovega dela in zagotavlja tudi skrb za boljši delavski standard. Zagotavljajo več ugodnosti, od cenejših nakupov, najemanja ugodnih kreditov, solidarnostnih pomoči do cenejšega letovanja in preventivnega oddiha. Za organizacijo cenejšega in obročnega odplačevanja družinskega letovanja imajo svojo turistično agencijo Sindicom. Ta poleg klasičnega izbora turističnih aranžmajev vseh slovenskih turističnih agencij članom Sveta gorenjskih sindikatov zagotavlja različne dodatne sindikalne popuste, od 5 do 30 odstotkov. Letni znesek vseh odobrenih popustov se giblje med 20 in 30 milijoni, razen tega pa vsem gostom turistične agencije (članom in nečlanom tega sindikata) omogočajo 12-mesečno obročno odplačevanje izbranega turističnega aranžmaja. Do letos je prek te turistične agencije letovalo več kot 13 tisoč družin, med njimi veliko takih, ki si brez sindikalnih popustov in daljšega obročnega odplačevanja ne bi mogli privoščiti letovanja. Ko ni več denarnega nadomestila Izguba zaposlitve je za vsakogar velik šok in ko mineta začetna bes in žalost, začne človek misliti na prihodnost. V rubriki pravni nasveti Než-ka Sitimi piše o možnostih, ki jih ima delavec, ko izgubi zaposlitev in ne najde novega dela. V tem primeru mu ostane zavod za zaposlovanje. V pravnem nasvetu piše o pravici do denarnega nadomestila, ki traja od treh mesecev do dveh let, odvisno pač od tega, kako dolgo je bil delavec pred uveljavitvijo te pravice zaposlen oziroma si je sam plačeval prispevke za primer brezposelnosti. Ko preteče tudi ta (kratek) čas in si brezposelni ob pomoči zavoda za zaposlovanje še vedno ni našel drugega dela, lahko uveljavi pravico do denarne pomoči. V katerih primerih so brezposelni upravičeni do te pomoči (merilo je dohodek na družin- skega člana, ki ne sme presegati 80 odstotkov zajamčene plače), kaj vse šteje v dohodek, kako je z roki prijavljanja na zavodu za zaposlovanje, kako je z denarno pomočjo pripravnikov, ki so delali za določen čas, o obveznostih brezposelnih, ki prejemajo denarno pomoč, do zavoda za zaposlovanje, o trajanju denarne pomoči si lahko bralci natančno preberejo v pravnem nasvetu pod naslovom Kako preživeti, ko ni več denarnega nadomestila. Ko preneha tudi denarna pomoč za brezposelne, pa slednji uveljavljajo pravice po zakonu o socialnem varstvu prek centra za socialno delo. Kdaj je nekdo upravičen do socialne pomoči, prav tako piše v pravnem nasvetu v poletni številki Dialoga. PREJELI SMO Zahvala Kulturno umetniško društvo Kranj se Vam (direktorici Gorenjskega glasa, Mariji Volčjak) v imenu mladih izvajalcev klasične glasbe ter drugih nastopajočih na festivalu klasične glasbe Musica Carnium iskreno zahvaljuje za sponzorsko podporo prireditve. Z vašo pomočjo nam je uspelo izpeljati prvi festival klasične glasbe v Mestni občini Kranj. Ugodni odmevi v medijih ter čestitke občinstva in strokovne javnosti so nam zagotovilo, da je bila prireditev kvalitetno zasnovana in izpeljana, kar nam brez vašega razumevanja ne bi uspelo. S podporo prireditvi ste tudi vi pripomogli k oživljanju starega jedra mesta Kranja in omogočili mladim kranjskim izvajalcem klasične glasbe predstvavitev pred domačo publiko. Z željo, da postane festival klasične glasbe Musica Carnium tradicionalna prireditev v Mestni občini Kranj in v upanju nadaljnjega sodelovanja Vas lepo pozdravljamo. S spoštovanjem, KUD Kranj Janez Draksler V Radovljici razočarani in izigrani V SDS, NSi, SMS, SLS, SNS, DeSUS in Obrtniški listi kot pobudniki sklica izredne seje občinskega sveta Radovljica so zadovoljni, da so pripomogli k hitrejšemu sprejetju vladnih stališč do pripomb in predlogov osnutka lokacijskega načrta za avtocesto na odseku Vrba -Peračica. Pobudnike v prvi vrsti moti, da si država oz. pristojna ministrstva vzamejo pravico ignorirati lastno zakonodajo in da so odgovore posredovali z več kot dveletno zamudo. Očitno sta tedanja predstavnika ministrstva za okolje in prostor Jože Novak (direktor urada za prostorsko načrtovanje) in Angel Polajnko (podsekretar na ministrstvu za promet in zveze) že v novembru 2000 na obravnavi osnutka lokacijskega načrta (LN) držala fige v žepu, saj sta očitno že poznala vnaprej pripravljen scenarij, ki je predvideval spremembo zakona o urejanju prostora in graditvi objektov. Novi zakon daje vladi RS pravico, da sama brez soglasja občine sprejme LN. Za občino Radovljico pa to pomeni, da bo s strani vlade, ki šele proti koncu izgradnje AC-programa uvaja varčevanje, posiljena z ne-poglobljeno varianto mimo Radovljice in Lesc. Zvone Prezelj kot prvopodpisani v zahtevi po evalvaciji sklepov ugotavlja, da izračun o predragi izvedbi nima realnih osnov. Po drugi strani pa je prav smešno, da bo država na radovljiškem odseku pričela z varčevanjem, medtem pa iz kamnoloma v Kamni Gorici že desetletja za potrebe izgradnje avtocestnega programa odvaža na tisoče ton materiala. Kot zgled pri varčevanju pa naj vlada zategne pas najprej pri sebi, predlagajo opozicijski svetniki. Pobudniki so prepričani, da zadeva še ni izgubljena. Uporabili bodo vse zakonske možnosti, ki so na voljo, da prebivalcem na spornem odseku zagotovijo maksimalno zaščito pred škodljivimi vplivi AC. Poleg nekaterih nesprejemljivih predlogov pa je postavitev cestninske postaje na Brezjah z vidika pridobljenih pravic uporabe dosedanje magistralne ceste kratenje ustavnih pravic, saj bodo prebivalci zgornje Gorenjske izgubili edino brezplačno in pravo cestno povezavo s središčem države. Na podlagi sprejetih sklepov na izredni seji OS in na podlagi usklajenih stališč obeh ministrstev bi morali takoj sklicati izredno sejo občinskega sveta, menijo podpisani. Za SDS, NSi, SMS, SLS, SNS, DeSUS in Obrtniško podjetniško listo: Zvone Prezelj, Radovljica Odziv na temo "Dom krajanov na Brezjah" pred lastninjenjem (cenitev z naslovom -naročnik in lastnik Občina Radovljica) Sodni izvedenec ing. Pavel Okoren iz Škofje Loke si je po osebnem naročilu g. Milana Pohorja kot predstavnika občine Radovljica dne 8. 4. 1998 na kraju samem ogledal prostore (nepremičnine) v Domu krajanov v prisotnosti g. Janeza Zupana in g. Franca Dežmana (predstavnika Brezij) z namenom ugotoviti: 1. vrednost nepremičnin, vpisanih pri vi. št. 302 k.o. Brezje, stoječih na par. št. 114/4 k.o. Brezje; 2. izračun deleža uporabe površin posameznega uporabnika Osebno menim, da je bila zadeva izpeljana brezpredmetno in protizakonito, zato ni dvoma, da vse nepotrebne stroške cenitve prevzame in nosi' "NAROČNIK" Občina Radovljica. G. Milan Pohar, zaposlen na občini Radovljica kot svetovalec za gospodarstvo in gospodarjenje z občinskim premoženjem ter osebni naročnik cenitve objekta "DOM KRAJANOV" na Brezjah je nedvomno prekoračil vse moralne in pravne norme za krajane Krajevne skupnosti Brezje. Iz navedenega razloga bo KS Brezje kot uradni lastnik celotnega objekta sama (brez predstavnika Občine Radovljica) predlagala nadaljni postopek lastninjenja za pošto, stanovanje in Telekom in vpis v zemljiško knjigo. Dom krajanov je bil zgrajen z dvema samoprispevkoma krajanov Krajevne skupnosti Brezje in kasneje s sofinanciranjem s strani Pošte Kranj (pošta in stanovanje), ki se je kasneje razdelilo še na Telekom Kranj. Celotni projekt je torej izključno v lasti KS Brezje (vključno z vrtcem), kar je razvidno iz zemljiškoknjižnega izpisa. Za to potrditev ima KS Brezje pridobljeno vso tehnično doku- GBD fin d.o.o., Cesta Staneta Žagarja 3, Kranj vabi k sodelovanju sodelavca(ko) za delovno mesto: RAČUNOVODJA Pogoji: - ustrezna izobrazba ekonomske smeri - znanje najmanj enega tujega jezika - poznavanje programskih orodij Word, Excel, programa za knjiženje - veselje do dela, samostojnost pri delu - komunikativnost in osebna urejenost Vaše pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in življenjepisom pričakujemo v 8 dneh na naslov GBD fin d.o.o., Cesta Staneta Žagarja 3, 4000 Kranj. mentacijo iz. arhiva upravne enote Radovljica (lokacijsko in gradbeno dovoljenje ter odločbo o tehničnem prevzemu z načrti). Vsi ti dokumenti nosijo naslov "KRAJEVNA SKUPNOST BREZJE", kar pomeni, da je od vsega začetka do zaključne faze gradnje lastnik in graditelj KS Brezje. Dom krajanov je bil grajen s samoprispevkom krajanov in sofinanciranjem Pošte za svoje potrebe. Iz tega razloga se občina Radovljica nima kaj vtikati v to zadevo lastninjenja, še najmanj pa pooblaščati kot njihova lastnina. Iz navedenega sledi, da se g. Milan Pohar, zaposlen na občini Radovljica kot svetovalec predstojnika za gospodarstvo in gospodarjenje z občinskim premoženjem, nima kaj vtikati v zadeve "Doma krajanov", kije nedvomno last krajevne skupnosti Brezje. Krajevna skupnost Brezje je vpisana v zemljiškoknjižnem spisu kot lastnik "Doma krajanov " z dne 2. 3. 1976, torej že v času, ko se je pripravljala tehnična dokumentacija (lokacijsko dovoljenje) za gradnjo doma. Krajevna skupnost Brezje je dobila lokacijsko dovoljenje št. 351-62/76-3 z dne 28. 5. 1976 za gradnjo doma. Krajevna skupnost Brezje je dobila GRADBENO DOVOLJENJE št. 351-62/76-7 z dne 23. 2. 1977. Tehniči pregled je bil opravljen 30. 7. 1977. Torej, iz. navedenih podatkov je razvidno, da je od začetne faze, pridobivanja lokacijske dokumentacije do končne izvedbe objekta "Dom krajanov" vseskozi lastnik in graditelj Krajevna skupnost Brezje. Jakob Langus, Brezje Ali bijemo plat zvona za čistejšo vodo? Letošnja izjemna suša ni prizanesla niti sicer alpski deželi Sloveniji, le gornja Gorenjska se je zadnji hip otresla najhujšega, z nekaj dežja zadnji hip. S sušo pa je najbolj prizadet vodni potencial. Reke in potoki še vedno upadajo in že siceršnji skromni pretok še vedno upada. Nekateri vodni izviri - studenci so se že izsušili, gladina potokov je minimalna, voda se pregreva in manjka kisika za vodne prebivalce, ribe, rake in drugi živelj. Vsako dodatno onesnaževanje s strani brezvestnih onesnaževalcev ob vodah je usodno. V času dopustov srečujemo v naravi veliko rekreativcev, kolesarjev in pešcev, ki tu pa tam v gozdu naletijo na še živeče studence in se z užitkom odžejajo. Marsikomu ne pride na misel, ali je voda pitna ali neoporečna. Mislim, da bi bilo smiselno nekatere izpostavljene studence ob poteh pregledati in o kakovosti vode na ustreznem mestu, na lični tablici, zapisati voda je pitna ali ne. S tem bi se izognili morebitnim okužbam, ki se med ljudmi kar naprej pojavljajo. Človek je sicer trdoživo bitje, vendar če v vodi ne preživi rak, riba in drugo bitje, je to velik znak onesnaženosti, zlasti ko je pretok minimalen. Živim ob vodi in to je moje osebno mnenje, ki ga s tem zapisom posredujem tistim, ki se na kateremkoli nivoju ukvarjajo s pregledovanjem studencev in drugih izvirov. Kaj pa če naprimer iz kakršnihkoli razlogov za nekaj časa odpove javni vodovod? V takih primerih pa so izviri studencev dobrodošli, vendar pod pogojem, da so neo-poročeni. S spoštovanjem! Ciril Zupan, Mošnje 24 Informacija o dilemah glede prihodnosti Žita Gorenjka, d.d., Lesce Odgovor na pismo (Gorenjski glas, petek, 4. julija 2003) Župan občine Radovljica je lahko upravičeno zaskrbljen zaradi razmer v Žitu Gorenjka, d.d., Lesce, vendar ne zaradi n eo rgan i zi rane ga sindika ta. Slednji je v tem mandatnem obdobju dovolj aktiven in organiziran in se mu ni treba sramovati svoje aktivnosti. Kaže, da je župan spregledal majhno, a pomembno podrobnost: za delovanje in organiziranost sindikata v podjetjih je osnova kolektivna pogodba in ne statut. Zagotavljam, da ob morebitni kršitvi kolektivne pogodbe (in teh je bilo nekaj) sindikat v našem podjetju takoj dvigne svoj glas in tudi po zaslugi predsednika smo do sedaj z upravo vedno našli rešitev. Je pa seveda res, da dileme, o katerih piše g. župan, lahko prizadenejo male delničarje. In ne samo te tudi tiste zaposlene, ki niso več lastniki delnic Žita Gorenjski prijatelj RADIO SORA 89.8 91.1 96.3 Radio Sora d.o.o. Kapucinski trg 4 4220 Škofja Loka tel.: 04/506 50 50 fax: 04/506 50 60 e-mail:info@radio-sora.si @® PRODUCTION MS PRODUCTION Miklavž Zornik, s.p. Pot na Lisice 17, 4260 Bled objavlja prosto delovno mesto PLASTILEC/KA POLIMERNIH SNOVI V ODDELKU AVTOKLAV (najmanj 6 prostih delovnih mest) Pogoji: - končana srednja šola tehnične smeri - lasten prevoz - status študenta (izredni študij) - trajanje dela preko študentske napotnice je najmanj 6 mesecev Pisne prijave zbiramo do 25. 7. 2003 na zgornji naslov. Dodatne informacije: telefon št. 04 575 80 00 (ga. Jožica Sodja) ali telefon št. 04 575 80 18 (g. Anton Zupan - vodja proizvodnje) V času od 4. 8. 2003 do 17. 8. 2003 ima naše podjetje MS PRODUCTION kolektivni dopust. Gorenjka Lesce. Krivda za morebitni "polom" pa ni samo na strani Žita, d.d., Ljubljana, pač pa tudi na lastnikih paradržavnih skladov, ki so z Žitom, d.d., Ljubljana sklenili "kravjo kupčijo". Vesel bom, če se izkaže, da so najine dileme z. županom odveč. Spoštovani! Rafael Podlogar, Finžgarjeva 4, 4248 Lesce Veliki šmaren 15. avgusta, praznik Romov Eden od večjih Marijinih cerkvenih praznikov sovpada prav s časom največje turistične sezone. Ta praznik praznuje kot državni praznik tudi samostojna Slovenija. Petnajsti avgust je dan romarjev k milostni materi božji, ne samo na Brezje, tudi k drugim slovenskim romarskim krajem doma in preko meje - sv. Višarje, Gospa Sveta, Marija Bistrica in druge. Vsekakor pa so Brezje še vedno med najbolj obiskanim božjim potem. Veliki šmaren praznujejo tudi Romi kot svoj večji praznik. Na Brezje množično priromajo Romi iz vse Slovenije in tudi iz drugih držav. Civilizacija je v zadnjem času dosegla, da Romi pridejo na Brezje z velikimi avtodomi, kombiji in velikimi mercedesi. Takrat vidimo v okolici Brezij vse več kampiranih vozil, na poljih in v gozdičkih. Vse to pa je žal zelo slabo nadzirano s strani lokalnih oblasti. Pojavljajo se neredi, predvsem pa kraje na njivah in zelenikih. Lastniki se v potu obraza trudijo za pridelek, ko pa pridejo na polje, ugotovijo, da je popuIjen krompir, čebula, fižol in drugo. Ne trdim z gotovostjo, da je vse to delo Romov - Ciganov, vendar so za nas oškodovance cigani vsi, ki to počenjajo, pa čeprav "morda" niso Romi. Apeliram na policijo in občinske redarje, da v tem času, zlasti ob konicah, v sobota in nedeljo, večkrat obhodijo ogrožene kraje, obiščejo divje kampe in parkirane avtomobile. Tem prišlekom naj zagrozijo s sankcijami, če se bo pojavila v okolici kraja pridelkov. Lastniki naj svojo škodo prijavijo policiji. Nimam nič proti Romom, vendar so posamezne skupine. ki to počenjajo in so pravi cigani, žal gre ta očitek na škodo tudi poštenim Ciganom. S spoštovanjem, Ciril Zupan, Mošnje 24 Zahvala animalistom - varstven i kom živali 23. junija letos mineva 40 let, odkar smo ustanovili slovensko republiško društvo proti mučenju živali. Minilo je 40 let napornega, trdega, nesebičnega in tudi nevarnega dela za dobrobit živali. Medtem so se postopoma ustanavljala še razna manjša DPMŽ s ciljem PREPREČEVATI TRPLJENJE oz. MUČENJE ŽIVALI. Pred nekaj leti smo ustanovili tudi ZVEZO DRUŠTEV PROTI MUČENJU ŽIVALI SLOVENIJE, ki se trudi reševati ključne probleme: nehumane transporte živine, ukinitev medicinskih, laboratorijskih in drugih vrst poskusov na živih živalih, ukinitev intenzivnih, boks in baterijskih (kokošjih) farm, nehumano klanje živine, drobnice in odpravo obrednega klanja. Že l. 1991 smo animalisti dosegli (prvi uspeh!), da je bilo v ustavo bilo vneseno besedilo "Varstvo živali pred mučenjem se ureja z zakonom" (gl. č.. 72). Na osnovi tega, pa tudi s pomočjo WSPA Lodnon ter EU smo dobili prvi slovenski ZAKON O ZAŠČITI ŽIVALI (Ur. 1. RS št. 98 z dne 3. 12. 1999). Ob tej 40-letnici se zahvaljujem vsem in vsakomur, ki je na tak ali drugačen način rešil katerokoli žival trpljenja. Hvala vsem, ki so pomagali ustanavljati DPMŽ, vsem, ki so pomagali pri sooblikovanju zgoraj cit. zakona in vsem, ki so se pogumno lotili registriranih ali pa neregistriranih azilov za zavržene živali. Iskrena zahvala vsem mojim zvestim sodelavcem, ki mi pri delu pomagajo in me moralno odpirajo. V imenu rešenih živali še enkrat iskrena in prisrčna hvala. Vabim vse animaliste, da nadaljujejo s svojim plemenitim delom ob zavesti, da - čeprav nas ni veliko -niso osamljeni! Lea Eva Muller, svetovalna direktorica v svetovni zvezi za varstvo živali London, Slovenska c. 51, Ljubljana Republika Slovenija UPRAVNA ENOTA ŠKOFJA LOKA Oddelek za okolje in prostor Poljanska cesta 2, 4220 Škofja Loka : (04) 5112 410, : (04) 512 44 23 www.gov.si/ueskl/ ue.skofjaloka@gov.si Številka: 351-518/02, 351-509/02 Datum: 10. 07. 2003 Upravna enota Škofja Loka, Poljanska c. 2, Škofja na podlagi 4.odstavka 60. člena Zakona o varstvu okolja (Ur. list RS, št. 32/93, 1/96) v postopku izdaje lokacijskega dovoljenja za legalizacijo in izkoriščanje mineralnih surovin peskokopa Lajše, uveden na zahtevo investitorja Mateje Železnikar, Lajše 11, Gorenja vas - zakupnik Topos Hotavlje, d.o.o., Hotavlje 74, Gorenja vas in Marjana Veharja, Žirovski vrh Sv. Urbana 24, Gorenja vas OBJAVLJA 1. Dne 10.07.2003 je Upravna enota Škofja Loka z odločbo št. 351-518/02 in 351-509/02 z dne 09. 07. 2003 izdala lokacijsko dovoljenje za legalizacijo in izkoriščanje mineralnih surovin peskokopa Lajša na zemljiščih pare. št. 1000/16, 1000/17, 1000/18, 1000/19 k.o. Gorenja vas, ki obsega peskokop Lajše - Topos in peskokop Lajše - Vehar. •2. V postopku izdaje lokacijskega dovoljenja je bilo dne 07.07.2003 izdano okoljevarstveno soglasje Ministrstva za okolje, prostor in energijo, Agencije RS za okolje, Vojkova 1b, št. 35405-61/2003 z dne 07. 07. 2003. 3. Med javno predstavitvijo v knjigo pripomb ni bila vpisana nobena pripomba. NAČELNIK Branko MURNIK univ. dipl. inž. arh. Za vas izbira Danica Dolenc VSEENO, ČE NI VSAK DAN POTICA Sezona kumaric je tu Tako sem si že zaželela kuma-rične solate s krompirjem, da sem si jih kar dva dni skupaj pripravljala. Take z mlado čebulico, česnom, poprom in kislo smetano. Nebeške so bile! No, še boljše bi bile, če bi imela pri roki pravo, gosto bučno olje, naravnost iz Prekmurja. Naša mama je pogosto pripravljala kumarice v omaki in pire krompir zraven. Rada je rekla, da so kar "žametne". Če je pa napravila še kakšne polpete zraven, smo imeli pravi hišni praznik. S kakšnimi nadevanimi kumaricami se ni ukvarjala, le tako jih je pripravljala, da so ji vzele kar najmanj časa. Gospodinje kumarice v omaki pripravljajo na različne načine, vsi so si pa zelo podobni. Prav tako solate. Res pa je, da se jih zlepa ne naveličaš. In tudi zdrave so. Posebej jim gre zahvala, ker pridno odvajajo vodo iz telesa, kar je zelo pomembno za srčne in ledvične bolnike. Če pijemo po požirkih sveže iztisnjen kumarični sok, bomo iz telesa izločili nakopičeno žlindro in strupene snovi ter očistili kri. Če bomo jedli kuma-rično solato, bo odvajanje mehko, gladko. In ne nazadnje, sveže kumarice naj pridno uživajo sladkorni bolniki, ker znižujejo sladkor v krvi. Pa še za lepoto lahko poskrbimo z njimi. Marsikateri nadležni kožni izpuščaj se pozdravi, če v sezoni kumaric pridno posegamo po njih. Tedenski jedilnik Nedelja - Kosilo: kumarična solata s krompirjem, mešano meso na žaru, borovničevo pecivo, sadni sok; Večerja: zeliščna skuta, črn kruh, kompot. Ponedeljek - Kosilo: kumarice v omaki, pire krompir, mesni polpeti, kompot iz margolan; Večerja: stročji fižol v solati, hrenovke. Torek - Kosilo: Postrvi po tržaško, krompir v koscih, paradižnikova solata, sadna kupa s sladoledom; Večerja: zelenjavna rižota, zelena solata. Sreda - Kosilo: gorenjski govnač z govejim mesom, cesarski praženec; Večerja: pečen mlad krompirček, mešana solata. Četrtek - Kosilo: piščančja obara, ajdovi žganci, češnjev kompot; Večerja: testenine s pestom, paradižnikova solata. Petek - Kosilo: špinačna juha, oslič po pariško, pečen krompirček, zelena solata; Večerja: smetanov zavitek, kompot. Sobota - Kosilo: stročji fižol v omaki z govedino, polenta s parmezanom, mešana solata; Večerja: mrzla pečenka, hladno nadevane kumarice z grahom v majonezi, sladoled. KVRLN PRODAJA IN SERVIS FOTOKOPIRNIH STROJEV. PISARNIŠKI MATERIAL IN OPREMA, d.o.o. Koroška 35, 4000 KRANJ tel.: 04/2360 750, fax: 04/2360 751 gsm: 041/664-558 KAR LAHKO KUPITE DANES, NE ODLAŠAJTE NA JUTRI. PESTRA IZBIRA IN ZELO UGOONE CENE. Zvezki A4 Tempera Vodenke Barvice in še in še... 99,00 sit 999,00 sit 369,00 sit 219,00 sit Vsi obsiskovalci se lahko udeležite nagradnega žrebanja. Vse kupce čaka prijetno presenečenje. Izognite se gneči konec avgusta in kupite šolske potrebščine čimprej. ZBIRAMO NAROČILA ZA ŠOLSKE UČBENIKE IN DELOVNE ZVEZKE. Kumare v omaki po dolenjsko Za 4 osebe potrebujemo 2 večji kumari, malo čebule, paradižnikovo mezgo, sol, poper, malo kisa in maščobo. Kumare olupimo in naribamo na koleščke, jih solimo in pustimo stati 15 minut. Medtem pripravimo prežganje. Na vročem olju prepražimo malo čebule, dodamo malce moke in paradižnikovo mezgo. Med mešanjem zalijemo in pustimo prežganje prevreti, nato dodarno kumare. Omako še solimo po okusu in popramo, na koncu dodamo žličko kisa. Po desetih minutah je jed narejena. Zraven se dobro poda pire krompir. Nadevane kumare Kumare lahko nadevamo z dušenim rižem ali s praženimi gobicami ali pa s prepraženimi mesnimi ostanki oz. z mletim mesom. Najbolj uporabne so srednje velike kumare, ki jih olupimo, izdol-bemo, osolimo, nadevamo in du-šimo v paradižnikovi ali koprni omaki do mehkega. Serviramo jih kot prilogo k mesu ali jemo same kot predjed. Kumare lahko nadevamo tudi surove. Olupimo jih, izdolbemo, osolimo in pustimo stati dobro uro. Nato jih odcedimo, popopramo in zabelimo z oljem in s kisom ter nadevamo z raznimi nadevi. Na primer grah ali cvetove cvetače skuhamo v slani vodi, ohladimo, zmešamo z majonezo ter s tem nadevamo kumare. Ali pa za nadev uporabimo dobro skuto; pretlačimo jo in zmešamo s poljubnimi zelišči, kot so drobnjak, pet-eršilj, dodamo sesekljano mlado čebulo, sesekljan koromač in podobno. Dobro se v ta nadev podata tudi strt poper in kumina. Kumarična solata Kumare olupimo in jim odrežemo grenke konce, potem pa jih naribamo na tanke rezine, posolimo in obtežene postavimo na hladno. Čez nekaj časa jih dobro ožmemo, jim dodamo na rezance zrezano čebulo, jih zabelimo z oljem, okisamo ter potresemo s poprom. Lahko dodamo še žlico kisle smetane. Zar mojster 2003 Okus, vonj, izvirnost in lepota Naslov prvega Žar mojstra si je prislužil Lojze Podbregar iz Velenja. Tekmovanje v peki jedi na žaru bi v Ihanu lahko postalo tradicionalno. Ihan - V soboto je bilo v okviru veselice, ki jo že tradicionalno organizira PGD Ihan, prvič na sporedu tudi državno tekmovanje v peki jedi na žaru. Med enajstimi sodelujočimi je petčlanska komisija izbrala tri najboljše, med katerimi je le enemu pripadel laskavi naslov Žar mojster 2003. Vajeni smo, da so na veselicah tako ali tako najbolj značilni vonji prav tisti, ki prihajajo z žara. Čevapčiči, pleskavice, ražnjiči, kotleti ... in podobne mesne dobrote dobro nasitijo pa tudi njihova peka ne potrebuje preveč časa. Uro in pol časa pa so tokrat imeli na voljo udeleženci tekmovanja Strokovna komisija je zelo zavzeto opravljala svoje delo. za prvi državni naslov Zar mojster 2003. Pomeri- poldan pa do poznega popoldneva so se rosnih čel lo se je enajst pekov, tako kuharjev po stroki kot za žarom drug za drugim trudili peki (ženske, kje "laičnih" domačih mojstrov žara. Od enajste do- ste?) in eni na bolj drugi manj izviren način pripravljali žar pojedine za petčlansko strokovno žirijo, ki je pod vodstvom strokovnjaka za prehrano, Tomaža Vozlja, člana Sekcije kuharjev in slaščičarjev Slovenije, z izostrenimi čutili za okus, vonj in vid preverjalo njihove umetnine z žara. Organizatorji so v sodelovanju s pomočjo tamkajšnje farme poskrbeli za primerno meso in mesne izdelke (svinjina in juneče meso) in osnovne surovine za peko, medtem ko so dodatke, na primer zelenjavo tekmovalci prinesli s seboj. Stroga žirija je ocenjevala nastop pekov v celoti, od osebne urejenosti, priprave delovnega mesta do spretnosti pri delu z žarom in porabljenega časa za peko. Največ točk je seveda prineslo nape-čeno, pri čemer so ocenjevali izvirnost jedi, izgled, vonj in okus jedi. Tekmujoči so se dela lotevali različno, nekateri so pripravili zgolj čevapči-če ali kotlete, drugi krožnike napolnili s številnimi dodatki (opazno veliko je bilo zelenjave, pope-čenih paprik in šampinjonov, paradižnika, kumar, čebule...)... Ob žar mojstru Lojzetu Podbregarju iz Velenja, sta se na zmagovalni oder zavihtela še Gregor Ko-račevič iz Trzina in Simon Rednak iz Žalca. Tek-Boljši krožnik jedi na žaru vsebuje tudi zelenjavne movanje je uspelo in ni skrbi, da v prihodnje ne bi priloge, pOpečene šampinjone naprimer. preraslo v tradicionalno. Igor Kavčič Slastna poletna osvežitev Lubenica nas poživlja, čisti črevesje, zdravi ledvice, preprečuje nastanek holesterola, iz organizma odplakuje zastale snovi in "stušira" telo od znotraj. Kljub veliki vsebnosti vode vsebuje tudi zdravilne snovi: likopen zmanjšuje možnost pojava rakastih celic. Lubenica je eden najbolj vod-natih sadežev. Sočna je, sladka, okusna in polna poživljajoče žive vode. Poleg osmih odstotkov sladkorjev, vsebuje vitamin C in nekaj vitaminov skupine B, nekaj beta karotena, med rudninami večje količine kalija, manjše kalcija, fosforja in železa. Hranilne snovi imajo tudi užitne peške. V zadnjih letih postaja vse bolj cenjena zaradi likopena, rdečega barvila, ki ga vsebuje tudi paradižnik in sodi tako kot beta karoten med karotenoide. To so rastlinska barvila, ki delujejo antioksidativno in spodbujajo tvorbo celic, ki ščitijo telo pred majčkenimi vsiljivci. Likopen nevtralizira tudi proste radika- 080 22 66 le, zmanjšuje možnost poškodb dednih zapisov celic, s tem pa tudi nastanek rakavih obolenj. Lubenica zdravi ledvice in čisti sečne poti. Kot diuretik zelo dobro vpliva na peristaltiko in pospešuje prebavo. Če jo poleti redno uživamo, vsaj en ali dva obroka na dan, se debelo črevo počasi očisti starih odpadkov, ki se še niso uspeli izločiti. Zara- di čistilnega delovanja pomaga tudi pri revmi in artritisu, saj pospešuje izločanje sečne kisline iz telesa, ter preprečuje nastanek holesterola. Ob navdušenju nad njeno zdravilnostjo pa Dario Cortese v knjigi Sadje opozarja, da je vseeno potrebno paziti na mero, saj lahko večje zaužite količine pri občutljivih ljudeh zaradi grenkega kukurbi-tacina povzročijo slabost, prebavne motnje in drisko. Uporabna je tudi zelena lupina. Iz njih v sokovniku iztisnete sok z izrednim diuretičnim delovanjem in rudninskim bogastvom. K.D. Hitro, enostavno in brezplačno naročanje kurilnega olja. Z Magno dobite več ... možnost plačila do 9 obrokov. t>l|.in,i, r)iinj|<.k.i cesld 50, 1SZ7 l|uhl|.iru JEREB... o.. LUCIME 30, Gorenja vas tel.: 04/51-57-110. gsm: 041/8334)88 e-pošta: jereb.doo@siol.net GARDAIAND: 25.7,2.8., 15.8.; cena 9,400 SIT ORLOVO GNEZDO; 16.8.; cena; 6.100 SIT PASSAU, DONAVA, UNZ: 9. - 10.8.; cena: 23.400 SIT -1 x polpenzion ŠVICA: 14. -17.8.; cena; 67.800 SIT - 3x polpenzion 0KT0BERFEST: 20.9.; cena: 7,900 SIT KORZIKA IN SARDINIJA: 26. - 30.9.; cena: 89.900 SIT - 3x polpenzion + 1x nočitev na ladji BENETKE IN LAGUNA: 3.10; cena: 9.600 SIT -vključen ladijski prevoz na otoke DOLGA POTOVANJA Z AVTOBUSOM: MAROKO 1. -16.9.; cena: 234.000 SIT - 14x polpenzion Za naročnike Gorenjskega glasa nudimo 5% popust. Masa za ćevapčiće, pakirano, cena za kg MDK, Kočevje; Košaki, Maribor; ABC Pomurka International, Murska Sobota; MIP, Nova Gorica SKN© 98- Frupi Fora pomaranča, grenivka, 1.5 litra Vital, Mestinje SAN® »5.- Zdravilna mineralna voda Jožefov vrelec, 1 liter Mtttatof Breskve, cena za kg Mercator Akcijska ponudba velja v vseh Mercatorjevih in franšiznih prodajalnah od 16, 7. do 23. 7. 2003 oziroma do prodaje zalog. Cene so v SIT. • Poslovni sistem Mercator, d.d., Dunajska 107, 1000 Ljubljana. Brez dvoma sl Mi ercator////, tj boljšisosed Festival Carniola Festivalska stran Za vas beležimo čas! Konec tedna v etno jazzu Danes uživamo že v četrtem petku, ko nas razveseljuje in crklja mednarodni multikulturni Festival Carniola. In gotovo je že vsem jasno, zakaj mednarodni - zaradi več kot 500 nastopajočih iz desetih držav. Zakaj pa multikulturni? Ker ponuja nekaj za vsakogar, raznovrstne kulturne predstave, dejavnosti za najmlajše in dogodke za (naj)starejše. Organizator Art center, skupaj s Centrom mladih, je za četrti konec tedna festivala pripravil teden slovenskega etno jazza. za malčke in mlade po srcu ... Včeraj so jedro Kranja in srca obiskovalcev na vrtu gradu Khislstein poživili Norwich puppet theatre z lutkovno predstavo Harlekin v težavah, nocojšnji večer pa na Maistrovem trgu za najmlajše pripravljajo ulično predstavo Cirkus bambino Teatra Cizamo. Sobotno dopoldne bo, kot vsakič skupaj z Združenjem staršev in otrok Kranj, namenjeno ustvarjalnim delavnicam na Pungertu. za malce starejše ... Včeraj sta na vrtu gradu Khislstein v plesni predstavi Občutno občasno blestela Matej Kejžar in Gregor Luštek, predstavnika mlajše generacije slovenskih plesnih ustvarjalcev, ob pol enajsti pa so na Pungertu v letnem kinu predvajali kultni, tokrat ameriški triler. Jutri dopoldne ne zamudite še Odisejeve sobotne sreče, ko na Maistrovem trgu predstavljajo posamezne slovenske in svetovne destinacije skupaj z značilno kulinariko. in koncerti? V četrtem tednu se nam nocoj na Pungertu obeta jazz koncert koroške skupine Jazoo, ki obenem poteka tudi v sklopu tretjega Kranjskega jazz festivala. Mešanica ročk, etno, jazz, fusion in am-bientalne avtorske instrumentalne glasbe je plod večletnih izkušenj, ki so jih člani nabrali v različnih skupinah: Xenophobia, Histeria, Herald IV, Abadon, Društvo Mrtvih Pesnikov, Planet Groove ... Za jutrišnji večer pa na vrtu gradu Khislstein organizatorji obljubljajo dva etno jazz koncerta - Aleksandre Tehovnik & Companv in za njimi še Brine in String.sov. Zveneča imena torej obetajo prijeten večer ob malce posodobljeni slovenski ljudski glasbi. prihodnji teden madžarski vikend. Čez teden dni v Kranj prihajajo madžarske melodije. V petek bo Skupina Szil predstavila tradicionalne madžarske plese, v soboto pa naši boki ne bodo ostali ravnodušni ob nastopu hip hop skupine Hatshovv Sor, ki bo s seboj pripeljala še DJ-ja Dugoja in gosta MC-ja Ryza ter skupino breakdancerjev Sonic Force Crevv. Seveda bo poskrbljeno tudi za malčke z lutkovnimi predstavami in delavnicami, za starejše pa znova z letnim kinom, gledališko predstavo Maestro (Improliga) in z uličnim gledališčem. Vendar bomo ob koncu prihodnjega tedna šele na polovici festivala! MoJcA Ocvirk Valter Dragan in Matjaž Javšnik v črni komediji Pitje po Evropi, ki stajo doslej odigrala že več kot 170-krat. Foto: Bojan Okorn Tedenski Carnioloskop Naj vam namignemo, kako do zabave, sreče in romantike. Kako do ... ? i_ K3 C "D O > oven bik dvojčka rak lev devica tehtnica škorpijon strelec kozorog Ig 'i_ Zabave iStmm UHMKIiNjHUHlihi Sreče Ju*.i Lir-' Si Romantike m koncert etno, folklora otroški program 'azz Matjaž Javšnik 'v akciji' na četrtkovi predstavi Pitje po Evropi. Malo za šalo in malo zares pravi, da bo počitnikoval v Piranu. In obiskoval Valterja na Krku, ali pa bosta skupaj na Svetem Petru uživala v sončnih zahodih ... Foto: Bojan Okorn Glasba je najbrž enkraten primer, da bi lahko bila - če ne bi izumili jezika, izgovarjave besed, analize idej - komunikacija duš. Spet najdeni čas, Proust, Marcel Valter Dragan je med predstavo poskrbel, da smo se spomnili naslova črne komedije. Foto: Bojan Okorn Urednica strani: Daša Rankel Novinarja: Mojc A Ocvirk, Gregor Bauman Oblikovanje: SKUPINAsam www.FestivalCarnioIa.com. i Katera hip hop skupina bo nastopila prihodnjo soboto? i 1 - Murat&Jose 2 - Hatshovv Sor i 3 - Edo Maajka Označite pravilen odgovor in izrezek na dopisnici s pripisom 'za nagradno igro' pošljite na naslov: Art center, Glavni trg 20, 4000 Kranj. Dopišite svoje ime in priimek, naslov, pošto ter e-naslov, če želite prejemati obvestila Festivala Carniola. Na koncertu skupine Laibach bomo med prispelimi dopisnicami izžrebali srečneža in ga za pravilen odgovor nagradili. Zavod za mladinski turizem ZMT namreč podarja potovanje v vrednosti 45.000 sit. V soboto smo izžrebali novo srečnico, ki bo z ZMT odpotovala na lepše: Petra Zupan iz Kranja. Brina & String.si Slovenska ljudska pesem, predvsem času prilagojena različica pristnih starih napevov, v zadnjem času v našem prostoru doživlja svojevrsten preporod, če smo še pred kratkim lahko sledili le redkim, a večinoma prezrtim poskusom nekaterih entuziastov, je razpršeno obdobje postmodernega presenetilo s preštevilnimi modificiranimi pojmovanji starodobnega izročila. V naš prostor se je, sicer z zakasnitvijo, ponovno naselil sveži vonj "folk revivalizma", ki je zvočne artefakte ponudil v nekoliko bolj prijazni, prearanžira-ni različica. Walter Benjamin je nekoč zapisal, da je bila umetnost sprva ujeta med rituale, ko pa je izgubila lastno avro, se je spremenil njen funkcionalni kontekst in mogoče jo je bilo reproducirati. S tem je sicer izgubila svoj primarni izraz, a je bila zaradi prilagoditve aktualnemu času dostopna širši javnosti. In sad takega razmišljanja so številne posodobljene verzije tradicionalnih viž, ki jih izvajajo sodobni ljudski godci. Tako se prek izvajalcev, ki izročilo prilagodijo svojim sposobnostim in času, ljudska glas- ba vzpenja iz getoizirane cone in postaja obče prepoznavna. Nekateri folk puristi sicer temu oporekajo, vendar bodo najverjetneje sprejeli dejstvo, da se lahko tudi preko retro glasbenega žanra približamo avtohtonosti. Ta sublimni revival je nedvomno uspel zasedbi Brina & String.si. Dejansko je krivec tega projekta Brinina mama Eka Vogelnik, ki je dolgo časa zbirala pozabljene in zapostavljene ljudske napeve, zlasti tiste, ki jih je v prejšnjem stoletju zapisal Stanko Vraz. Bogato gradivo je dala v obdelavo skladatelju Vladu Batisti, ki jih s sodobnim aranžerskim pristopom predelal in prilagodil svoji zasedbi. Kljub dejstvu, da se je na večini materiala nabral prah pozabe, so glasbeniki izziv sprejeli z vsem dolžnim spoštovanjem in pesmim pretanjeno vtisnili mladostni pečat. Kompleksna tek-stovno-harmonična osnova v njihovi izvedbi lahko dobi dojemljivo obliko in se uspešno izogiba zanki, ki jo občasno zaznamo v podobnih projektih. Ostane namreč ljudska, torej -preprosta. Gregor Bauman mM Na vrtu gradu Khislstein je program festivala poskrbel za gnečo. Se najdete na fotografiji? . teaen lestivaia Slovenski etno ja Capoeira - brazilski bojni ples na ulicah Kranja. Foto: Bojan Okorn 17.-19. julij ČETRTEK PETEK SOBOTA KHISLSTEIN 18:00 otroška predstava 21:00 Občutno občasno, plesna predstava 21:00 Aleksandra Tehovnik & Company, etno koncert 22:00 Brina & String.si, etno koncert PUNGERT 22:30 filmski večer 21.00 Jazoo, jazz 10.00 otroške delavnice MAISTROV TRG 19:00 ulično gledališče 9:30 Odisejeva sobotna sreča Foto tedna V pričakovanju dobrih rezultatov r™" V nedeljo v Barceloni začetek Svetovnega prvenstva v plavanju - že prvi dan pet slovenskih nastopov. Nastopi maratonskih plavalcev se bodo končali jutri s preizkušnjo na 25 kilometrov. Ta konec tedna bo v športno - rekreativnem centru Marina v Portorožu verjetno najpomembnejši športni dogodek poletja pri nas. Kranj - V torek so potniki za svetovno prvenstvo Barcelona 2003 opravili še zadnji trening v prenovljenem kranjskem bazenu, nato pa so se skupaj s strokovnim štabom predstavili še sedmi sili. Uvodno besedo je imel Jure Prosen, predsednik Plavalne zveze Slovenije: "V ponedeljek smo podpisali sponzorsko pogodbo z SCT, ki zagotavlja popolno izvajanje programa, ki ga je začrtal selektor Ciril Globoč-nik za letos in naslednjo sezono." Od tekmovalcev je predsednik še zahteval dobre rezultate, ki bodo nagrada sponzorju. Cilj PZS sta vsaj dva finala A, čeprav bo tokratno SP za veliko plavalcev odskočna deska za Olimpijske igre v Atenah in bo zato konkurenca zelo močna. "Kljub močni konkurenci in posledično težji uvrstitvi v finala, bom čestital vsakemu, ki bo odplaval osebni rekord," je še povedal Prosen. V Barcelono potuje 10 plavalcev, od tega tri dekleta. Anja Čarman, Tumara Sambrailo in Alenka Kejžar. Anje Čarman na predstavitvi ni bilo, saj bo na prvenstvo prišla direktno iz Združenih držav Amerike, kjer trenira v skupini, ki jo podpira Mednarodni olimpijski komite. "Rezultati Čarmanove v zadnjem času so zelo spodbudni. Nastopila bo v petih disciplinah. upamo lahko na najboljše," je povedal selektor Ciril Globoč-nik. Alenka Kejžar bo nastopila že prvi dan na 200 metrov mešano: "Že prvi dan me čaka nastop, v katerem merim na finale, zato se bom morala zelo potruditi. Kako hitro bom morala plavati, mi še ni jasno. Vem le, da ne bo časa za taktiziranje." Tamara Sambrailo največ pričakuje v disciplini 100 metrov prsno: "V vseh treh disciplinah (100, 200 in 50 metrov prsno, op.p.) bom poskušala priplavati osebne rekorde. Forma je dobra." "Zelja so rekordi, a bom zelo zadovoljen že ob dobrem plavanju," realno pričakuje nastope Peter Mankoč, ki bo petkrat nastopil v posameznih disciplinah in še v štafeti 4x100 metrov mešano. Razlog za realizem je v močni konkurenci, ki bo celo močnejša kot na zadnjih olimpijskih igrah. "Plavanje izredno napreduje, tudi sam se razvijam, tako da najboljše vseskozi lovim. Tokrat tudi nimam težav s poškodbami," še dodaja slovenski adut Peter Mankoč. Marko Milenkovič bo nastopil na 200 in 400 metrov mešano. "Do mojih nastopov je še več kot teden Ciril Globočnik Slovenski potniki za SP v Barceloni. Manjka le Anja Čarman, ki bo prišla direktno iz ZDA. Plavalci obljubljajo plavanje na robu sposobnosti in osebne rekorde. dni, pričakovanja pa so velika," je optimističen kljub načetemu zdravju Milenkovič. Matjaž Markič največ pričakuje v nastopu na 50 metrov prsno, Blaž Medvešek cilja vsaj na polfina-la, Emil Tahirovič bo skušal izboljšati rezultat iz Berlina in se tako uvrstiti na OI. Na uvrstitev v Atene upa tudi Bojan Zdešar, v štafeti 4x 100 mešano bo nastopil še Jernej Godec. V Barceloni sta že maratonska plavalca Jure Bučar in Igor Majcen, ki bosta nastope končala jutri. Slovenska plavalna četica je v Barcelono odšla včeraj z letalom iz Trsta in bodo na tekmovanju ostali vse do zaključka, 28. juli- ja. Plavalce bodo spremljali še Ciril Globočnik, Dimitrij Man-cevič, Roni Pikec, Borut Klinec in trije spremljevalci. Napovedi? "Strinjam se z napovedmi predsednika Prosena. Pet tekmovalcev je sposobnih za uvrstitev v finale A. Kljub temu moramo vedeti, da na tako velikem tekmovanju odločajo stotinke, rezultati so pomembni, še bolj pa dobro plavanje. Šele po seznamu prijavljenih pa bomo lahko več napovedovali," je povedal selektor Ciril Globočnik. Ob koncu se je selektor še zahvalil sponzorju za pomoč pri realizaciji priprav. Boštjan Bogataj, foto: Gorazd Kavčič Kranj - V četrtfinalu pokala Federacij se bo slovenska teniška reprezentanca pomerila z izbrano vrsto Rusije. Naša dekleta, ki bodo nastopila v najmočnejši zasedbi, Katarina Srebotnik, Tina Pisnik, Maja Matevžič in Tina Križan, so se lani po zmagi nad Ukrajino prvič uvrstila v elitno skupino 16 teniških ekip na svetu. Se večji uspeh je bila zmaga v uvodnem krogu nad Argentino, ki jih je pripeljala do srečanja z eno najmočnejših ekip. Rusija ima namreč štiri dekleta (Anastazija Miškina, Vera Zvonareva, Jelena Dementijeva ter Jelena Bo-vina), ki so na svetovni lestvici WTA uvrščene med 10. in 21. mestom. Kljub renomeju tekmic ne gre prezreti uspešnih iger Slovenk. Prejšnji teden se je izkazala Katarina Srebotnik, 35. igralka sveta, ki si je z uvrstitvijo v finale turnirja v Palermu priigrala svojo najvišjo uvrstitev doslej. Čeprav so Rusinje favoriti-nje, bo najpomembnejše, kako se bo srečanje v soboto in nedeljo odvijalo. Naše tekmovalke si želijo zmage, prednost je tudi peščena podlaga ter velika želja deklet po zmagi. Seveda računajo na podporo domačega občinstva, osrednje igrišče v Portorožu, ki sprejme 1.200 gledalcev, je skoraj razprodano. Svoj prihod je najavilo več kot 100 ruskih navijačev. Kapetanka Mirna Jaušovec bo izbor prve in druge igralke predstavila šele danes, na vprašanja, katera ima več možnosti za igranje, pa je dejala: "Prvič imamo zares popolno ekipo, zato je odločitev težka. Vsekakor je bolje imeti tri enakovredne igralke, saj v nasprotnem primeru nikoli ne bi bili tam, kjer smo danes." Naša do sedaj najuspešnejša igralka vseh časov se zaveda, da so gostje favoritke, vseeno pa ne skriva optimizma. Program srečanja: v soboto bosta dve srečanji posameznic, prav tako v nedeljo, v primeru neodločenega rezultata (2: 2) pa bo o končni zmagi odločala igra dvojic. Vsaj tu pa je postava znana, saj je dvojica Križan - Srebotnik tako uigrana, da je nima smisla menjati. Andrej Polenec, predsednik teniške zveze: "Gre za dogodek brez primere, saj bo Portorož prizorišče tenisa na najvišji ravni. Želim si uspešen nastop naših, a se z zmago ne obremenjujem. Po športni plati uspeh gotovo ne bo izostal, saj bodo dekleta dala vse od sebe." Potrebno je tudi omeniti, da je glavni pokrovitelj srečanja kranjsko podjetje Iskratel. Barbara Mulej GORSKO KOLESARSTVO Miha Šolar nadaljuje zmagovalni niz Kranj - Tudi na sedmi dirki je Miha Šolar, gorski kolesar iz Radovljice, nadaljeval svoj niz zmag. V lovskem revirju Glančnik nad Podvelko v dolini Drave je Šolar premagal Celjana Roberta Vrečerja in klubskega kolega Roka Grilca. Med mlajšimi člani je v vodstvu seveda Miha Šolar. Med mladinci sta na tretje mesto pedali privrtela Luka Kodra in med mlajšimi Mohor Vrhovnik (oba Calcit Kamnik), ki tudi vodi v skupnem seštevku. V skupni ženski kategoriji je tokrat zmagala vodilna mladinka v evropskem pokalu Nina Homovec, Ana Zupan (Završnica) je bil tretja za avstrijko Danielo Luckinger. Gorski kolesarji v krosu svoje misli že usmerjajo za letošnje državno prvenstvo, ki bo v nedeljo, 20. julija, v samosvoji deželi za Grintovci, na priljubljenem prizorišču na Jezerskem. M.M. TRIATLON_ Uroš Seme soliden v Luksemburgu Kranj - Na evropskem prvenstvu v triatlonu za mlajše člane do 23 let v Luksemburgu je Uroš Seme s solidnim nastopom osvojil 19. mesto med 60 triatlonci. Mateja Šimic in Anja Cerut, triatlonki kamniškega Trisporta pa sta bili med članicami skromnejši, 22. in 25. Kranjčan je odlično opravil s plavalno preizkušnjo (čas 16:40 na 1500 metrov), saj je iz vode zlezel kot tretji. Na kolesu seje vztrajno držal glavnine, o dobitnikih kolajn pa je odločal tek. "Zadnji mesec sem imel težave z mišico na nogi, zato teka skoraj nisem treniral. To se mi je tokrat poznalo," je okoliščine, ki so ga stale odmevnejšega rezultata opisal Seme. M.M. Vabila, prireditve Poljane - Športno društvo Poljane in kolesarska sekcija Indu Team - AP Senik vabi na 3. cestno gorsko dirko Poljane - Stari vrh, ki bo jutri, 19. julija, ob 10. uri. Prijave organizator sprejema na dan prireditve od 8. do 9.45 ure, prijavnina pa znaša od 1.000 do 2.500 tolarjev. Prvi trije tekmovalci bodo prejeli pokale ali medalje. Tekmovanje poteka po pravilih UCI in KZS, vozi pa se po cestno prometnih predpisih. Kolesarska čelada je obvezna. Start bo ob 10. uri v Poljanah, cilj na smučišču Grebljica (Stari vrh)., Jezersko - Športno društvo Jezersko v nedeljo, 20. julija, pripravlja 12. pokal Jezersko 2003. v okolici Planšarskega jezera se bodo kolesarji pomerili v Cross countrvu za državno prvenstvo. Štartnina znaša od 1.000 do 2.500 tolarjev (po faxu 254 54 11), kasnejše prijave bodo višje za 100%! Starti si bodo sledili ob 10., 12. in 13. uri, podelitve pa bodo ob 15. in 15.30 uri. Kolesarili bodo v 5 km krogih, višinska razlika je 170 metrov. Ogled proge bo potekal jutri od 16. ure dalje. Železniki - V okviru 41. čipkarskih dnevov že ves teden poteka vrsto športnih prireditev. Jutri, v soboto, bo ob 16. uri še nogometna tekma "ledi : oženjeni" na nogometnem igrišču v Njivici. Portorož - Le še danes do 16. ure se lahko prijavite na tretje kvalifikacije Sport 200 Open, ki bodo potekale jutri in v nedeljo v Portorožu. V odbojki na mivki se bodo pomerili vsi prijavljeni, kijih zanima atraktivna igra. Prijave sprejema Agens, Jaka Platiše 17, Kranj ali agens@agens.si ali na fax: 2331 045 ali uro in pol pred začetkom tekmovanja na prizorišču. Denarni sklad turnirja znaša 105.000 tolarjev. Masters bo potekal v Kopru, supermasters v Ljubljani, zmagovalci pa bodo prejeli avto in motorje. B.B. Za vedno nove športne uspehe V Žireh dva tedna v znamenju košarke za šolarje razredne stopnje. Več kot 60 otrok osvojilo prve košarkarske korake. Tečaj je dobra šola tudi za trenerje. Žiri - Ob začetku počitnic mnogo staršev ne ve, kako bi zaposlili svoje najmlajše. V Osnovni šoli Žiri so najmlajšim ponudili aktivno preživljanje počitnic s športom. "To pa ni bil naš edini cilj. S tečajem pripravljamo in usposabljamo tudi naše trenerje za naslednjo sezono, še bolj pomembno pa je skozi vaje in igro približati košarko otrokom najnižjih razredov," nam je ob zaključku tečaja povedal Bogdan Erznožnik, organizator in pedagog na OŠ Žiri. V želji po čim kvalitetnejši športni aktivnosti za najmlajše so se v Žireh odločili za minimalno prijavnino, tako da se je lahko vključil praktično vsak. Tečaj se je odvijal vsak delovni dan po tri ure v dopoldanskem času. V tečaj pa je bilo vključenih kar 17 trenerjev in pripravnikov. Rezultati? "Igraje ob zaključku tečaja presenetila celo nas. Najmlajši so pokazali, da so se veliko naučili, tudi naše delo je poplačano. Menimo, da so otroci tako dovzetni za učenje, ker med počitnicami ni pritiska s pouka," je razložil Erznožnik. Število tečajnikov dokazuje, da si tako oni kot tudi starši v začetku počitnic želijo športnih aktivnosti. Osnovni cilj tečaja pa vsekakor ostaja naučiti otro- ŠAH ke igre košarke ter tudi odbojke. "Pohvaliti moram trenerje, ki so s prizadevnostjo in odgovornim delom svoje delo odlično opravili. Hkrati so si nabrali pomembne izkušnje za delo pri selekcijah in krožkih," je poln pohval Bogdan Erznožnik. Tokratni tečaj ni edini v teh počitnicah. SŠD Tabor bo zaradi načina vključevanja otrok vseh starosti v organizirano vadbo, učencem od 5. razreda naprej konec avgusta omogočila skupne priprave na Medvedjem I brdu. Tudi takrat napovedujejo veliko število udeležencev. "Letošnja sezona je bila izredno uspešna in težko ponovljiva. Dosegli smo 1. mesto v ŠKL, 2. mesto starejših deklic v pionirskem tekmovanju, dečki so bili četrti, mlajši dečki so bili 6. V Ligi prijateljstva so slednji osvojili 1. mesto," je zadovoljen Erznožnik. Zelo uspešni so bili tudi atleti društva, mladinci so v teku na 10.000 metrov osvojili 1. mesto, prav tako na državnem prvenstvu v gorskih tekih. Na tradicionalnem krosu v Radencih je Tanja Debeljak osvojila 3. mesto med članicami. "Z-uspehi razširjamo Žiri po vsej Sloveniji. Za pomoč smo zelo hvaležni šoli, občini in podjetjem," je še povedal Bogdan Erznožnik B.B. Vesna Rožič za mojstrico Kranj - Na nedavno končanem odprtem mednarodnem prvenstvu Ljubljane je mojstrica FIDE Vesna Rožič, članica šahovske sekcije Tomo Zupan Kranja, osvojila prvi pogoj za naslov mednarodne mojstrice. Vesna je igrala odlično in med drugimi premagala tudi večkratnega članskega prvaka Slovenije mednarodnega mojstra Janeza Barleta. Podoben rezultat je uspel tudi mojstru FIDE Oskarju Orlu na izredno močnem odprtem mednarodnem turnirju Pule. Z osvojenimi 6,5 točke v devetih srečanjih je kot najboljši slovenski predstavnik osvojil izredno 13. mesto med skoraj dvestotimi igralci. Med drugimi je premagal tudi velemojstra Bističa iz Bosne in Hercegovine. B.B. Zirovski konec tedna športa in zabave Ziri - Klub žirovskih študentov je pretekli konec tedna organiziral šesti Vikend športa in zabave. Ob tem so imeli v mislih dve stvari: pritegniti stare in mlade k športnim igram ter popestriti počitniške dni. Konec tedna seje nekaterim začel že v petek, ko seje dvanajst ekip pomerilo v ulični košarki, metanju na koš s sredine igrišča in v nočnem nogometu. Nogomet je trajal do sedme ure zjutraj, zato so naslednji dan z odbojko nadaljevali šele popoldan. Dvanajst ekip, mešanih tako po spolu kot po starosti, je številno občinstvo zabavalo z atraktivno igro. Seveda pa v Žireh ni športnih iger brez njihovega tradicionalnega pancarballa, so poudarili organizatorji. Tekmovalci pri tej igri z mesta mečejo smučarski čevelj napolnjen z betonom kolikor daleč lahko. Zadnji dan prireditve so se hokejski navdušenci pomerili še v floorballu. Rezultati, po mnenju organizatorjev, niso pomembni, saj je važno le druženje in zabava. Tina Čadež Preiskava v primeru trojnega umora na Gorjancih se nadaljuje Brkić ostaja verjetni morilec Tudi zadnje zaslišanje pred novomeškim preiskovalnim sodnikom 31-letnega Ermina Brkića iz Kočevja ni opralo suma umora treh mladih Gorenjcev 6. maja letos na Gorjancih. Kranj - Medtem ko na kranjskem mestnem pokopališču, kamor so maja pokopali 20-letno Darjo Erak iz Domžal, 23-letnega Bojana Čaviča iz Drulovke in 23-letnega Veljka Driniča iz Šorlijevega naselja, še gori na desetine svečk, njihovi najbližnji pa še neutolažljivo jočejo, je novomeški preiskovalni sodnik v ponedeljek, tik pred sodnimi počitnicami, ponovno zaslišal osumljenega morilca Ermina Brkiča. Soočil ga je z znancem Milanom Lovričem. Ermin Brkič, ki so ga policisti prijeli že dan po umoru, je po začetnem molku preiskovalnemu sodniku vendarle natresel svojo zgodbo; da ni morilec, da je svoj mobilni telefon in za nekaj ur tudi avto golf 6. maja, za trojico mladih usodnega dne, posodil znancu Milanu Lovriču. Umorjeni Bojan Cavič naj bi se torej o nakupu prek Interneta ponujenega golfa po telefonu pogovarjal z Lovričem, Lovrič naj bi bil tudi tisti, ki naj bi trojico mladih iz Novega mesta v svojem belem polu odpeljal na ogled golfa. Takrat naj bi se Brkič z golfom vozil po Kočevju, nekaj pred deseto uro zvečer, ko seje na Gorjancih zgodil gnusen trojni umor, pa naj bi mirno sedel pred domačim televizorjem. Kljub temeljitemu policijskemu pregledu se Milan Lovrič ni znašel na seznamu morebitnih morilcev. Policija o podrobnostih preiskave, ki je že naslednji dan kot osumljenca navrgla Ermina Brkiča, še vedno molči. Morilskega orožja še ni našla, prav tako ne Brkičevega mobilnega telefona, vendar so številni drugi dokazi, ki kažejo na Brkiča, dovolj tehtni. Bojan Cavič je med internetni-mi oglasi našel ponudbo za prodajo golfa serije III, 1.9 D, letnik 1988, kar ga je poleg ugodne cene navedlo na nakup. Brkič je v oglasu ponudil lažen avto, v resnici ima golfa 1,4 CL, pa še tega na lizing, kar pomeni, da ga ne bi mogel prodati, hkrati pa navaja na sum, da je Kranjčana načrtno speljal v past. Čaviču naj bi v telefonskem pogovoru naročil, naj pride po avto z 1,250.000 tolarji. Čaviča in nje- Po umoru na Gorjancih - foto: arhiv Gorenjskega glasa govo nesojeno nevesto Darko Erak je v Novo mesto peljal prijatelj Veljko Drinič. Ker se mladi v Novem mestu niso znašli, jih je Brkič usmerjal po telefonu. Vsi pogovori, tudi kasnejši s samotne poti po Gorjancih, so zabeleženi na Čavičevem mobilnem telefonu, ki so ga policisti našli. Da Brkič ob desetih zvečer tudi ni mogel gledati televizije doma, pa je vedela povedati njegova sestra, ki ga je med osmo in deveto zvečer klicala, naj pride k njej po otroka. Ponju je šel njegov brat, ju vzel s seboj, Ermin Brkič pa ju je prišel iskat šele ob 22.30. Sledi pnevmatik na kraju umora se ujemajo s pnevmatikami zaseženega Brkičevega golfa, v hišni preiskavi pa je policija našla tudi izkaznico HVO, kar naj bi bil dokaz, daje bil Brkič med vojno na Balkanu naj-emniški vojak. Tudi po zadnjem zaslišanju ostaja v priporu, v njem bo očitno ostal do začetka sojenja. HJ. Državni zbor sprejel novelo zakona o policiji Ministrovi ljudje bodo nadzorovali policiste Novela zakona, ki so jo poslanci sprejeli v torek, bo začela veljati konec julija. KRIMINAL Z avta ukradel "žabo" Naklo - V noči s ponedeljka na torek se je nepridiprav znašel na parkirišču pred gostinskim lokalom v Naklem. Tam je bil parkiran tudi kombi z odprtim tovornim prostorom, na katerem je bil teptal-ni stroj, po domače "žaba", ki jo mojstri uporabljajo za utrjevanje tal pred tlakovanjem. Neznanec, ki je po vsej verjetnosti imel sodelavca, je približno 300 tisočakov vreden stroj odpeljal s seboj. Vlomilec v Old Housu Kranj - V isti noči je za zdaj še neznani vlomilec obiskal gostinski lokal Old House v Kranju. Odnesel je video projektor in denar. Lastnika je olajšal za kakšnih 460.000 tolarjev. Sodišče spet brez zastave Škofja Loka - Okrajno sodišče v Škofji Loki je prejšnji teden, že drugič v razmeroma kratkem času, ostalo brez državne zastave, ki je visela na drogu pred stavbo. Neznanec je splezal na drog ter snel zastavo s pletenico vred. Izropani tovornjaki Jesenice - V noči s torka na sredo je neznanec prišel do ograjenega parkirišča Intereurope na Plavškem travniku. Vlomil je v tri tovornjake in šoferjem pobral več stvari, od denarna do potnega lista. Škode je za približno 65.000 tolarjev. Veriga ostala brez kajakov Bohinj - Neznani ljubitelj veslanja je prerezal verigo, s katero sta bila ob obali Bohinjskega jezera na drevo priklenjena dva kajaka prior, zaklenjena z obešanko. Ukradena kajaka sta vredna okrog sto tisočakov. H.J. NESREČE Prehitro prehitevanje Kranj - N.R. je v sredo, 16. julija, nekaj minut pred enajsto uro dopoldne z osebnim avtom peljala od krožnega križišča pri Šenčurju proti Kranju. V podvozu pod avtocesto je prek polne sredinske črte začela prehitevati, zaradi neprilagojene hitrosti avta ob vračanju na desno smerno vozišče ni več obvladala, bočno je začel drseti prek ceste in silovito trčil v nabrežino jarka ter se prevrnil. Voznica je ob prevračanju padla iz avta in se hudo ranila. H.J. Ljubljana - V ministrstvu za notranje zadeve sprejeto novelo označujejo kot "trdno orožje proti politizaciji policije in konec brezplodnih razprav o upravičenosti nadzora nad policijo". Tri mesece po uveljavitvi novele bodo namreč izbrani delavci ministrstva dobili pooblastila, ki sicer ne bodo izenačena s policijskimi, vendar pa jim bo omogočala razkrinkavati morebitne zlorabe pri delu policistov, ki z uporabo tajnih ukrepov posegajo tudi v zasebnost posameznika, nadzor sodišča pa je omejen. Doslej je policija praktično nadzorovala samo sebe. Policisti, ki so preverjali sume zlorab, so organizacijsko in hierarhično odgovorni policijskim vodjem, kar lahko sproža dvom o njihovi nepristranskosti. Morebitna protipravna dejanja v policijskih vrstah, zlasti hujše in odmevnejše primere, bodo poslej lahko preiskovali delavci ministrstva za notranje zadeve. S to novostjo je bilo v obravnavah zakonskega predloga povezanih tudi največ kritik opozicijskih poslancev, ki so nasprotovali, da bi ministrovi zagovorniki imeli policijska pooblastila. Novela zakona prinaša še nekatere druge pomembne novosti. Prepoved približevanja določenemu kraju ali človeku, po kateri bodo lahko posegli policisti, je zlasti v prid učinkovitejšemu preprečevanju nasilja v družinah. V zadnjih letih se je namreč v državi zgodilo več grozovitih družinskih umorov in drugih hudih kaznivih dejanj, ki bi jih bilo morda mogoče preprečiti ob primernih preventivnih ukrepih. Prav prepoved približevanja naj bi bila torej eden takšnih ukrepov. Zakon na novo ureja tudi postopek reševanja pritožbe proti delu policije. Pritožbo proti policistu Vsa cesta je bila njena Škofja Loka - Policisti so v ponedeljek ob pol sedmih zvečer zvedeli, da se od Ljubljane proti Skorji Loki z osebnim avtom pelje voznica, ki vijuga po cesti. V križišču so jo ustavili škofjeloški policisti ter jo preverili z alkotestom. B.V iz Ljubljane je imela v krvi 2.06 grama alkohola, zaradi česar se bo zagovarjala pri sodniku za prekrške. H.J Nekaj dražji potni list Kranj - 15. julija so začele veljati nove, nekoliko višje cene potnih listov. V kranjski upravni enoti so nam pojasnili, da je treba za potni list z 32 stranmi poslej odšteti 6.850 tolarjev (prej 6.500 tolarjev). K tej ceni je treba prišteti še upravno takso, ki znaša 2.480 tolarjev in je nespremenjena. Ker je čas poletnih dopustov na vrhuncu, v upravni enoti svetujejo vsem, ki za potovanje v tujino potrebujejo potni list in ga še nimajo, naj zanj pravočasno zaprosijo bodisi v upravni enoti ali na krajevnem uradu. Na izdelavo potnega lista je namreč trenutno treba čakati teden dni. Pred odhodom na potovanje z motornim vozilom v upravni svetujejo tudi vsem voznikom, da preverijo veljavnost vozniškega dovoljenja, saj je od izdaje slovenskih vozniških dovoljenj že minilo deset let. Podaljšanje stane 2.210 tolarjev. V primeru, da je vozniško dovoljenje potrebno zamenjati zaradi spremembe imena, priimka ali naslova, pa je za novo vozniško dovoljenje treba odšteti 3.672 tolarjev, dva tolarja več kot pred tem. Tudi pri vozniških dovoljenjih upravna taksa ostaja spremenjena in znaša 3.400 tolarjev. HJ. bo najprej preveril vodja njegove enote, če pritožnik z rešitvijo pritožbe v t.i. pomiritvenem postopku na prvi stopnji ne bo zadovoljen, ali pa ga na pogovor v primeru uradno pregonljivega suma storitve kaznivega dejanja ne bo, bo o pritožbi odločal senat ministra za notranje zadeve. Senat bodo sestavljali pooblaščenec ministra in dva predstavnika javnosti, s čimer bo zagotovljena kontradiktornost pritožbenega postopka, javnost in pravičnost. Pomembnejša novost, ki se nana- ša na policijska pooblastila, natančneje pogoje za uporabo strelnega orožja proti človeku, ki beži. Limit zagrožene zaporne kazni begunca se z dosedanjih osem let ali več dviga na zagroženo kazen nad deset let zapora. Določba je dejansko skladnejša z načelom sorazmernosti in zožuje možnosti uporabe najhujšega policijskega prisilnega sredstva, po drugi strani pa v praksi zna priti do težav, saj bo policist moral natančno vedeti, kako "težkega" kriminalca preganja. H.J. Omahnil v Hudičevem stebru Prisank - V torek, 15. julija, se je okrog desetih dopoldan med plezanjem v Hudičevem stebru na Prisanku smrtno ponesrečil 51-letni mariborski gorski reševalec Stane B.. Zjutraj seje skupaj z 28-letnim Tadejem K. iz Maribora odpravil iz koče na Gozdu proti Hudičevemu stebru. Po preplezanih šestih raztežajih sta si vzela čas za počitek. Na skalni polici je Tadej K. napravil varovaliŠče, Stane B. pa se je odločil, da bo plezal naprej. Ko je preplezal kakšnih dvajset metrov, se mu je odlomil skalni oprimek. Omahnil je in padel, med padanjem pa z glavo udaril ob skale, kar je bilo zanj usodno. Soplezalec mu ni mogel več pomagati, tudi kranjskogorski gorski reševalci in moštvo helikopterja Slovenske vojske z dr. Iztokom Tomazinom ne. H.J. Nemirni Center 2 Najbrž ga ni mesta, ki ne bi imelo območij, kjer se razpoloženje ljudi "pregreje" večkrat kot drugje. Za Jesenice pravijo, da je to Center 2, stanovanjsko-poslovna soseska ob Cesti maršala Tita. Jesenice - Slišati je, da so tu pogoste kalitve nočnega miru, večkrat razbite Šipe drogerije in banke, primeri nasilniškega obnašanja komaj odraslih fantov in da je treba kdaj paziti glavo pred predmeti, ki priletijo skozi okna. Na ploščadi naj bi potekala tudi trgovina z drogami. Na jeseniški policijski postaji potrjujejo, daje v tem delu mesta nekoliko več konfliktov, kar pripisujejo predvsem gostoti prebivalstva, kulturnim nasprotjem zaradi narodnostne raznolikosti in večjemu številu gostinskih lokalov, kjer se zadržujejo tudi policiji že znani prestopniki. "Kaznivi dejanji smo letos v Centru 2 zabeležili dve, tatvino in poškodovanje vozila, zaradi kršitev javnega reda in miru pa smo posredovali 17-krat," pravi Janez Lipovec, pomočnik komandirja Policijske postaje Jesenice. "Največkrat je šlo za družinske zadeve v zasebnih prostorih, v gostinskih lokalih pa je tega manj. Zoper kršitelje, večinoma so stari 20 do 30 let, smo ukrepa- Janez Lipovec li, bodisi s predlogom sodniku za prekrške ali izdajo plačilnega naloga za 50.000 tolarjev oziroma polovico manj ob takojšnjem plačilu." Razbite šipe prej pripisujejo nespretnosti otrok pri igri z žogo kot namernemu uničevanju. Preprodaj mamil letos niso obravnavali, jih je pa težko odkrivati, še zlasti, če potekajo v stanovanjih. Menijo, da varnost občanov ni ogrožena, saj nadzor območja izvajajo večkrat, v dnevnem in nočnem času, z opazovalno službo in policisti v civilu. V Abanki vodja enote Peter Rossler pravi, da so poškodovana stekla v zadnjih 8 do 9 mesecih tudi tolikokrat zamenjali, nazadnje v začetku julija, ko je bil poškodovan še napis nad vhodom. Vse škode naj ne bi bile zgolj posledica zablodelih žog z otroškega igrišča. "Nekaj jih je tudi namernih, če v Šipi najdemo kamen. Morda gre tudi za jezo, ker ni več golov na ploščadi." Letos je škode za okoli 200.000 tolarjev, zavarovalnica pa jim je premijo podvojila. Šipe trgovine DM - Drogerie Mark t so se letos drobile najmanj 10-krat (nimajo jih več zavarovane, ker so premije zaradi pogostosti poškodb previsoke), prav tako je bila z grafiti ozaljša-na fasada, ki sojo te dni prebeli-li, in vrata trgovine. "Tudi okolica trgovine je bila do nastopa novega hišnega sveta pred približno dvema mesecema kar naprej nasmetena, saj je neredko vrečka s smetmi priletela kar" s katerega od oken stolpnice," razlaga poslovodja Metka Bric. Dogodilo se je tudi, da je na vratih stranka dobila žogo v glavo ali pa je ta priletela celo v blagajno. Po mnenju Ane Marije Korošec, predsednice Krajevne skupnosti Mirka Roglja ploščad med stolpnicami je mesto trgovanja z drogami, pa tudi zbirališče mladih si lakov, ki si zlasti v nočnem času dajo glasnega duška na vrtu okrepčevalnice Mozzart ali pri City baru Oaza ter Cafe tonu, ki pa je trenutno zaprt. Še slabše je, ko se na ploščad, sicer namenjeno pešcem, zapodijo z motorji in avtomobili. "Opozorila na nemir in škode so bolj poziv staršem, da ublažijo grobo obnašanje svojih otrok, po drugi strani pa razmislek, da bi zagotovili prostor posebej za mlade," dodaja Ana Marija Korošec. Mendi Kokot Srečal prijazne ljudi in medveda Erwan Fouere vodi Delegacijo Evropske komisije v Sloveniji že dobro leto. Z njim smo se pogovarjali o pripravljenosti Slovenije na vstop v Evropsko unijo in prednostih, ki jih bo pri tem lahko izkoristila. Italijansko predsedovanje Evropski uniji se je začelo z incidentom v evropskem parlamentu. Predsednik italijanske vlade je enega od nemških parlamentarcev primerjal s paznikom v koncentracijskem taborišču. Ali lahko taki in podobni incidenti kakorkoli vplivajo na delovanje Unije v prihodnje pol leta? "Te zadeve so resne, vendar kot je rekel predsednik Prodi, naša naloga je nadaljevati delo in zagotoviti, da institucije Evropske unije izpolnjujejo svoje obveznosti kot doslej. Zavezali smo se, da zagotovimo največji možni uspeh pri izzivih, ki so ta čas pred Evropsko unijo, pomembne so predvsem priprave na medvladno konferenco in zadnje priprave na vključitev novih članic. To je naša naloga in to bomo naredili. Delo gre naprej, parlament se sestaja ... Seveda ne moreš zmanjševati pomena takih incidentov. Toda temelji EU so tako trdni in vrednote, na katerih sloni proces združevanja, so tako globoko ukoreninjene, da procesa nič ne more vreči iž tira." To sprašujem, ker bo v prihodnje 25 članic. Gre za zelo različne države. Kako je mogoče preprečiti tovrstne konflikte? "Taki konflikti so na srečo zelo redki. Ne bi smeli posvečati toliko pozornosti tej zadevi. Prodi je zelo jasno izrazil stališče Evropske komisije in to je vse, kar lahko rečem." Pred časom ste v svojem govoru ob sklepu grškega predsedovanja Evropski uniji izpostavili, da je Slovenija med najbolje pripravljenimi pristopnicami, kljub temu pa nas čaka še veliko dela. Na katerih področjih se je Slovenija najbolj približala zastavljenim ciljem, kje nas čaka Še precej dela? "Slovenija je opravila že veliko dela in s tem smo zelo zadovoljni. Slovenija je zelo aktivna in si prizadeva izpolniti obveznosti in naloge. Področje, na katerem bo treba še veliko postoriti, so sodni zaostanki. Napredek se že kaže, a bo treba še precej narediti. Pa tudi zadeve, povezane s privatizaci- jo. Vendar to bolj v smislu priporočil, nasvetov vladi kot pomoč pri pripravi. Slovenija se dobro zaveda svojih obveznosti. Opažamo zelo visoko stopnjo pripravljenosti in to je spodbuden znak. Slovenija je veliko storila v zvezi s prilagajanjem zakonodaje, tržnimi reformami, okoljsko zakonodajo ... Lahko bi našteval v neskončnost." Kako bi ocenili pripravljenost Slovenije v primerjavi z drugimi pristopnicami? "V smislu pripravljenosti je pri vrhu in je bila, kar se tega tiče, vedno vodilna." Ena od poglavitnih težav Slovenije je še vedno njena majhna prepoznavnost. Kaj je mogoče storiti na tem področju? "To je dolgotrajen proces. Vlada mora narediti več za promocijo posebnosti te dežele, zlasti pomembni so njeni posebni stiki z jugovzhodno Evropo. Značilna je tudi velika različnost kulturnih tradicij, posebna raznolikost in globina literarne tradicije. Odlikuje se tudi v športu, zlasti v ekstremnih športih. Dejstvo je, daje vodilna v mnogih tovrstnih športih, na primer Slovenec je bil prvi človek, ki je smučal z Everesta. Velik je tudi odstotek ljudi, ki so dosegli ta vrh glede na svetovno populacijo. Potem so tu še odlični kanuisti, tekači ... Vsi tisti, ki so veliki simboli slovenske ljubezni do športa in bogatijo identiteto Slovenije na tujem. O Sloveniji se že zdaj vedno več govori, vedno več je člankov v evropskih turističnih revijah." Torej je Slovenija zanimiva za Evropo? "Zelo. Vedno več ljudi prihaja sem in jo spoznava. Ko odhajamo domov, z veseljem govorimo o Sloveniji. Ne verjamem pa, da bo kadarkoli cilj množičnega turizma, ne verjamem niti, da bi ga bila sposobna prenesti. Pri tem je treba biti previden. Okolje je zelo občutljivo." Vendar je veliko prehodnih turistov, ki prav tako predstavljajo nevarnost za okolje. "Strinjam se. Zato je treba izboljšati kakovost železnice in železniških storitev, da bi bilo manj pritiska na cestni transport. Država bi morala več storiti tudi na tem, da bi prehodne potnike zvabila na stranske poti. Tako lahko odkriješ neverjetno raznolikost tradicij in lahko uživaš gostoljubnost, po kateri je Slovenija znana." Torej bi morali veliko več storiti na področju promocije turizma? "Zagotovo. Velik poudarek bi morali dati zlasti specializiranemu turizmu, privabiti turiste, ki so navdušeni pohodniki, ljubitelji narave in divjine, ki tukaj še obstaja. Slovenija je v tem smislu posebna, saj tu še živijo volkovi, pa medvedi. Enega sem videl pred tedni, ko sem potoval proti jugu. Bilo je res nekaj izrednega. Pritegniti bi morali tudi turiste, ki imajo radi glasbo, kulturo. Raznolikost tukajšnjih festivalov je res nekaj posebnega. To je velik privilegij." Majhne države je strah, da pravzaprav ne bodo imele nobenega vpliva na krojenje evropske politike. Je ta strah upravičen? "Ta strah je bil izražen mnogokrat, ko smo pred referendumom potovali po državi. Moj odziv je bil vedno, da samo zato, ker je nekdo majhen, ne pomeni, da ne more biti vpliven. Mi - tu mislim Irsko, od koder prihajam - smo verjetno eden od primerov. Predsednik Evropskega parlamenta prihaja iz Irske, v Evropski uniji smo zelo uspešni. Tudi Slovenija je sposobna tega. Odlikoval jo bo njen prispevek k odnosom z jugovzhodno Evropo, posebna senzibilnost za politiko jugovzhodne Evrope. To bo njen prispevek v procesu združevanja." V kakšnem smislu? "Kot pomoč tem državam v njihovih prizadevanjih, da bi izpeljale vse potrebne reforme za pristop k Evropski uniji. Predsednik Prodi je ob mnogih priložnostih dejal, to je bila tudi ena od prioritet grškega predsedovanja in zdaj italijanskega, da zemljevid evropskega združevanja ne bo nikoli popoln brez teh držav." V Sloveniji ste že dobro leto. Ali ste v tem času uspeli dobro spoznati deželo in njene ljudi? Ali ste našli kakšne podobnosti z Irsko? "Da, seveda. Vsak dan se srečujem s čim, kar me spominja na mojo deželo in keltske korenine. Veliko podobnosti najdem v glasbi, literarni tradiciji in tudi v pristopu do življenja. Tu imamo veliko skupnega. Nagnjeni smo k romantiki, nostalgiji včasih. Podobnosti najdemo tudi v zgodovini, kjer smo se oboji morali dolga desetletja boriti proti tuji nadvladi. To je bilo zelo pomembno zame, ker sem veliko bolje razumel skrbi, ki so jih Slovenci načenjali v pogovorih glede pristopa k Evropski uniji." Med vašim bivanjem v Sloveniji ste obiskovali tudi kraje na Gorenjskem. Katere so lahko prednosti te regije po vstopu v Evropsko unijo? "Ta regija ima zelo velik potencial, posebej na področju razvoja malega podjetništva. V Kranju smo pred časom odprli poslovni center, septembra bo na Jesenicah zaživela poslovna cona. Hkrati gre za območje, ki je blizu Avstrije in Italije, kar pomeni, da bodo te države močno povezane. Mala podjetja pripravlja na tekmovalno okolje, kar jim bo omogočilo, da se bodo hitreje prilagodila in izkoristila prednosti in nove možnosti, ki jih prinaša vstop v Evropsko unijo." Koliko regij bi bilo po vašem mnenju optimalno za Sloveni-jo? "O tem se bo morala Slovenija sama odločiti. Po mojih izkušnjah je pomemben kriterij pri oblikovanju regij njihova sposobnost, da se razvijajo v ekonomskem in socialnem smislu. Ne smejo se zapostaviti manj razvite regije." Zelo aktivni ste bili na področju varovanja okolja, pred leti ste celo organizirali tek za okolje v Venezueli. Kako po vašem mnenju Slovenci skrbimo za svoje okolje? "Slovenci ste glede tega zelo zavedni. Zelo pomembno je tudi izobraževanje, da otroci odraščajo v spoštovanju do okolja, še posebno, ker se bo pritisk na okolje še povečal. Treba se je zavedati, da varovanje okolja lahko pomeni tudi zaposlovanje, ustvarjanje novih delovnih mest." Vam ob vodenju delegacije Evropske komisije ostane tudi kaj časa za tek? "Tečem vsak dan, da ohranjam kondicijo. Pred časom sem se udeležil gorskega maratona v Podbrdu, veselim se že tudi maratona v Ljubljani, kjer mi bodo ljudje tako kot lani pomagali nositi zastavo Evropske unije. Menim, da je to zelo pomembno pri spodbujanju prijateljstva med deželami." Mateja Rant, foto: Tina Doki 0£ Piše Ahmed Pašić Islam in muslimani v Sloveniji xxi. Položaj je postal kritičen približno ob dveh ponoči, ko je bila že večina častnikov ranjenih ali mrtvih inje primanjkovalo streliva. Tedaj pa je na zaplenjenem konju iz Flagogne prišel (prek območja, na katerem je vrvelo Italijanov) trobentač 16. čete in javil, da je bila Flagogna zavzeta, v njej celotna baterija topov, mnogo vozil in konj, zavzetje bil tudi Monte Albigons in pomemben most prek nekega hudournika. Ta novica je močno dvignila moralo Bošnjakov,' sčasoma (v treh urah) pa so začele prihajati tudi okrepitve (ena četa III. bat. 2. BH polka) in približno ob 4. uri zjutraj še dve in pol četi. Kljub okrepitvam je preboj uspel šele ob 6. uri. Ko so začutili, da Italijanom popušča morala, so Bošnjaki brez povelja začeli jurišati na italijanske položaje. Prišlo je do boja mož na moža, pri čemer Bošnjaki, izmučeni in zdesetkani v nočnem boju, niso poznali usmiljenja. Le malo Italijanov seje uspelo rešiti z begom ... Približno ob 3. uri so posamezni deli 11. čete III/2. BH polka prišli na pomoč oddelku nadporočnika Brunnerja pri Sv. Roku. Ta oddelek so v premoči začele stiskati množice Italijanov in odločno napadati v smeri mostišča. Ko je zjutraj na obrobju naselja padel priljubljeni poročnik Kunz, se je Bošnjakom stemnilo pred očmi, in tako so, čeprav brezupno maloštevilni, rjoveč z nožem v eni in bombo v drugi roki, zdrveli v hiše in proti cerkvi v središču naselja, nato pa proti vzpetinam nad njim. Strahovito so bili razjareni in Italijani se niso uspeli ubraniti. Zajetih in pobeglih ni bilo ... Na čelu majhne skupine junakov je bil nenehno vojak Ilič, po rodu iz vasi v okolici Ključa, nizkega čina, vendar levjega srca. S to akcijo je ena sama četa 3. bataljona 2. BH polka nagnala v beg ostanke elitne brigade Lombardia. To seje zgodilo 3. novembra približno ob 16. uri. Enako krvavi boji so potekali tudi okoli položajev severno in severzahodno od Cornina. Ko so padli častniki, je poveljevanje pre- vzel kakšen podčastnik, ko ni bilo več niti teh, je može povedel na lastno pobudo kateri od vojakov. Do umika ni smelo priti. Dovoljen je bil le kratek počitek in nato nadaljnji juriši ... V Grapu, približno 4 km zahodno od Cornina, se je na gričih razvil ogorčen boj, ki seje kljub številčni premoči slabo končal za Italijane. Nekaj okoli Sv. Roka, nekaj tu, nekaj v okolici Flagogne in Forgarie, vsega skupaj so Bošnjaki zajeli 13 topov s strelivom in vpregami, ogromno mitraljezov in skoraj 3000 Italijanov (med drugim celoten štab nekega polka). V popoldanskih urah je bila bitka za mostišče dobljena. Italijani so se v paniki umikali, prek "mosta" pa se je začenjal prehod preostalih enot. I. avstro-ogrskega korpusa in nemške 12. divizije. Dva bataljona Bošnjakov sta porazila dve italijanski brigadi (posebnega korpusa Di Gior-gio), na bojišču je ostalo približno 1000 mrtvih Italijanov, o zajetih in plenu pa smo že slišali. Izgube Bošnjakov lahko ocenimo na 20 do 30 odstotkov (približno 500 mož). Težko je razumeti, da se v sodobni italijanski literaturi (na primer v sicer zelo dobri knjigi Capo-retto inž. Oria di Brazzano) še vedno navaja trditve o neizenačenosti sil, ki naj bi bila v škodo Italijanov. 3.5.4. Mošeja v Logu pod Mangartom Prav fascinantno je, kako malo podatkov imamo o tem fenomenu. Vas Log pod Mangartom so leta 2000 poznali vsi prebivalci Slovenije, saj jo je prizadel katastrofalen plaz. Muslimani so prve informacije o tem verskem objektu dobili šele pred sedmimi leti, ko so naključno brali knjigo PLAVI KRIŽ. Avtorje Vasja Klavora in na 147. strani lahko vidite njeno fotografijo. Koje leta 1915 v vojno vstopila Italija, se je na zahodni meji Avstro-Ogrske izoblikovala t.i. soška fronta. Na bojišče so prispele prve avstrijske enote in med njimi so bili tudi muslimani iz Bosne. V tistih časih je izraz Bošnjak označeval vse vojake iz BiH, čeprav so muslimani prevladovali. V okolico Bovca in samega Loga pod Mangartom so Bošnjaki prišli v aprilu 1916. To so bili pripadniki 4. BH polka, kije imel sedež v Mostarju. Bili so Hercegovci in med njimi je bilo kar nekaj bosanskih Hrvatov. Od drugih enot so se razlikovali že po uniformi in orožju. Na glavi so imeli zeleno-siv fes, zelo radi pa so uporabljali buzdovan. Kmalu seje pokazalo, iz kakšnega testa so ti vojaki. S svojim pogumom in nepremagljivostjo v boju mož na moža so vzbujali Strah in tre- pet prav vsakemu sovražniku. Mnogi med juriši niso uporabljali puške, ampak so z eno roko metali bombe, v drugi pa so vihteli buzdovan ali nož. Polk je imel položaje na Rombonu, v vasici Log pod Mangartom pa so si zgradili snežno belo mošejo. O sami mošeji obstaja zelo malo podatkov, fotografijo pa je posnel neznani avstrijski oficir. O njej nam še največ pove pisateljica, sarajevska Slovenka, Valerija Tvrz v knjigi BOSNA I SOČA, ki pa je v bistvu roman. Bošnjaki so ostali na Bovškem vse do oktobra 1917, ko so zapustili položaje s kobariškim prebojem italijanske fronte. Bili so ena najbolj odlikovanih enot v avstro-ogrski armadi, 31 vendar so plačali visok krvni davek. Od aprila 1916 do konca jih je umrlo približno 1.000, od tega jih je velika večina pokopana na vojaškem pokopališču v Logu pod Mangartom. Tam se še danes nahaja 1.328 vojakov, večinoma Bošnjakov, med njimi pa so tudi Čehi in Madžari. Bošnjaki na tem pokopališču ležijo pod križi, kar je v nasprotju z islamskimi predpisi. Upam, da bo ta knjiga sprožila določene mehanizme v državnem aparatu in Islamski skupnosti, da bi tem pogumnim vojakom postavili ustrezne islamske nagrobnike, kot so to storili Avstrijci v Gradcu. (Se nadaljuje) Uko Kropa ostaja kroparski Večinski lastnik podjetja Uko Kropa je radovljiški Rubico. Sanacijski program daje prednost domačemu trgu. Trenutno imajo dovolj naročil. Poslovanje že ustvarja dobiček. Kropa - Kroparskemu podjetju Uko je še lani slabo kazalo, nekateri so celo govorili o zatonu kroparske tradicije, drugi pa omenjali tujega lastnika. Lansko pomlad je večinski lastnik postalo radovljiško podjetje Rubico, ki ima v lasti 70-odstotni delež, preostalega pa sedanji in bivši zaposleni. Ob zamenjavi lastnika je imelo podjetje 10 milijonov tolarjev izgub. S sanacijskim programom je novemu vodstvu uspelo odpraviti izgubo, povečati proizvodnjo in dati prednost domačemu trgu, saj je bilo podjetje v preteklosti večinoma vezano na dodelavne posle za nemškega naročnika. Zaradi recesije v Nemčiji se je leta 2001 promet zmanjšal za 30 odstotkov, lani pa še za dodatnih 20 odstotkov. Sanacijski program ni predvideval odpuščanj, v podjetju pa je zdaj zaposlenih 21 delavcev, od tega 16 kovačev. Vodenje podjetja je prevzel domačin Tomaž Peternel, ki je bil že pred tem član nadzornega odbora Uka Kropa, domačin je tudi komercialni direktor Tomi Kržišnik, tehnični vodja pa je Tomaž Ribič. Razširitvi proizvodnje so doslej namenili 3 milijone tolarjev in uredili večji prostor za izdelavo kovanih balkonskih ograj večjih dimenzij. Izdelujejo 400 različnih kovanih izdelkov; okrasnih predmetov, svetilk, ograj, vrat in unikatnih izdelkov. Tuji trg (Nemčija, Hrvaška, Švica) predstavlja le 14 odstotkov celotne prodaje, kar je okoli 18 milijonov tolarjev, ostalo je prodaja na domačem trgu. "Večje naročilo javnih svetilk in ograje imamo za občino Železniki, sledijo Radovljica in krajevna skupnost Kropa ter več individualnih naročnikov. Poslovni rezultati se počasi izboljšujejo in blagovna znamka spet pridobiva na svoji prepoznavnosti. Slednjo spodbujamo tudi s kovaško kolonijo, na kateri poleg kovačev sodelujejo arhitekti in oblikovalci. Naša prednost je zagotovo kakovost, saj so izdelki večinoma ročno izdelani, skrbimo pa tudi za kakovostna oblikovanja. Seveda pa moramo slediti razvoju in zahtevam časa, izdelki potrebujejo svežino in nove oblike, vendar le ob upoštevanju tradicije, ki naj bo prenos ognja in ne varovalka pepela. V prihodnje želimo, da bi vsak kupec našega kovanega izdelka ob nakupu prejel certifikat, ki bi potrjeval kroparsko tradicijo," je povedal Peternel. Z naročili so trenutno zadovoljni, saj jih imajo toliko, da morajo delati tudi ob sobotah in Svetovna prepoznavnost znamke Tresor Bled - Minuli petek so v središču Bleda, na Cesti Svobode, odprli prodajalno Tresor, ki je hkrati tudi ime nove blagovne znamke Zlatarne Ceye. Slednjo odlikuje nov pristop do kupca, v prodajno-razstavnem prostoru pa se tradicija spogleduje s prihodnostjo. Blejka Davorina Pire se je pred tremi leti, ko je v bližini Festivalne dvorane odprla Hišo zlata, odločila za sodelovanje z Zlatarno Celje, za drugi korak pa se je odločila skupaj z znano zlatarsko družino Široka, ki je bila desetletja znana po svoji prodajalni v zgradbi restavracije Park. Požar jim je pred časom povsem uničil lokal in tedaj je začela zoreti misel o njegovi obnovi, ki bi bila vsebinska nadgradnja prejšnje. "Z zdaj že pokojnim zlatarjem Širokom smo se odločili, da v prostoru, ki je bil dolga leta namenjen zlatarski dejavnosti, in je bil EKOLOŠKO pomemben del blejske promenade, to tradicijo nadaljujemo. Kupcem želimo ponuditi vrhunsko kakovost izdelkov in oblikovanj, zamisel pa smo uresničili z novo blagovno znamko Tresor, ki hkrati označuje prodajalno in nakit," je povedala Pirčeva. Blagovna znamka Tresor naj bi bila zakladnica novih drznih zamisli odličnih oblikovalk nakita Helene Umberger, Zdenke Samec, Petre Bole in Lare Bohinc, ki bo po izteku pogodbe za blagovno znamko Cartier začela oblikovati briljantni nakit Zlatarne Celje. V blejskem Tresorju bodo imeli Odprtje Tresorja je zaznamoval nastop odličnih glasbenikov violinista in violončelista Sandorja in Adama Yavorkaya, na sliki v ozadju Davorina Pire, predstavnica Zlatarne Celje. OLJE ECO OflL 04 531 77 00 UGODNI PLAČILNI POGOJI EOC d.o.o. PE LESCE, ROŽNA DOLINA 10. NAROČILA OO 7. DO 18. URE. prednost izdelki lastnega oblikovanja, posebnost ponudbe so tudi izdelki, ki zaznamujejo blejsko zgodovino; na primer Blejski otok in labod. V Hiši zlata in Tresorju je na voljo več kot 2000 različnih izdelkov iz zlata, srebrnega trendovskega nakita in ur. Pirčeva pravi, da ima z vrhunsko oblikovanimi izdelki blagovne znamke Tresor velike načrte. "Z njimi se bomo predstavili tudi na trgih evropskih držav in v Ameriki. Evropa je izziv, ne bojimo se konkurence, saj imamo kakovost. Izdelki bodo rezultat lastnega oblikovanja in znanj odličnih slovenskih oblikovalcev. " Renata Škrjanc, foto: Tina Doki ^oxy Tati Super ponudbo za sončne dni v soboto, 19. julija sladoled Romina j^ Super pole% pred SUPfcRMARKETOM Kojirica, vunUijH-cokolada, 1 L v____ in še 10 izbranih izdelkov najmanj 10 % ceneje: • sladoled na palčki Starburst-jagoda • sladoledi na palčki Boy • dietični sladoled Botlerbloom sladoled Leone sladoled Carte d' Or - čokolada sladoled Carte d' Or - tiramisu • komet Ledo sladoled Grandissimo * sladoled Suprima marelični navihančki Pečjak v'S.IviukK. \N.I, d. (L, O-ita tm \4*»2 \«M GS3S3 SUPERMARKET Kokrica ^i^^Efc"'* itut0^. .mil po dolgem času niso odvisni le od slabo plačanega izvoza. Polovico odhodkov predstavljajo plače zaposlenih, izplačali so prvi del regresa, konec leta bo sledilo še izplačilo drugega. "Odpuščali ne bomo, zagotovo pa bomo še koga zaposlili. Upam, da se bo z uvedbo kovaškega programa v jeseniški kovinarski šoli zmanjšalo tudi sedanje pomanjkanje kvalificiranih kovačev, seveda pa bomo morali mladim ponuditi izziv v samem delu in ustreznem plačilu," je pojasnil Peternel. Postopno se bodo lotevali tudi posodobitve stare strojne opreme, uredili bodo predstavitveno delavnico ročnega kovanja in pripravljajo se na resnejše sodelovanje s koroškimi partnerji. V prvi polovici letošnjega leta je podjetje ustvarilo za 60 milijonov tolarjev prihodkov in 7 milijonov tolarjev dobička, letos pa načrtujejo 130 milijonov tolarjev prihodkov. "Ohraniti želimo unikatnost ročnega kovanja in dolgoletno znanje, nove možnosti se nam odpirajo z vstopom v Evropo, poskrbeti moramo za uveljavitev blagovne znamke. Naša ambicija je postati vodilno slovensko podjetje za izdelavo kovanih izdelkov." Renata Škrjanc, foto: R. Š. vsako soboto od 9. do 13. ure Najceneje to soboto! NEKTARINE Hiperaktivna ponudba v petek, 18. in soboto. 19. julija. KAVA BARCAFFE Droga, 100 g PIJAČA FRUC Fructat, pomaranča - limona, 1,5 ! SIRUP SUNGUICK pomaranča, 840 ml 149,00 SIT 169,00 SIT 629,00 SIT OLJE CEKIN 289,00 SIT Oljarica Kranj, plastenka, 1 I HIPERMARKET CetČrn m »\ F trm ,* i, Tmc HiperaW*v Laško ima Unionovo flaško Pivovarna Laško ostaja po odločitvi urada za varstvo konkurence največja 48-odstotna lastnica Pivovarne Union. V Interbrevvu in Unionu so zelo nezadovoljni z odločbo urada. Ljubljana - Po odločitvi gospodarske ministrice Tee Petrin, da direktor urada za varstvo konkurence Andrej Plahutnik ostaja v postopku ugotavljanja skladnosti koncentracije laške in ljubljanske pivovarne in tako ni ugodila zahtevi belgijskega Interbrewa po njegovi izločitvi, je urad že izdal svojo odločitev. Z njo je Pivovarni Laško dovoljeno razpolagati z 48-odstot-nim deležem v Pivovarni Union (Interbrew ima v lasti 42 odstotkov delnic). V primeru, da Štajerci v prihodnosti presežejo polovično lastništvo, pa morajo za naslednja tri leta upravljanje z blagovnimi znamkami Union, Ace in Oda prenesti na tretjo osebo. In kakšni so odzivi vpletenih strank v pivovarski vojni? "Urad ni upošteval povezav" "Urad pri svoji odločitvi ni upošteval povezav med Pivovarno Laško in nekaterimi delničarji Pivovarne Union, ki imajo v lasti nadaljnjih osem odstot- kov delnic podjetja in ki so povezani s Pivovarno Laško," ugotavljajo v Interbrevvu. Skupni lastniški delež laške pivovarne, njene borznoposredniške hiše Cogito in Perutnine Ptuj, v kateri ima pivovarna večji delež, je v Unionu 56 odstotkov, takšna povezava pa Pivovarni Laško omogoča dejanski nadzor nad Pivovarno Union. Odločitev urada tako dovoljuje, da takšen nadzor postane tudi zakonsko veljaven, trdijo v belgijski pivovarni. Menijo, da odločitev urada za varstvo konkurence prihodnost ljubljanske pivovarne pušča nejasno in negotovo in da predstavlja grožnjo obstoju ljubljanskega podjetja in izgubo delovnih mest. "Interbrevv bo proučil posledice 58 strani dolge odločbe urada in bo z namenom zaščite svoje naložbe ustrezno ukrepal," na'povedujejo Belgijci. "Monopol ni dovoljen" Uprava Pivovarne Union prav tako ni zadovoljna, ker je urad pod določenimi pogoji dovolil koncentracijo pivovarskega trga, čeprav ustvarjanje monopola na slovenskem trgu piva in drugih pijač ni dovoljeno. "Kompromisna rešitev urada za varstvo konkurence tako ne rešuje nastalega položaja, s tem pa ostaja prihodnost Pivovarne Union nejasna. Takšna odločitev je do Uniona in njegovih zaposlenih krivična, saj grožnja o možni in verjetni prodaji blagovne znamke Union še obstaja. Tak razvoj dogodkov lahko pripelje najprej do izgube delovnih mest in nato do ukinitve celotne proizvodnje piva in brezalkoholnih pijač v Sloveniji," pojasnjujejo v Unionu svoje stališče in napovedujejo pritožbo na odločitev urada. "Ni možnosti za zlorabo" V Laškem tudi niso povsem zadovoljni z odločbo urada. Moti jih, da morajo v primeru nadaljnje koncentracije lastništva v Unionu za tri leta prenesti njegove njegove blagovne znamke na nekoga tretjega. Tak ukrep po njihovem ni sprejemljiv, niti potreben. Pri tem se sklicujejo na Boletovo ekono-metrično analizo, ki dokazuje, da ni možnosti za zlorabo koncentracije, poleg tega pa je Slovenija pred vstopom v EU, kjer bi združeni slovenski pivovarni predstavljali manj kot odstotek evropske proizvodnje piva. "Z letošnjim junijem so bile odpravljene tudi carine za uvoz piva. Dejstvo je tudi, da so se na sosednjih trgih pojavljale koncentracije v pivovarski panogi in le združena slovenska industrija pijač jim bo sposobna konkurirati tako na domačem kot na tujem trgu," pravijo v Laškem in že napovedujejo, da si bodo prizadevali pridobiti več kot 50 odstotkov delnic ljubljanske pivovarne. Zahteve Interbrevva, naj Pivovarna Laško odproda svoj lastninski delež v Unionu, so v Laškem označili za nesmiselne in škodljive za njihovo podjetje. S.Š. SCT: dividenda 230 tolarjev bruto Kranj - Na skupščini delničarjev družbe SCT Ljubljana so sklenili, da bodo izplačali dividende v višini 230 tolarjev bruto na delnico, za nagrade članom nadzornega sveta so namenili 33,35 milijona tolarjev bruto, odločanje o ostalem bilančnem dobičku pa so prenesli v naslednja leta. SCT je sicer na zadnji dan leta 2002 imel skoraj 828 milijonov tolarjev bilančnega dobička, od tega 313,4 milijona tolarjev čistega dobička, preostali del pa je preneseni dobiček iz prejšnjih let. Delničarji so za nove predstavnike v nadzornem svetu izvolili Mileno Kramar -Zupan, Dimitrija Marjanoviča, Antona Preskarja in Borisa Zakrajška, medtem ko je svet delavcev imenoval štiri člane nadzornega sveta: Riharda Cerka, Roberta Kuzmana, Janeza Jakina in Aleksandra Mezeta. Prihodki SCT-ja v letu 2002 so bili za 26 odstotkov višji kot leto prej, več je bilo nizkih gradenj, medtem ko je dejavnost visokih gradenj nekoliko upadla. Podjetje je 92 odstotkov od 313,4 milijona tolarjev čistega dobička ustvarilo doma, osem odstotkov pa na tujem (lani 3,7 odstotka). S.Š. V Mobitelu več kot 1,3 milijona uporabnikov Ljubljana - Družba Mobitel ima na slovenskem trgu 72-odstotni tržni delež, lani pa so uspeli pridobiti sto tisoč novih uporabnikov, tako daje skupno število uporabnikov sedaj že več kot 1,3 milijona. Odhodni promet se je lani povečal za 16 odstotkov in se povzpel na 1,6 milijarde minut. Poslanih je bilo 280 milijonov SMS-ov, kar pomeni kar 44-odstotno rast v primerjavi z letom 2001. Lani je Mobitel dosegel 64,2 milijarde tolarjev prihodkov, kar je enajst odstotkov več kot leto prej, čisti dobiček pa je znašal 3 milijarde tolarjev, kar je 16 odstotkov več, kot so načrtovali. V Mobitelu ugotavljajo, da se trg mobilnih telekomunikacij v Sloveniji še ni umiril, saj so v letošnjem prvem polletju pridobili že skoraj 30 tisoč novih uporabnikov. S 1. avgustom bodo v Mobitelu uvedli nove cene storitev za uporabnike Mobitel GSM. "Tekmovalno okolje, ki ga diktira boj za ohranitev in pridobitev uporabnikov na trgu, se odraža v izjemno nizkih cenah storitev mobilne telefonije pri nas, te so namreč med najnižjimi v Evropi. Po novem bodo cenejši klici v fiksno telefonsko omrežje, dražji pa klici znotraj Mobitelovega omrežja, SMS in naročnine. Cen ostalih storitev ne bodo spreminjali. S.Š. Furgon IVECO DAILY 35S10V 12m Mesečni obrok: 66.944,18 SIT (286,38 €) Israir Airlines dvakrat tedensko Brnik - Izraelska letalska družba Israir Airlines je lani poskusno odprla čartrsko linijo Tel Aviv - Ljubljana - Tel Aviv in od julija do oktobra prepeljala 4.347 potnikov. Letos je ta družba še povečala Število linij s Slovenijo, tako da letos letijo dvakrat tedensko - ob četrtkih in nedeljah. Pričakujejo, da bodo število prepeljanih potnikov podvojili. V Aerodromu Ljubljana so prepričani, daje tak način sodelovanja, kot ga imajo z Israir Airlinesom, prava usmeritev za povečanje števila tujih gostov v Sloveniji, kar je tudi glavni cilj novoustanovljenega konzorcija. Izraelci pa so se za brniško letališče odločili, ker naše letališče zanje predstavlja pomembno povezavo z Evropo, še posebej v poletnem času, ko je zanimanje turistov za letovanja v srednji in jugovzhodni Evropi povečano. S.S. Dražje cene v Si.mobilu Ljubljana - V Si.mobilu so napovedali, da bodo s l. avgustom postavili nova cenovna razmerja svojih storitev. Tako bodo popolnoma izenačili cene za klice v druga mobilna omrežja ter v fiksno omrežje. Cene klicev v fiksna omrežja bodo pri uporabnikih Si.mo-bilovih Halo paketov nižje do 66 tolarjev na minuto, pri naročnikih pa do 38,50 tolarjev. Klici znotraj omrežja Si.mobil bodo dražji za dva oziroma štiri tolarje na minuto, odvisno od naročniškega razmerja. Desetodstotno podražitev bodo s L avgustom doživele tudi priključnina, mesečna naročnina in minimalna poraba. S.Š. Dokapitalizirali Probanko Kranj - Pred dnevi so z 1,8 milijarde tolarjev dokapitalizirali Probanko, tako da je nova vrednost kapitala banke 10,6 milijarde tolarjev. Dokapitalizacijske deleže so na osnovi aprilskega sklepa o dokapitalizaciji ohranili vsi dosedanji največji delničarji Proban-ke: Perutnina Ptuj, Pivovarna Laško, Avtotehna Ljubljana, Luka Koper in Cetis Celje. Nova pomembnejša delničarja pa sta postala kranjski Gorenjski tisk in Juteks Domžale. Omenjeni delničarji obvladujejo sedaj dobrih 57 odstotkov lastništva banke. "Z doka-pitalizacijo smo zadostili vsem pogojem dolgoročne kapitalske ustreznosti in uresničevanju stabilnosti poslovnih projektov in načrtov, ki smo jih postavili. V glavnem smo ohranili dosedanja lastninska razmerja, zadovoljni pa smo, da sta med novimi lastniki našega bančnega sistema odslej še žalski Juteks in Gorenjski tisk Kranj," je po nakazilu dobrih 1,8 milijarde tolarjev dokapitalizacijskih sredstev dejala predsednica uprave Probanke Romana Pajenk. S.Š. Podrobnejše informacije: mmmmmm mm m ' m i T-TrgoTehna d.o.o. PSC IVECO LJUBLJANA PSC IVECO KOPER Celovška 228, Ljubljana Sermin 7a, Koper Tel: 01/ 513 77 70 Tel: 05/ 663 64 00 Cena je informativna pri 10% pologa in 80 mesečnih obrokih. Obrok v SIT ne vključuje DDV in je vezan na gibanje tečaja eura. info@tt-trgotehna.si DZS: dividenda 180 tolarjev Ljubljana - Na redni letni skupščini DZS so delničarji sprejeli sklep o uporabi bilančnega dobička v višini 1,73 milijarde tolarjev. Tako bodo za dividende namenili po 180 tolarjev bruto na delnico, za izplačilo nagrade članom nadzornega sveta so odobrili 10 milijonov tolarjev bruto, za nagrade upravi družbe pa sedem milijonov tolarjev bruto. S.Š. Iz tečajnice Ljubljanske borze Vrednostni papir Enotni tečaj 16.7. '03 Enotni tečaj 15.1.03 Enotni tečaj 4.1/02 Borzna kotacija redne delnice Aerodrom Ljubljana 4.789 3.970 3.404 Gorenje Velenje 4.084 4.451 2.234 Krka Novo mesto 40.788 41.956 28.847 Merkur Kranj 20.864 25.163 15.704 Petrol 39.500 40.976 23.903 Pivovarna Laško 6.074 6.498 5.347 Sava 23.200 27.900 6.501 Živila Kranj 13.750 16.261 11.949 Žito 31.000 37.360 16.465 Prosti trg - redne delnice Alpetour potovalna agencija 2.376 2.500 1.313 Color Medvode 2.101 2.242 1.976 Creina Kranj 6.000 4.201 3.310 Gozdno gospodarstvo Bled 1.350 1.630 1.001 Egoles Škofja Loka 800 1.299 960 Gorenjski tisk Kranj 3.100 3.900 2.300 Helios Domžale 96.365 101.760 40.729 Integral Jesenice 1.960 1.269 750 Kompas hoteli Kranjska Gora 5.000 6.624 6.000 Lip Bled 780 870 720 Oljarica Kranj 7.300 8.989 8.500 Niko Železniki 21.000 23.000 18.899 RTC Krvavec - imenske 700 2.500 2.412 Svilanit Kamnik 900 1.100 960 Tosama Domžale 13.000 15.992 8.200 Le Slovaki imajo višjo inflacijo Kranj - Evropski statistični urad Eurostat je objavil, da znaša slovenska junijska inflacija na letni ravni 6,2 odstotka in je druga najvišja med desetimi državami pristopnicami k Evropski uniji. Višjo inflacijo ima le Slovaška, kjer so se cene junija na medletni ravni zvišale za 8,7 odstotka. Najnižjo inflacijo beležijo na Češkem, kjer se cene v zadnjem letu sploh niso spremenile, v Estoniji imajo 0,4-odstotno inflacijo, na Poljskem pa 0,6-odstotno. V Litvi beležijo celo deflacijo, saj je raven cen v primerjavi z lanskim junijem padla za 0,3 odstotka. Nekoliko višje inflacije imajo na Cipru in v Latviji (3,7 odstotka) in na Madžarskem (4,4 odstotka). S.Š. Maja plače rahlo porasle Kranj - Povprečna mesečna bruto plača v podjetjih, družbah in organizacijah v Sloveniji je maja znašala 249.309 tolarjev, kar je za odstotek več kot aprila in za 7,9 odstotka več kot maja lani. Povprečna mesečna bruto plača v prvih petih mesecih letošnjega leta je znašala 245.708 tolarjev inje bila za 8,1 odstotka višja od lanskega povprečja prvih petih mesecev. Povprečna neto mesečna plača v Sloveniji je bila maja 156.252 tolarjev, kar je za 0,9 odstotka več kot aprila in za 7,7 odstotka več kot maja lani. S.Š. Mercator prodal Mesnine dežele Kranjske Ljubljana - Poslovni sistem Mercator je 16. julija z delniško družbo Kras podpisal pogodbo o prodaji svojega lastninskega deleža (82,03 odstotka) v družbi Mesnine dežele Kranjske. Kupnina bo 2,7 milijarde tolarjev. Mercator se je za prodajo odločil, ker se vedno bolj osredotoča v svojo temeljno dejavnost trgovine z živili, medtem ko Mesnine dežele Kranjske delujejo na področju proizvodnje mesa in mesne predelave, so sporočili iz Mercatorja. Poleg tega je Mercator že dlje časa iskal ustreznega strateškega partnerja za družbo Mesnine dežele Kranjske, ki bi ji zagotovil dolgoročen razvoj, še posebej po vstopu Slovenije v Evropsko unijo. Družba Kras bo z nakupom Mesnin dežele Kranjske postala ena osrednjih tovrstnih družb v Sloveniji, ki bo imela petinski tržni delež. "Navedena koncentracija proizvajalnih kapacitet na področju živilske industrije bo imela pozitivne učinke tako za ponudbo zdrave in kvalitetne hrane kot tudi za celotno slovensko gospodarstvo," menijo v Mercatorju. S.Š. NLB lastnica Montenegrobanke Ljubljana - Nova Ljubljanska banka je prejšnji teden uradno prevzela črnogorsko Montenegrobanko. Za 91,5-odstotni delež v najstarejši črnogorski banki je plačala 11,1 milijona evrov. Po besedah predsednika uprave NLB Marka Voljča je NLB v kreditno linijo prek Montenegrobanke za črnogorsko gospodarstvo pripravljena vložiti 30 milijonov evrov v prvih treh letih. S.Š. Adria ima novo letalo Brnik - V Adrii Airways so v prvi polovici leta prepeljali skoraj 368 tisoč potnikov, kar je za štiri odstotke več kot v enakem obdobju lani. Od februarja je v Adriini floti dodatno osmo letalo, in sicer canadair regional jet z 48 sedeži, kar je slovenski letalski družbi omogočilo izboljšati svojo ponudbo in povečati število letov za desetino. Na rednih poletih so število letov povečali za devet odstotkov, število potnikov pa za dva odstotka, čarter letov je bilo letos več kar za tretjino, ravno toliko je narastlo tudi število čarter potnikov. Povprečna zasedenost letal je bila 35-odstotna. Zmanjšala pa se je količina prepeljanega tovora; v prvih šestih mesecih so ga prepeljali 1915 ton ali 16 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani. Kot so sporočili iz slovenske letalske družbe, sodi Adria po statistiki Združenja evropskih letalskih prevoznikov AEA, ki ima 29 članov, med točnejše evropske prevoznike. Aprila je bila Adria na četrtem mestu, maja pa na osmem mestu po točnosti (91,6 odstotka točnih odhodov -zamude do 15 minut). S.Š. Agencija za zaposlovanje www.iss.si, e-mail: iss@iss.si / > modra Številka ■hmh^^ (((• 0801058) Pozor, delodajalci, delavci! $ Mleko v Ljubljano vsak drugi dan S 1. julijem so začele veljati spremembe pri odvozu mleka, ki so usklajene z direktivami Evropske unije. Zaradi še nepopolne pripravljenosti vseh kmečkih in skupnih zbiralnic, bodo Ljubljanske mlekarne do konca meseca ponekod po Gorenjskem mleko še odvažale vsakodnevno. Ljubljana - V 320 gorenjskih zbiralnicah mleka se dnevno zbere okoli 150 tisoč litrov mleka, ki ga odkupijo in odpeljejo Ljubljanske mlekarne. Doslej je bil prevzem vsak dan, skladno s spremembami, ki so stopile v veljavo s 1. julijem, pa bodo mleko odvažali vsak drugi dan. Tako bodo prvi dan prevzemali mleko v prvi polovici, naslednji dan pa v drugi polovici zbiralnic, kar ne bo vplivalo na oddano količino, ki sicer narašča za okoli 4 odstotke letno. Avtor sprememb je Jernej Jeglič iz Ljubljanskih mlekarn, ki je pri zasnovi upošteval pozitivne izkušnje že uvedenih sprememb pri primerljivih avstrijskih mlekarnah. Izhodišča za spremembe so bili zlasti uskladitev procesov zahtevam Evropske unije na veterinarsko sanitarnem področju, izboljšanje kontrolnih in analiznih sistemov in učinkovitejši način odkupa in prevoza do mlekarskih obratov. Poleg tega so v študiji upoštevane tudi usposobljenost kmečkih in skupnih zbiralnic, značilnosti okolja in možnosti postopnega prilagajanja. Spremembe, poudarjajo v Ljubljanski mlekarnah, so usklajene z izhodišči strategije slovenskega kmetijstva in živilske industrije, kar potrjuje tudi ugodna ocena in potrditev projekta s strani Agencije za kmetijske trge'in razvoj podeželja, ki je razpisala pred- pristopno pomoč Evropske unije iz sredstev Sapard. Poleg vseh ostalih kmetijskih subjektov se morajo na prilagoditev in izpopolnitev procesov pred uradnim vstopom v evropsko povezavo, pripraviti tudi slovenske mlekarne, ki bodo v tej smeri iskale tudi notranje rezerve, pričakujejo pa tudi pomoč države. Del tega so tudi spremembe pri prevzemu in odkupu mleka. Tako bodo Ljubljanske mlekarne odslej mleko na mlečnih progah prevzemale s 27 vozili in 19 priklopniki, kar je manj kot doslej, delo dosedanjih šestih prevoznikov, ki so mleko odvažali iz gorenjskih zbiralnic, pa bo prevzel en sam. Po neuradnih informacijah so prevoznikom tudi Vreme postaja kmetov sovražnik Po letu 2000 ima kmetijstvo zaradi neugodnega vremena vedno več škode, pogosto pa se pojavljajo tudi bolezni. Ljubljana - Zakon o kmetijstvu zahteva, da mora vlada najmanj enkrat letno razpravljati o kmetijstvu. Pretekli teden je obravnavala poročilo o stanju kmetijstva, živilstva in gozdarstva v letu 2001 z oceno razmer v letu 2002. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je v poročilo zapisalo, da so bile leta 2001 vremenske razmere za kmetijstvo že drugo leto zapored zelo neugodne. Suša je prizadela tudi trajne nasade. Proizvodnja je padla, država pa je iz proračuna za sana- cijo škode plačala nad 5 milijard tolarjev, deloma tudi za škodo leta 2000. Razen suše je "udarila" bolezen norih krav (BSE). Povpraševanje po govejem mesu seje zmanjšalo, zaradi česar so padle odkupne cene. Država je pomagala s podporami za izvoz mesa in poostrila nadzor pri zakolu. V primerjavi z letom 2000 se je obseg kmetijske proizvodnje leta 2001 zmanjšal za dobrih 5 odstotkov. Za razliko od govedoreje in drobnice se je povečala proizvodnja v prašičereji in perutni- Gozdarji premalo sekajo Ljubljana - Vlada v poročilu o stanju kmetijstva, živilstva in gozdarstva ugotavlja, da leta 2001 gospodarske zmogljivosti gozdov niso bile v celoti izkoriščene. Posek je bil približno na enaki ravni kot leta 2000. Dosegel je 2,6 milijona kubičnih metrov ali tri četrtine možnega poseka, določenega v gozdnogospodarskih načrtih. Manjši posek je tudi posledica padajočih cen lesnih proizvodov, še posebej drobnejših, ki postajajo gospodarsko nezanimivi. Ta pojav je še posebej značilen za zasebne gozdove, kjer je dosegel posek v letu 2001 le dve tretjini možnega. To je za razvoj gozdov slabo. Zato je za gozdarje izziv intenzivnejša raba lesne biomase in njeno spodbujanje. Vlaganja v gozdove so se zaskrbljujoče znižala, ugotavlja v poročilu vlada. Za program vzdrževanja gozdnih cest, ki so pomemben dejavnik pri gospodarjenju z gozdovi, je bilo leta 2001 na voljo 871 milijonov tolarjev. Proračun je prispeval 292 milijonov, občine 100 milijonov, drugo pa lastniki gozdov. Denarja je bilo manj, zato je bilo zgrajenih le 11 kilometrov novih gozdnih cest. Po drugi strani pa je bilo na novo zgrajenih 704 kilometre novih vlak, kar je olajšalo lastnikom gospodarjenje z gozdovi in zboljšalo njihovo dostopnost. Leta 2001 so v slovenskih gozdovih nabrali 317 ton gob, med katerimi je bilo skoraj 60 odstotkov štorovk. Divjad še vedno povzroča škodo, vendar ta ne narašča več tako hitri kot v preteklih letih. To je posledica ustreznih zaščitnih ukrepov, vključno z odstrelom. Jože Košnjek Na tržnici Spomladanske pozebe, suša in na splošno neugodno vreme vpliva na ponudbo in cene na sicer še vedno dobro založenih tržnicah. Neugodno vreme se najbolj pozna pri visokih cenah sadja, še posebej jabolk in hrušk, ugotavlja Kmečki glas v tradicionalnem tedenskem vodniku po kupčijah. Objavljene so tudi cene na najpomembnejših slovenskih tržnicah, med drugim tudi na kranjski. Povzemamo cene na kranjski tržnici. Krompir od 80 do 100 tolarjev, korenje 200 tolarjev, čebula 300 tolarjev, česen od 500 do 800 tolarjev, fižol (zrnje) od 400 do 600 tolarjev, zelje (glave) 100 tolarjev, kislo zelje 300 tolarjev, kisla repa 300 tolarjev, ohrovt 300 tolarjev, cvetača 400 tolarjev, brokoli 400 tolarjev, rdeča pesa 300 tolarjev, por 300 tolarjev, solata 500 tolarjev, radič od 600 do 700 tolarjev, špinača 700 tolarjev, blitva od 400 do 500 tolarjev, paradižnik od 400 do 500 tolarjev, paprika od 500 do 600 tolarjev, jabolka od 150 do 200 tolarjev, hruške 300 tolarjev, grozdje 600 tolarjev, limone 250 tolarjev, orehi (jedrca) 1100 tolarjev, jajca od 17 do 25 tolarjev in šampinjoni 700 tolarjev. J.K. narstvu. Leta 2001 je bila povprečna rast cen kmetijskih pridelkov pri proizvajalcih po letu 1996 prvič večja od inflacije. Cene so realno porasle za 0,6 odstotka. Porasle so cene krompirja, vrtnin in sadja, padle pa cene pšenice, koruze in grozdja. Za 3,5 odstotka so se dvignile cene blaga in storitev za kmetijstvo, kar je več od rasti cen kmetijskih pridelkov. Izjemno so se dvignile cene mineralnih gnojil in živalske krme in deloma tudi sredstev za varstvo rastlin. V tem pogledu seje položaj kmetijstva zelo poslabšal, čeprav so se proračunski izdatki za kmetijstvo povečali za 25 odstotkov. Povečala so se neposredna plačila, več proračunskega denarja je šlo za izvozne spodbude in za uravnavanje ponudbe in povpraševanja, naraščala pa so tudi plačila zaradi škode. Leta 2001 so proračunski izdatki za kmetijstvo znašali 37,2 milijarde tolarjev. Slovenija se je po podporah kmetom med države z visoko stopnjo podpor, ki je višja kot v državah srednje in vzhodne Evrope ter tudi v nekaterih državah, članicah Evropske unije. Splošna ugotovitev je, da se je dohodkovni položaj kmetijstva po izboljšanju leta 2000 leta 2001 ponovno poslabšal. Proizvodnja se je zmanjšala. Redka izjema je živinoreja, kjer so dohodki porasli predvsem zaradi ugodnih cen mleka in večjih dohodkov v prašičereji. Jože Košnjek Tržnici v Železnikih in Gorenji vasi Gorenja vas, Železniki - Občini Gorenja vas - Poljane in Železniki ter Razvojna agencija Sora vabijo jutri, 19. julija, na tržnici kmetijskih pridelkov in izdelkov, ki bosta potekali sočasno med 8. in 12. uro pred poslovnim centrom v Gorenji vasi in ob bazenu v Železnikih. Na tržnicah bodo kmetije iz škofjeloškega območja ponudile izdelke blagovnih znamk Dedek Jaka in Babica Jerca in izdelke domače obrti. Predstavili se bodo tudi člani Društva za razvoj podeželja Resje. J.K. znižali višino plačila. Vozila so opremljena z opremo, ki omogoča samodejni odvzem vzorca (strojna in programska oprema je certificirana na Uradu za meroslovje), kmet pa bo ob vsakem prevzemu dobil prevzemnico s podatki o oddani količini, temperaturi in času črpanja. Prevozniki mleka ne bodo prevzemali samo v dopoldanskem času, ampak preko celega dneva; isto vo- Cena pšenice še ni določena Ljubljana - Čeprav se žetev pšenice že končuje, odkupna cena zanjo še ni določena. Pridelovalci in predstavniki žitne skupnosti, ki zastopajo mlinarje, še niso dosegli soglasja. Vsaka stran ostaja na svojem. Pridelovalci zahtevajo za pšenico razreda A 36 tolarjev za kilogram, za pšenico razreda B pa 32,80 tolarjev. Mlinarji pa so pripravljeni za najboljšo pšenico plačati 32 tolarjev za kilogram, za razred B pa 28 tolarjev za kilogram. Pogajanja so bila za nekaj dni prekinjena. Nato pa so odkupovalci pšenice sporočili, da ponujajo pogoje lanskega tržnega reda: 31 tolarjev za najboljšo pšenico in 27 tolarjev za drugo kategorijo, povečani za 1 tolar. Realno je to nižja cena od lanske. Pridelovalci so ponudbo zavrnili. Za tako ceno je niso pripravljeni prodati. Razen nižje cene jim povzroča dodatno škodo še suša. Če ne bo dogovora, bodo proizvajalci pšenice zahtevali od vlade oziroma ministrstva za kmetijstvo, da bosta uvedla posebne dajatve na uvoženo pšenico. J.K. žilo bo dnevno mleko prevzemalo vsaj na dveh progah, podaljšanje delovnika z 9 na 16 ur pa je nujno zaradi boljše izkoriščenosti. Matjaž Gregorič, loto: Gorazd Kavčič Popravek V torkovi številki Gorenjskega glasa smo v prispevku z naslovom Vrsta pred škofjeloško klavnico pomotoma zapisali, da v omenjeni klavnici za kilogram mesa mladega pitanega goveda plačujejo od 100 do 150 tolarjev. Ta cena velja za kilogram govejega mesa starejšega goveda, ki se giblje glede na kakovost, medtem ko je cena za kilogram mesa mladega pitanega goveda okoli 550 tolarjev. Za napako se prizadetim opravičujemo. Smo uspešno evropsko podjetje na področju trgovine z živili z več kot 5.000 trgovinami. Za izgradnjo naših trgovin z živili v Sloveniji iščemo: ■ stavbna zemljišča - zazidana ali nezazidana od 6.000 ITI2 dalje, ■ površine za najem od 1.000 m dalje z zadostnim številom parkirnih mest. Stroške novogradnje, adaptacije oz. dogradnje prevzamemo mi. Z veseljem pričakujemo vaše ponudbe, tudi od posrednikov, na naslov: U D L d.o.o. družba za trgovino in storitve k.d. Pot k sejmišču 26a p.p. 4936 1231 Ljubljana Gorazd Šinik omina "Ali ste neresni ali pa ste nesposobni in ne znate!" je bil bolj očitek kot vprašanje direktorja TCG Unitech Lth Antona Papeža na posvetu predsednika državnega sveta Janeza Sušnika in štirih županov s škofjeloškega konca na škofjeloški občini. S svojim nastopom je Anton Papež razbil monotonijo tarna- med vrstami' povedal, da mu je bilo vzdušje najbolj všečno na Koroškem. Prav vsi župani, od našega Mohorja Bogataja naprej so se "Janezu na ti" zahvalili za dosedanje dobro delo in izpolnjevanje volilnih obljub. Obveljalo pa je moje predvidevanje iz Škofje Loke, kakšen bo obisk nik prihaja iz Kranja, še bolj natančno iz Šenčurja, iz devete volilne enote, pa mu nimajo kaj povedati ali ga vprašati. Predsednik gor ali dol. Le v Merkurju so "urezali" pravi odnos in poslali Milana Jelovčana, člana uprave, ki je prijazno opravičil predsednika uprave Bineta Kordeža Anton Papež nja in soparo petkovega deževnega opoldneva. Bilo gaje na moč zanimivo poslušati in opazovati. Da smo družba v krču in da bi bilo pametno ne misliti na denar" iz EU, je bil mnenja. Strinjal se je, da je gospodarstvo zelo obremenjeno, da pa je naša produktivnost prav takšna kot nemška, le da nam poslovna nadgradnja v kombinaciji z našo družbo prinaša štirikratni minus. Anton Papež je za veliko, obsežno politično akcijo, ki naj da ugotovitev in odgovor o funkciji in namenu -pove naj koliko ljudem je prihod na delo dnevno negativen. Od zdravstva, šolstva, ministrstev do občinske in lokalne uprave. Zanimivo! Spomnil je še na Idrijo, njeno gospodarsko moč in slabo VRTIMO GLOBUS Igor Draksler, Janez Sušnik, Primož Hainz in Branko Selak cestno povezavo s Poljansko dolino. Tu se je oglasil še Branko Selak, direktor Marmorja z Ho-tavelj in vidno "našpičen" nadaljeval z očitkom o novi betonski ograji na cesti v Poljanski ulici. Skoraj pordečel v obraz in živčno jezen je nadaljeval z očitki oblastem o visokih pritiskih in obremenitvah, ki jih je nemogoče vzdrževati. Branko Selak je prepričan, da bomo morali delati še več, če bomo želeli preživeti, ne glede na sindikalne zahteve, in da bo potrebno s firmo živeti in ji biti pripaden. Hm! "Ne šopajmo mladine,..." je bil direkten v razpravi o šolstvu. Prepričan je, da so naše prednosti v storitveni dejavnosti s tehničnimi poklici ter visokim znanjem tujih jezikov. Janez Sušnik je zmajeval z glavo. Dodali so župani, podobno oster je bil le Bojan Starman, župan Žirov, ki se boji, da bo šel vlak mimo in bo priložnost, ki nam jo ponuja EU, zamujena. Še predstavitev razvojne agencije Sora, ene izmed treh na Gorenjskem, in družba se je odšla pomenkovat v "krčmo" Kašča. Se vprašanje Janezu Sušniku, zakaj bolj naglas ne pove, kaj si misli o svoji Gorenjski. V Kranju smo se zbrali kar pri Arvaju. Tokrat, začuda, vsi župani, ki mejijo na'Mestno občino Kranj. Predsednik DS Janez Sušnik se je temeljito predstavil in Milan Kocjan, Ivan Štular in Franc Čebulj kranjskega gospodarstva. Nikakršen. Dopusti? Dajte no, gospod predsednik in drago bralstvo. Tako to je. Nobenega "re-špekta". Predsednik Janez Suš- Milan Jelovčan Parada ljubezni Največja raverska prireditev "Love parade" v Berlinu, ki se jo je letos udeležilo okoli 750.000 raverjev in ljubiteljev tehno glasbe, je potekala pod geslom Ljubezen vlada. Parada ljubezni, katere začetki segajo v leto 1989, ko je štiri mesece pred padcem Berlinskega zidu DJ Dr. Motte pozval k politični demonstraciji za strpnost, spoštovanje in razumevanje med narodi, je danes komercialna glasbena prireditev, kjer se ulice spremenijo v plesno pisto, na glasbeno pot se odpravijo tovornjaki, opremljeni z zvočniki in plesalci, spremljajo pa jih ljubitelji glasbe v barvitih oblačilih in živobarvnih lasuljah. Ko se rajanje na berlinskih ulicah uradno konča, se raverji odpravijo na zabave po številnih diskotekah in klubih. Serena tudi filmska igralka Ameriška teniška igralka Serena Williams se bo s teniškega igrišča preselila na filmsko platno. Teniška zvezda se je po osvojitvi VVimbledona odločila nastopiti pred kamerami, sodelovala bo pri snemanju filma in nastopila kot gostja v nanizanki "Street Time". Kraljica tenisa bo nastopila v dveh nadaljevanjih, ki jih bodo v prihodnjih mesecih posneli v Torontu. Poleg tega bo sodelovala tudi pri snemanju neodvisnega filmskega projekta v Los Angelesu. Dieta za šolarje Medtem ko ameriški zdravniki opozarjajo, da so šolarji vse bolj nagnjeni k preveliki telesni teži, se je newyorški župan Mic-hael Bloomberg odločil za bolj drastičen ukrep; iz šol bo izkoreninil avtomate s sladkarijami. Nedavna študija je pokazala, da je 43 odstotkov vseh šolarjev v New Yorku pretežkih, od tega so jih 24 odstotkov uvrstili med debele. Tako bodo iz avtomatov z živili in kioskov v javnih šolah v New Yorku do septembra sladkarije odstranili. V avtomatih naj bi imeli šolarji odslej na voljo le zdravo prehrano in pijače z manj sladkorja. Drevesom prija mestni zrak Ameriški znanstveniki ugotavljajo, da drevesa v mestih rastejo hitreje od dreves na podeželju. Na dvakrat hitrejšo rast dreves v mestu vpliva škodljiv in strupen ozon v spodnjih plasteh atmosfere, ki deluje v mestu močneje kot pa zunaj njega. Le-ta nastaja ob sončnem vremenu in je del mestnega smoga, vendar je relativno neškodljiv, ker se ponoči hitro razgradi. Na podeželju, kjer se prav tako lahko tvori oziroma ga tja zanese veter iz mest, pa se razgradnja ozona ne dogaja tako hitro. Ruralna območja so tako kljub nižjim vrednostim povprečno dlje izpostavljena škodljivemu ozonu kot pa urbana. Presenetljivo odkritje tako pod vprašaj postavlja tudi trditve, da je zrak na deželi boljši od onesnaženega smoga v mestih. ter Merkur poslovno predstavil. Še posebej so zanimivi kazalci o zaposlitvah v zadnjem desetletju in razvoju v zadnjih petih letih. Fino! Zupani so tarnali, opozarjali in terjali spremembe in odgovore. Franc Čebulj je pozival Gorenjsko banko k boljšemu poslovnemu sodelovanju in investiranje v lokalno okolje. Opozoril je na problematiko z RTC Krvavcem, saj je v slabi finančni "kondiciji", lastnica SKB banka ga skuša odprodati in župan Cer-kelj je mnenja, da moramo vztrajati, da nam ljubi Krvavec ne pride v tuje roke. Franc Čebulj je potrdil, da so več kot resni kupci v družbi Unior Zreče. Lobirati, ponovno in še enkrat, je bilo slišati. Tudi Ivana Štu-larja, župana Naklega. Od ceste do novonastale problematike ob pobiranju mleka. Vmes nas je zapustil župan Bogataj, ker je odšel na odpiranje novega komu- Jadranka Švarc nalnega zbirnega centra Zarica. Mi naj se mu pridružimo, ko končamo. Pa smo slišali še Milana Kocjana, župana Jezerskega, o cesti skozi Kokro in nerazvitem, nekoč turističnem biseru, Jezerskem. Škoda. Treba je lobirati,... "Zakaj že?" ... se še vedno sprašujem. Bojda je programov razvojnih agencij dovolj. Le da se v Kranju predsedniku Sušniku, županom in drugim zbranim ni prišel pokazat Bogo Filipič ali kateri od njegovih sodelavcev iz EU ustanovljene agencije BIS, razvojno podpornega centra. Škoda. "Na GZS - Območni zbornici za Gorenjsko smo le trije," seje taktno potožila Jadranka LŠvarc, ko sem jo "firbčen" vprašal, kaj meni o takem odnosu v Kranju. Prisotnim je predstavila nespodbudne gospodarske kazalce ter zanimiv katalog z informacijami o gorenjskem gospodarstvu. Zmago Geršak, Janez Sušnik, Dušan Čemigoj in Jože Stružnik "Preveč smo bili pridni in izvozno naravnani in zdaj plačujemo ceh," je bila mnenja Jadranka Švarc, v.d. direktorica območne zbornice, ki ji že tretjič predsed-nikuje Miro Pinterič. Edina pametna, ki jo je bilo moč slišati, je predlog dveh Janezov, predsednika Sušnika in našega najboljšega ministra dr. Potočnika, naj se pripravi regijsko srečanje vseh pomembnih, zanimivih in koristnih za Gorenjsko. Končno, bi lahko rekli, Erwan Fouere in Franc Ekar toda, ... Saj so nekaj podobnega že ustanavljali. Pa jim je dr. Peter Kraljic na srečanju dejal, da regijsko organizirana ekipa potrebuje "liderja", ki bo 48 ur na dan gorel, žarel in delal za regijski uspeh. Ja, je slišati, da so vsaj trije, ki bi radi bili šefi te združbe. In spet ne gre. Upati je, da bo Janez Sušnik povabil na jesensko srečanje na Bledu tudi kakega mladca srednjih let, ki dela in blesti v Ljubljani. Jaz vem za najmanj deset, ki bi sodili zraven. Naj mi oprostijo imenovani - Klemenčič, Rogelj, Rakovec, Frelih, Lebar, Mrkaič ker sem jih imenoval. So pa za zraven! Če kdo zna že "lobirati" in to zagotovo uspešno, je to župan Preddvora Franc Ekar. Tokrat je bil zelo kratek. Opozoril je le na državni strateški turistični program, v katerem so izločili kamniško-savinjsko območje. Ja, slabo za Gorenjsko, mar ne. Pred dnevi je v svoj rodni Preddvor pripeljal gospoda Ervvana Fouereja, veleposlanika Evropske unije in mu predstavil lepote kraja vse do Jezerskega. In ko v dobri gostilni enkrat sedeš za dobro mizo, se pravi "lobing" zares začne. Erwan Fouere, diplomat od nog do glave je zaljubljen v naše hribe in našo kulinariko. In besede so stekle,... Mi pa smo se res pridružili otvoritvi v Zarici. Položili so lep temeljni kamen. Francu Struž-niku, šefu kranjske Komunale, in Mohorju Bogataju je pripomogel še Zmago Geršak, direktor izvajalca gradnje, Gradbinec Gip-a. Vroče in soparno vreme nas je pregnalo v zavetje. Saj veste, kam? Še prej me je župan skozi telefon "uslikal" in se potrudil biti dober fotograf. Nasmejan, jaz malo manj. Odhajal je v pobrateni La Ciotat v Francijo. Mi pa smo nadaljevali debato o Gorenjski. Bodrit nas je prišel celo prvi človek Primorja iz Ajdovščine, Dušan Čemigoj. Odnos do posla, županov in ne nazadnje okolja, v katerem se bori hčerinsko podjetje, je samo za pozdravit. Kar naenkrat kup dobre volje in energije. Smeh. "Ni še za obupovati," mi švigne skozi glavo. Dajmo še navijat za dobro in za Gorenjsko. So peli in pili in jedli. Slovenci to radi, kajne? Preden sta odšla na zasluženi dopust, sta se v Zarici nasmejala zakonca Bojana Rebolj in Marjan Korsič iz podjetja Proteo, ki mm. «4 Mohor Bogataj Bojana Rebolj in Marjan Korsič je projektiralo nov zbirni center kranjske Komunale. Odšla sta kam drugam kot v Grčijo, tradicionalno, s svojim avtodomom in mnogo "surfarske" opreme. Kot vedno, športno in doživeto. Bojana ima strašno prijeten glas, pa še vsa besedila pesmic zna do konca. Ja! Konec "jubilejnega" 50. Gorenjskega nominatorja. Hvala vsem, ki mi "posojate" obraze in mi "dajete" zgodbe. Še vedno in kar naprej mi odzvanja misel dr. Janeza Potočnika: "Bodite zraven, bodite aktivni",... Bodite aktivni tudi na dopustu! GLOSA Salmonela V Sloveniji sta se v razmeroma kratkem času dogodili dve hudi zastrupitvi s salmonelo iz. javnih kuhinj: pekarije in menze. Nerodna zadeva. A se zgodi, enemu se je zgodilo že drugič. Poleti so jajca in jajčni izdelki, sladoled in razne francoske solate in druge jedi lahko hudo nevarne. Nikdar ne veš, kdaj jo pohašeš. Salmonelo ali kaj drugega. Koliko je šele posamičnih zastrupitev, ko po obisku kakšne restavracije bruhaš in hodiš na stranišče, pa ne veš, ali je bila napihnjena pašteta iz. hladilnika ali tista restavracija. Ali pa, kot slišim oni dan: smo pili zraven planinske koče vodo iz neke pipe in nas je vseh deset komadov teden dni bruhalo in non stop jemalo ovinke proti stranišču. Saj smo komaj dohajali tisto školjko! In kaj naj bi bilo: pesticidi. O - sveta pomagavka, kam smo padli. Na planini in voda tako rekoč iz studenca?? Da so tako onesnažene že bistre hčere planin? Medtem ko imamo domala že za čisto vse nadomestke, nikoli in nikdar ne bo nadomestka za pitno vodo. Verjetno bi nam šli lasje pokonci, HOROSKOP TANJA in MARICA - 090 43 77 F? ALEMARS s.p, 252,10 SIT/min Oven (21.3. - 21.4.) Zadnje, kar bi pričakovali v prvem planu svojega življenja, je ljubezen. Prišla bo čisto potihoma, a vendar bo glasna in vsi bodo vedeli, da ste srečni in zadovoljni kot že dolgo ne. Pri financah pa bodite še nekaj časa previdni. Bik (22.4. -20.5.) Nekdo, ki ste mu doslej stoodstotno zaupali, vas bo izneveril in vas na neki način pustil na cedilu. Nekaj časa boste kuhali zamero, a le toliko, dokler vas ne prepriča o nasprotnem. Toliko le počakajte, da se maksimalno potrudi. Dvojčka (21.5. - 21.6.) Bali se boste sprememb. Sicer jih zavestno še ne pričakujete, a globoko v sebi boste vedeli, da se nekaj dogaja. Spremembe so včasih nujno potrebne, saj se drugače tudi ne more nikoli spreminjati na bolje. Denarja boste zelo veseli. Rak (22.6.-22.7.) V teh dneh bodo nenehno kaj od vas pričakovali. Pa naj bodo to usluge ali pa nasveti. Ni težava v tem, da nočete pomagati soljudem, a preveč boste utrujeno in še sami zase ne boste imeli prave volje. Umaknite se v svoj svet. Lev (23.7. - 23.8.) Vznemirilo vas bo neko srečanje, ki bo usodno vplivalo na vaše nadaljnje življenje. Vse to je seveda mišljeno v pozitivnem smislu. Kar se tiče samih poslov, pa počasi prihajate v obdobje, ko boste izkoristili vsako priložnost za napredovanje. Devica (24.8. - 23.9) Skušali boste reševati neke napete odnose, ki vam že dalj časa povzročajo same težave. Res da vam bo to vzelo kar nekaj časa pa tudi energije, a zadeva se na koncu dobro reši. V ljubezni boste končno srečni in zadovoljni. Tehtnica (24.9. -23.10.) V preteklosti ste začeli neko delo, ki ga še do danes niste uspeli dokončati. Misel na to vam ne bo dala miru toliko časa, dokler si časa res ne boste vzeli in to tudi naredili. Ljubljena oseba se bo z vaše strani čutila zapostavljena. Škorpijon (24.10.-22.11.) Poslovno se boste kar naenkrat počutili zelo utrujeni. Vzeli si boste nekaj dni oddiha, saj bo to nujno potrebno za vaše kakršnokoli nadaljnje delovanje. Ljudje iz bližnje okolice vam bodo obljubljali vse mogoče, a bodite previdni. Strelec (23.11. - 21.12.) Nekdo se bo izdajal za vašega velikega zaupnika oz. prijatelja, a bo imel z vami čisto drugačne namene. Ker boste to še pravi čas opazili, ni bojazni, da bi imeli negativne posledice. Izkoristili boste še nekaj dni dopusta. Kozorog (22.12.-20.1.) V prihodnjih dneh se boste počutili zelo samozavestno in vsi dvomi, ki ste jih imeli kar nekaj, bodo izpuhteli. Občutek dobre volje vam bo zelo dobro del in postorili boste veliko stvari, ki so vam še pred nedavnim bile nerešljive. Vodnar (21.1. - 19.2.) Misli se vam bodo nenehno vrtele okoli čustev - kaj bi bilo, če bi bilo - in podobno. Nesposobni boste za kakršnokoli delo, saj bo vaša čisto vsaka misel samo ljubezen. Ni kaj, zadela vas bo Amorjeva puščica. Ribi (20.2.-20.3.) Močno vas bo zaskrbelo, da ste zamudili vse možnosti, da se spet približate ljubljeni osebi. Zamislili si boste, kaj je tisto, kar bi tudi sami želeli in na ta način odkrili pravo pot. Če srce hoče in če je močna volja, je vse mogoče. TANJA ODGOVARJA NA VAŠA VPRAŠANJA V PRILOGI GORENJSKEGA GLASA - MOJA GORENJSKA! ko bi vedeli, kako onesnažena je podtalnica in kaj vse nam -konec koncev - točijo v steklenice ali kaj priteče iz pip. Ze nekaj zadnjih let pa me silno zanima, zakaj naši inšpektorji poleti ne vzamejo pod drobnogled planinskih postojank na takšen način, da bi malo pregledali, kaj se kuha v loncih. Ne vem, če je to ravno inšpektorski delokrog, da bi poškilili v lonce in stehtali, kakšni končki mesa plavajo v enolončnicah, ampak akcija bi bila silno zanimiva: kakšna je kvaliteta hrane v planinskih postojankah. Zdaj slišim, da se nekateri gredo neke akcije in izbirajo najbolj prijazne oskrbnike planinskih postojank, ker se širi glas, da so v nekaterih postojankah zelo neprijazni, ampak enkrat za spremembo bi pa lahko pregledali, kakšne so čorbe, ki jih potiskajo pred planince. Strokovni pregledi in strokovne ocene. Nekaj let bo od tega, ko smo bili v neki postojanki - greh bomo povedali, grešnika ne - ko nam je oskrbnik (v kuhinji je kuhala njegova žena) prinesel na mizo tako enolončnico, da od tistih dob ne jemo in ne pijemo v nobeni planinski postojanki več. Nič. Se čaja v vrečki ne, ker smo prepričani, da vse stokrat zalijejo, prekuhajo in dolivajo in naj izvolijo streči take dolivanke komur pač želijo. Ne vsi, seveda, po našem mnenju pa mnogi pa prakticirajo zalivanje in dolivanje do onemoglosti. In kakšna je bila tista slavna enolončnica? Nezaslišana. Vrat bi mu zavil in ženi tudi. Dobesedno voda, v kateri je OGLAMft|fl|0rO41 bbk 146 httfj //laatocjt-oss stol com Miihkovec Š&D. a n o.. Valvasoijev trg 3. Up nekaj plavalo. Kakšen "ajn-pren", kakšna čebula ali olje! Tega nista vzela, ker tam gori najbrž tega tudi nista imela, pa sta floknila v vrelo vodo eno zelenjavo iz "piksne" in jo meni nič tebi nič prinesla na mizo. Spogledali smo se in molče pojedli: bila je predolga tura, da bi rekli ne in za Gorenjce je bilo tudi predrago, da bi mu vrgli vse skupaj v glavo. Zatožili smo ga pa, pri matičnem planinskem društvu, kjer so skomignili z rameni in rekli, da je to zanj značilno in da mu naslednje leto koče oziroma bolj zavetišča ne bodo več zaupali. Dam roko v ogenj, da je takih in podobnih primerov še veliko, le da so planinci tiho. Le ko se bo komu - bognedaj še to - kakšna salmonela v planinski koči zgodila, bo eh in oh. Če zdaj robantijo, potem jih itak takoj ožigosajo, da so razvajenci, ki hočejo v planinah hotelsko razkošje. Ne! Kje pa! Planinci tako kot vsi hočejo kvaliteto, ne pa čorbe, v kateri plava karkoli - če že plačajo in če se v planinskih domovih že prodaja, naj bo vsaj približno kvaliteta. V današnjih časih ne zahtevajo nič nemogočega - če kdo ne verjame, naj gre malo v tuja gorstva in vidi kako se tem rečem v hribih streže. Darinka Sedej RADIO KRANJ, d.O.O. Slovenski trg 1, KRANJ pt-(iM»->*l www.loka-sp.si [J=@|jSalnepremičnine pranM ; nflpffinHčnlnaml Fa)lar Janez s p Kapucinski ttg 13, (nad avtobusno postajo) Škotja Loka, tel; 04/50-60-300, 041/647-547 ŠKOFJA LOKA Podlubnik 50m2, primeren za pisarne ali servis, star 10 let, cena 1760,00 SIT/ m2 NEPI d.o.o., Škofja Loka 041 425-380 KRANJ, Primskovo - 4 pisarne 72 m2 v pritličju objekta, lasten vhod in parkirišče, obnova 90 leta in odprto skladišče 350,50 m2, cena pisarne - 1.165,00 SIT/m2, cena skladišča = 466,00 SIT/m2, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53 KRANJ - pisarne v poslovnem objektu, vel. 107 m2, zgrajeno 99 leta, samostojna enota, klima, cena - 3.030,00 SIT/m2, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53 POSLOVNI PROSTOR 28 m2 Zlato polje, prodam ali oddam. Tt 041 /298-425 8643 Oddam GOSTINSKI LOKAL 140 m2 v obratovanju. Ponudbe pod šifro: GORENJSKA STRAŽIŠČE - poslovni prostor - 100 m2, in skladišče, pritličje, parkirišče, ugodno oddam. TT 23-15-600, 041/774-101, Pi-anova nepremičnine 9121 Zaprt skladiščni prostor 224 m2, vhod 4x4 m, parkirišče, lokacija Voklo - Šenčur, 5 km od avtoceste in letališča, oddam. Tt 031/618-961 9132 V najem oddam LOKAL za več namembnosti v Škofji Loki (Trata). Tt 041 /238-672 LOKAL PRODAMO V Kranju, 95 m2, gostinski lokal, prodam. »031/88-50-83 9124 hitili«* MBPMeMlCMiNM Iiuti« JmrMil 4220 $*»%> lota Tal.: 04 813 73 90 _O »Ml 041 860 938 www.tridanGpr8micoin6-ij.5i Prodamo POSLOVNI PROSTOR v centru Kranja, ki vključuje kino dvoano, gostinske prostore, sanitarije, v skupni površini 820 m2. Inf. na Tt 040/377-320 9126 Kranj, bližina centra - skladišča, pisarne in proizvodnji prostori cca. 1600 m2, možnost nakupa po delih, lastna parkirišča, I. 1940, cena = 82.000,00 SIT/m2, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53 KRANJ, Zlato polje - poslovni prostor 28,3 m2 v pritličju objekta, objekt obn. 85, cena = 9,3 mio SIT, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53 LOKAL NAJAMEMO ŠKOFJA LOKA center Najamemo prostor za tekstilno trgovino 30-100 m2 NEPI d.o.o. Škofja Loka 041 425-380 MOTORNA KOLESA Prodam BMW MOTOR GS 650 mandarin barve, 1.01, z opremo. Tt 041/543-239 9101 Prodam APN 6,1.97, registriran do 4/04. Tt 040/724-561 9150 OBVESTILA CENJENE GOSTE OBVEŠČAMO, DA BO GOSTILNA MARINŠEK MARIJA ZARADI DOPUSTA ZAPRTA OD 8.DO 22. JULIJA. OTR. OPREMA Otroški VOZIČEK HAUCK, velika kolesa kolesa in KOLO do 3 leta. Tt 041/499-218 9099 Prodam otroški športni VOZIČEK, posteljico 70x170, stolček za hranjenje in torbo za nošenje. Tt 595-75-83, 040/394-076 PRIDELKI Prodam JEDILNI krompir. Tt 031/643- 713 9056 Prodam jedilne KUMARE. Struževo 9, Kranj, Tt 201-24-78_9079 Prodam PŠENICO in JEČMEN. Tt 041/366-772 9080 Prodam več vrst MEDU in sveži cvetni prah. Tt 53-33-914_9090 Kupim večjo količino SENA. Tt 031/553- 823 9130 Prodam PŠENICO. Lahovče 26 9164 PODARIM Podarim dva PSIČKA, stara 7 tednov, temni prinašalec. Tt 510-26-20 9109 Podarimo PSIČKO mešanko, staro 8 ted-nov. TT 041/541-390_9127 Podarim dve MUCI, stari 2 meseca. Tt 23-24-670 9133 Podarim KAVČ in dva FOTELJA (tekstil). Tt 23-23-932 9155 Podarim lepo pisanega MUCKA, dostava nadom. IT 53-33-121 9185 POSESTI LAHOVČE na robu naselja prodamo več ravnih, zazidljivih parcel različnih velikosti, možnost gradnje na ključ, BESNICA v mirnem naselju sončno parcelo, 660 m2, 17000 SIT/m2, BRITOF Voge prodamo zaz. parcelo 486 m2, na robu naselja, 9,9 mio SIT DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00, 2369 333, 041/333 222 4254 PARCELE KUPIMO KRANJ, ŠK. LOKA, RADOVLJICA KUPIMO več zazidljivih parcel za znane kupce. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 2369 333, 041/333 222_4255 PODVIN - okolica: ugodno prodamo ravno, sočno, ZAZDIUIVO PARCELO 672 m2, priključki v bližini, cena 14.900 SIT/m2. DOM NEPREMIČNINE Tt 202-33-00, 041/333-222_5543 BITNJE prodamo ravno, sončno parcelo ob cesti, elektrika in voda na parceli 967 m2, KRANJ Jama prodamo ravno, sončno parcelo ob cesti 778 m2. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00, 041/333 222 5966 NAKLO - prodamo zazidljivo parcelo, cca 800 m2, prevzem možen takoj, cena 23.500,00 SIT/ m2. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agen-tkranj.nepremicnine.net BRITOF - VOGE, prodamo zazidljivo parcelo, 488 m2, prevzem možen takoj, cena 11.500.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agen-tkranj.nepremicnine.net KRANJ '- BESNICA, prodamo zazidljivo parcelo, 666 m2, prevzem možen takoj, cena 11.320.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agen-tkranj.nepremicnine.net VODICE - prodamo parcelo 1.617 m2, delno zazidano stavbno zemljišče, prevzem možen takoj, cena 33.900 mio.SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net KRANJ, prodamo zazidljivo parcelo, 2.222 m2 , elektrika + voda na parceli, cena 38.920 mio. SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agen-tkranj .nepremičnine. net KRANJ - PREDOSUE, prodamo 750 m2 zazidljive parcele, zelo lepa lokacija, odprta proti SZ, ravna, prevzem možen takoj. CENA: 32.760,00 SIT/m2. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net Tržič - Ročevnica: Zazidljiva parcela 800m2, cena 9.000,00SIT/m2 Jesenice: zazidljivi parceli 420m2 in 440m2, z obstoječim objektom, cena 6,5 mio ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041 /755-296,040/204-661 PREDDVOR okolica (3 km) ugodno prodamo zaz. parcelo v hribu za gradnjo hiše, cca 1000 m2 in vikend parcelo v hribu, cca 400 m2, BREZJE ugodno prodamo manjšo parcelo 572 m2 z lepim razgledom, dostop urejen, elektrika in voda ob parceli, 7,5 mio SIT, BREG ob Savi prodamo več manjših, sončnih parcel z gradbenim dovoljenjem. DOM NEPREMIČNIHNE, 202 33 00, 041/333 222 7214 CERKLJE - Apno; 486 m2, parcela za vikend, rahlo v hribu, z lokacijsko dokumentacijo, elektrika, voda na parceli. CENA: 5 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana; Enota KRANJ. 04/28 11 000 PREDDVOR - Možjanca; 484 m2, sončna parcela v naselju vikendov, rahlo v hribu, z razgledom. CENA: 7,5 mio SIT SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana; Enota KRANJ. 04/28 11 000 BRITOF; 486 m2, zazidljiva, ravna, pravokotne oblike, sončna lega. CENA: 10,5 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana; Enota KRANJ. 04/28 11 000 ERMA5 Spodnji trg 30 4220 Škofja Loka tel.: +386(0) 40 686 048 e-mail:erma5@volja.net KORITNO, prodamo stanovanjsko hišo, visoko pritlično (134 m2) na parceli 511 m2, starost 27 let, cena 42 mio, SIT. J&T, NEPREMIČNINE, Kranjska c.2 (Hotel Grajski dvor), Radovljica, tel. 04-531 44 24, 031-322 246, 041-738 454. Breg ob Savi - v pripravi za prodajo so PARCELE z grad. dovoljenjem in HIŠE v IV. gr. fazi. Interda, dJD.o., 041/647-257 Stražišče - 926 m2 stavbna parcela, končna, z razgledom, cena = 17.550,00 SIT/m2, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53 BESNICA - stavbna parcela 666 m2 po 163.000,00 SIT/m2, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53 Lahovče pri Brniku prodamo - parcele z gradbenim dovoljenjem in nove stanovnajske hiše zgrajene do IV. faze v pripravi, Interda, d.o.o., tel,: 041/647-257, 041/333-222 PREDDVOR - bližina stavbna parcela 1.236 m2 po 14.000,00 SIT/m2, možnost nakupa samo polovice, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53 KMETIJSKO ZEMUIŠČE ALI KMETIJO, kupim. Tt 031/54-88-41 8570 Prodam 6 ha GOZDA na Jelovici, ledena dolina. Tt 031 /338-569 9151 POSLOVNI STIKI TEHNIĆNIM TRGOVINAM po Gorenjskem nudimo posredovanje pri servisiranju GSM aparatov. Tt 040/834-691 7810 www.e-nakup.net TRGOVINA Z NAMENOM išče POSLOVNE PARTNERJE s področja marketinga. Vse informacije 041 /795-777 ali e-mail: info@-nakup.org E-trgov-ina Bučar K.d., Prešernova c. 9, Ljubljana KRATKOROČNI KREDITI do 100 000 SIT v 1 uri! GORFIN d.o.o., Kranjska cesta 4, Radovljica, Tt 531-48-39, 040/633-903 POZNANSTVA POMLADNI VETER - vabimo Gorenjke, mlajše in starejše, ki želijo spoznati novega moškega, da pokličete. Tt 031/612-541 ali 041/899-442 od 9 ure dalje, tudi ponoči, ali pošljeta SMS. Veselimo se sodelovanja z vami! 9069 RAZNO PRODAM Prodam okovane GAJBICE. Tt 533-15- 49 8977 Prodam SMREKOV FABJON in KLOBUK za narodno nošo. Tt 518-81-66 9003 MAKLER BLED d.O.4 mODAJA^Jr^l^EMlCNLN 4160 bled, Ljuhljimskn c csla"% tel.: 5767-600, 041/647-974 Prodam BRUNARICO v Škofji Loki. Tt 031/441-381 9068 KOSILNICO ALKO vrtno, lepo ohranjeno, ter krila oken, ugodno prodam. Tt 031/858-886 9092 PRIKOLICO za avto in lepo ohranjeno kuhinjsko NAPO, poceni prodam. Tt 53- 10-211 9103 Kupim BALIRANO SENO v kockah in prodam več vrst medu. Tt 031/798-485, 25-22-291_om Prodam BUKOVA in HRASTOVA DRVA. Tt 5182-366 9160 DOM nepremičnine 04/202-33-00, 041/333-222 !>;mn|;im,i Kiaiabt-iyei vp.. Slri|»r|ev« 4. Kruni www.dom-nepicniicninc.com STANOVANJA ODDAMO ŠKOFJA LOKA - Partizanska ul, GARSONJERO, 20.5 m2, opremljeno, 42 000 SIT/mes, KRANJ Gubčeva ul. oddamo obnovljeno 2 ss, 64 m2/ll., delno premljeno, nova kuhinja, vsi priklj. 55000 SIT/mes+1 varščina, RADOVLJICA Gradnikova ul. oddamo obnovljeno 2 ss, novo opremljeno, 55 m2/lll za 2 osebi 70.000 SIT/mes (300 EUR)+280.000 SIT varščine, MEDVODE Preska oddamo opremljeno 2 ss, 58 m2/IV., cena 70.000 SIT/mes. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00, 041/333 2 2 2 6592 NEPREMIČNINE AGENT - Krani tel.: 2365-360,2365-361 Ženski osebi oddam SOBO, umetnici oddam polovico ateljeja, obema s souporabo funkcionalnih prostorov v hiši. Vselitev septembra, okolica Kranja. Prošnje pismeno: Contact, p.p. 216, 4001 Kranj 8759 BLED oddam opremljeno SOBO, souporaba kopalnice, možnost kuhanja. Tt 57-44-108 9114 V okolici Kranja oddam opremljeno SOBO s souporabo kopalnice. Tt 031/641-424 9116 ŠKOFJA LOKA - Frankovo, dvosobno stanovanje, obnovljeno, opremljeno, najemnina 60.000 SIT; PLANINA III, enainpol-sobno STANOVANJE opremljeno, najemnina 60.000 SIT, predplačilo, oddam. Tt 23-15-600 , 041/774-101 Pianova nepremičnine 9120 ŠKOFJA LOKA oddam novo eno sobno stanovanje s kabinetom in garažo. Tt 041/813-044 9i4o KRANJ - Planina III oddam v najem za daljše obdobje delno opremljeno, dvo in pol sobno stanovanje, 75 m2, vseljivo 1.8.03. Tt 040/865-540 gieo KRANJSKA GORA - Čičare; 78 m2, 1. nadstropje, oddamo, trisobno, I. 95, neopremljeno. CENA: 70.500,00 SIT/mes. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana; Enota KRANJ. 04/28 11 000 Šk.Loka-Podlubnik: 2SS, 61 m2, XI. nad., vsi priključki, opremljena kuhinja, cena najema 60.000 SIT, pol leta predplačila, varščina 240.000 SIT ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041/755-296, 040/204-661 Škofja Loka - 1 G 18 m2 v 12. nad., vsa oprema, I. 80, cena = 39.800,00 SIT/mes, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53 STANOVANJA KUPIMO STANOVANJA KUPIMO KRANJ enosob-no stanovanje ali garsonjero, KRANJ ŠOR-LIJEVO NAS. 1 ss ali manjše 2 ss za znanega kupca.. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 2369-333, 041/333-222 4248 KRANJ, ŠKOFJA LOKA, RADOVLJICA, TRŽIČ; iščemo več stanovanj različnih velikosti, v hiši ali bloku, novejša ali starejša, potrebna adaptacije, lahko kasneje vseljiva. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana; Enota KRANJ. 04/28 11 000 Kranj; garsonjero za našo stranko takoj kupimo. Pokličite SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana; Enota KRANJ. 04/28 11 000 SUET SVIT ISEPHt MIC NINI- d.i Ljuhli.«N«, Enot« Kmanj Ni,...|i»» uli.« 12 4000 K»«»j fll 04/28I l-OOO f**.s 04/2O2* 4W NEPRtMIČNINE RFAI. ESTATE KRANJ - PLANINA I, PLANINA II, PLANINA III, ŠORLIJEVO NASELJE, VODOVODNI STOLP, kupimo več garsonjer različnih velikosti za že naše znane kupce, cena od 7.000.000,00 sit do 10.000.000,00 sit. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net KRANJ - PLANINA I, PLANINA II, PLANINA III, ŠORLIJEVO NASELJE, ZLATO POUE, kupimo več enosobnih stanovanj, za že znane stranke. AGENT KRANJ, tel. 04-23-.80-430, 04-23-65-360, agentkranj. nepremicnine.net KRANJ - bližina vodovodnega stolpa, Šor-lijevo naselje, bližina bazena kupimo dvosobno stanovanje obrnjeno na jugozahodno stran, v prvem ali drugem nadstropju, do 13 MIO SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj . nepremičnine. net KRANJ - ZLATO POLJE, ŠORLIJEVO, VODOVODNI STOLP, NUJNO KUPIMO DVOSOBNO STANOVANJE ZA ŽE ZNANEGA KUPCA. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremičnine.net Na celotnem območju Gorenjske odkupujemo stanovanja različnih velikosti za znane kupce. Plačila takoj ali v zelo kratkem času. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041/755-296, 040/204-661 RADOVLJICA, dvosobno ali enosobno stanovanje kupimo za znanega kupca. Gotovina. J&T, NEPREMIČNINE, ŠIFTAR Jure, s.p., 04-531 44 24, 031-322 246, 041-738 454. KRANJ - Zlato polje, kupimo manjše 3 ss do 2. nadstr ali menjamo 2 ss, 49 m2, za večje z doplačilom. DOM NEPREMIČNINE Tt 202-33-00, 041/333-222 6597 STANOVANJA NAJAMEMO Najamemo manjše 2 ss in 1 ss za 2 osebi. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00, 041/333 222 5967 Manjše 2 ss, z vrtom, bivalni vikend, opremljeno, okolica Kranja. Tt 031/666- 446 9097 ŠPORT nrodam MOTOR za čoln Selva 20 KM z manjšo okvaro in pribor za čoln ter PISALNI STROJ. Tt 041 /602-395 8278 STORITVE SENČILA ASTERIKS, Rozman Peter, s.p., Senično 7, Križe, IT 5955-170, 041/733-709, ŽALUZIJE, ROLETE, LAMELNE ZAVESE, PLISE ZAVESE, KOMARNIKI, ROLOJI, MARKIZE, PVC KARNISE, TENDE! Sestavni in nadomestni deli za rolete in žaluzije, izdelovanje, svetovanje, montaža in servis. Dobava v najkrajšem času! 25 /S 'OBLCL, MIRKA VADNOVA 14, 4000 KRANJ tel.: 04/201 30 LESNI PROGRAM, HOBBV, POHIŠTVO, LESNI ELEMENTI TESNENJE OKEN in VRAT, uvožena tesnila do 30 % prihranka pri ogrevanju. Prepiha in prahu ni več! Zmanjšan hrup, 10 let garancije. 1T 041/694-229, 01/83-15-057, BE&MA, d.o.o., Ekslerjeva 6, Kamnik 1312 SELITVE, HITRI PREVOZI, ODVOZ STAREGA POHIŠTVA, ODVOZ ODPADNEGA MATERIALA, PRENOSI KLAVIRJEV IN BLAGAJN, PREVOZI DOMA IN V TUJINI, HITRO IN UGODNO. Tt 041/35-80-55, Matej Tt 041/737-245, Tadej. Prevozi in selitve Tadej Brce s.p., C. Jaka Platiše 11, Kranj 6575 /\ "ZT 04/2316-800 /"naC\ 041/323-823 DOM , d.0.0., Šotna 93, Žabnica IN PVC TLAKOV Izdelava podstrešnih stanovanj, predelnih sten, spuščenih stropov v Knauf izvedbi ali z oblogami, polog ladijskega poda, lamina-tov in parketa, obnova starih parketov in celotnih stanovanj. Planinšek Vilma s.p., Prebačevo 34, Kranj Tt 031/50-46-42 STROJNI OMETI, STROJNI TLAKI, ESTRIHI, FASADE tel.: 041/584-533, 031/442-779 EL-ED-A, d.o.o. Kotnikova 18, Ljubljana Prevzamem vsa zidarska dela - od temeljev do strehe, tudi adaptacije, notranje omete, škarpe, fasade, tlakovanje dvorišč, kanalizacija - delamo hitro in poceni. TT 041/593-492, Bytyqi oče in sin d.n.o., Cegelnica 48 b Naklo 7712 ASFALTIRANJE IN TLAKOVANJE dvorišč, dovoznih poti in parkirišč, polaganje robnikov ter pralnih plošč, izdelava betonskih in kamnitih škarp, izkopi in nasipi. Tt 01/839-46-14,041/680-751 8310 STROJNI OMETI notranjih sten in stropov, HITRO in PO UGODNI CENI. Tt 041/642-097, Urmar, d.o.o., Zakal 15, Stahovica Nudimo ugodne kredite do 6 let na osnovi osebnega dohodka aH pokojnine. Osebni dohodek lahko obremenimo preko tretjine, star kredit ni ovira. Tel.: 02/25-24-826, gsm 041/750-560, 041/331-991. Prodaja vozil NUMERO UNO, Dušan Šimunovič, s.p. Mlinska ul. 22, 2000 Maribor FLAMME d.o.o. dimniki iz nerjaveče pločevine: sanacija starih dimnikov, povrta-vanje dimnikov, dimniki za novo gradnjo -prostostoječi, brezplačen ogled na objektu in svetovanje. Flamme d.o.o., Potočnikova 11, Škofja Loka, 041 /634-656 ali 04/515- 44-90 8498 ASFALTIRANJE, TLAKOVANJE, IZKOPI, STROJNI IN ROČNO. Izdelava vse vrst ograj in škarp, adaptacija in novogradnja. Hitro in ugodno! IT 031/758-470, 070/650-214, Zuka-Tabakovič&Co., k.d., Litijska c. 32, Ljubljana 8594 STROJNO IZDELOVANJE estrihov Klemene, Pokopališka 10, Naklo tel.: 04/25 718-13 041/632-047 Kh.-mmu: Vladimir s.p. nd o m p I o n družba za inženiring, j nepremičnine, urbanizem I in energetiko, d.d. : kranj,bleiweisova 14 041/647-433, 051/319-651 STANOVANJE PRODAMO ' na Planini I. v Kranju prodamo 2 + 2 kabineta stanovanje v VI. nadstropju, izmere 91 m2, staro 26 let, cena 17,7 mio SIT; ' v Kranju na Planini I. prodamo 3-sobno ♦ 2 kabineta stanovanje, III. nadstropje, v izmeri 103,7 m2, staro 24 let. cena 23,3 mio SIT; " v Kranju na Planini I. prodamo dvosobno + 2 kabineta stanovanje v IV. nadstropju, izmere 88.6 m2, staro 28 let, cena 19,3 mio SIT; " v starem mestnem jedru Kranja prodamo starejše trosob-no stanovanje brez centralnega ogrevanja v I. nadstropju, izmere cca 130 m2, staro cca 150 let, delno prenovljeno, cena 21,2 mio SIT; ' v Lescah prodamo starejše trosobno stanovanje, potrebno obnove, v II. nadstropju, izmere 75 m2, staro 51 let, cena 13,2 mio SIT; ' v Škofji Loki prodamo dvosobno stanovanje v IV. nadstropju, v izmeri 53 m2, klasično ogrevano, staro 43 let, cena 13,5 mio SIT; ' na Planini III. v Kraniu prodamo garsonjero v 2. nadstrop-JH izmere 33 m2 - nizek objekt, staro 15 let. cena 11 mio SIT. * na Planini II. v Kranju prodamo enosobno stanovanje v I. nadstropju, delno opremljeno, izmere 52,80 m2, staro 20 let, obnovljeno leta 1999, cena 15.5 mio SIT; " na Planini III. v Kranju prodamo dvosobno stanovanje s kabinetom, delno opremljeno in prenovljeno, zelo lepo vzdrževano, izmere 75,60 m2. staro 18 let, cena 18 mio SIT; * v Stražišču pri Kranju prodamo v starejši hiši obnovljeno manjše dvosobno stanovanje v pritličju, v izmeri 45,20 m2, cena 12,9 mio; STANOVANJE ODDAMO V NAJEM: ' na Planini III. v Kranju oddamo v naiem dvosobno stanovanje v mansardi, izmere 73,20 m2, staro 16 let, cena 61.500 SIT mesečno. HIŠE - PRODAMO ' v Čirčah pri Kranju prodamo stanovanjsko hišo z gostinskim lokalom in urejenim parkirnim prostorom, staro 17 let, cena 104,8 mio SIT; " Kranj - bližnja okolica, prodamo prenovljeno hišo po delih, staro 15 let; pritličje 120 m2 stanovanjske površine, 10 m2 kleti, 230 m2 vrta, 3 parkirišča - cena 26.830.000 SIT; 1. nadstropje: 90 m2 stanovanjske površine, 10 m2 kleti, 100 m2 vrta, 2 parkirišči - cena 17.495 000 SIT; v Pod-brezjah prodamo novo nedokončano visokopritlično hišo z gostinskim lokalom v obratovanju in svojim parkirnim prostorom, na parceli velikosti cca 1000 m2, cena 46 mio SIT; " v bližini Cerkelj na Gorenjskem prodamo pritlično hišo, tlorisa 12 x 11 m2, na parceli velikosti 572 m2, staro 12 let, cena 39 mio SIT; ' v Kranju, v centru mesta, prodamo na lepi lokaciji starejšo hišo, potrebno obnove, z vso lokacijsko dokumentacijo, ki omogoča nov poslovno-stanovanjski objekt, staro 40 let, cena 28 mio SIT; ' v Zmincu pri Škofji Loki prodamo visokopritlično hišo v III. gradbeni fazi, na parceli velikosti cca 600 m2, staro 2 leti, cena 24,2 mio SIT; " v bližini Naklega prodamo visokopritlično hišo v III. gradbeni fazi, na parceli 500 m2, cena 40 mio SIT; " v bližini Škofje Loke na zelo lepi lokaciji prodamo visokopritlično hišo na parceli, velikosti 160 m2, staro 8 let. cena 24 mio SIT; ' Brezje nad Tržičem - vas Leše - prodamo starejšo kmečko hišo s trgovino v pritličju na parceli velikosti 80 m2, staro 50 let, cena 7 mio SIT; ' v bližini Preddvora prodamo zelo lepo visokopritlično hišo, tlorisa 13 x 9 m2 na parceli velikosti 685 m2, staro 9 let. cena 74,6 mio SIT; " na Drulovki pri Kranju prodamo vrstno atrijsko hišo, tlorisa 17 x 6 m2, na parceli velikosti 182 m2, staro 13 let, cena 38 mio SIT. HIŠE KUPIMO ' V okolici Kranja kupnim :,l;inovnii|:;ko hišo piipudnjocini zemljiščem do 30 mio SIT, za znanega kupca POSLOVNI PROSTOR - prodamo ' v Kranju blizu avtobusne postaje prodamo poslovne prostore v III. nadstropju, v izmeri cca 135 m2. primerno za pisarne (možnost prodaie tudi maniših kvadratur), stare 39 let, cena 1.800 SIT/m2; ' v Kranjski gori prodamo poslovni prostor v IV. gradbeni fazi, pritličje, v izmeri 136 m2, cena 26 mio SIT; \v Kranju - Zlato polje prodamo poslovni prostor v pritličju, v izmeri 42 m2, star 10 let, cena 11,6 mio SIT; ' v Kranju, blizu Zavarovalnice Triglav, prodamo poslovni prostor, primeren za trgovino, banko ali podobno dejavnost, v skupni izmeri 552 m2 (bivši Comming), star 23 let, cena 128 mio SIT; ' v Križah pri Tržiču prodamo poslovni prostor (primeren za trgovino) v pritličju, izmere 64 m2 - parkirišče urejeno, star 53 let, cena 11 mio SIT; ' na Planini II v Kranju prodamo poslovni prostor v I. nad-stropiu v izmeri 420 m2, možno tudi po delih, star 17 let, cena 73,4 mio SIT; ■ v Radovljici prodamo manjši poslovni prostor v prittičju. izmere 20 m2. star 12 let, cena 5 mio SIT. " na Planini I. prodamo ali oddamo v najem poslovni prostor v izmeri 44,80 m2, star 24 let, adaptiran leta 1990, prodajna cena 9 mio SIT ali najemnina 83.600 SIT mesečno; POSLOVNI OBJEKT PRODAMO: ' na Primskovem v Kranju prodamo dve poslovni stavbi različnih velikosti, na parceli velikosti cca 1000 m2; enonad-stropni objekt , leto izgradnje 1980, mansarda izdelana v letu 1995, cena 116,5 mio SIT in pritlični objekt, leto izgradnje 1947, cena 23 mio SIT; * v Kranju ob prometni cesti prodamo poslovni objekt s 1120 m2 koristne površine na parceli velikosti 1010 m2, leto prenove 1962, cena 120 mio SIT. POSLOVNI PROSTOR: - oddamo v najem ' v Čirčah oddamo v najem skladiščni prostor, izmere cca 50 m2, višine 4 m, star 22 let, cena 35.000 SIT mesečno; * v Čirčah pri Kranju oddamo v najem pisarniške prostore v izmeri 80 m2, stare 22 let, cena 112.000 SIT mesečno; * na relaciji Kranj - Škofja Loka - Sveti Duh - oddamo v najem zelo lepo urejen poslovni prostor (pritličje ♦ etaža) v izmeri cca 150 m2, prenova I. 2000, cena 175.000 SIT mesečno; " v Kranju na Cesti Staneta Žagarja oddamo v najem poslovni prostor v izmeri cca 40 m2, prenova I. 2001. cena 116.500 SIT mesečno; * v Žireh oddamo v najem skladiščne prostore v izmeri cca 130 m2 (višina 3,30 m), stare 2 leti, cena 122.000 SIT mesečno; * v Tržiču oddamo v najem manjši poslovni prostor v izmeri cca 30 m2, primeren za trgovino ali pisarno, star 26 let. cena 56.000 SIT mesečno. PARCELA-PRODAMO: * na Zg. Jezerskem prodamo zazidljivo parcelo, velikosti cca 1.500 m, cena 8.300 SIT/m2; ' v Žireh prodamo zazidljivo parcelo, velikosti cca 3.000 m2, možnost delitve tudi na manjše, cena 6.100 SIT/m2; ' v Vodicah prodamo parcelo, velikosti 950 m2, za poslovno dejavnost; cena 30.290 SIT/m2; VIKEND PRODAMO ■ na Bledu prodamo vikend, tlorisa 46 m2, na parceli velikosti 1400 m2, star 53 let, cena 44,3 mio SIT. VIKEND PARCELA " pod Joštom nad Kranjem - Pševo prodamo vikend parcelo v izmeri 1166 m2. cena 5,8 mio SIT. ODGOVORNOST IN STROKOVNOST ZAGOTAVLJATA ZANESLJIVOST IN USPEH. ALU VRATA, vetrolove, balkone, zimske vrtove, nadstreške izdelujemo, montiramo. Novak, s.p., Zg. Pirniče 34, Medvode, 01/3621-794,040/253-029 8681 a . lorrmi m Tominčeva 2, 4000 Kranj ■ Stražišče 04/2315-600. siol.nBt. http://a9ancija-prim0.Ri PLANINA I - 2 sobno, 63 m2, 111/12, leto izgradnje cca 1973, cca 14,7 mio. Mike & Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si BLEIVVEISOVA - 3 sobno, 68,68 m2, XII/17, takoj vseljivo, leto izgradnje 1964, cena 17 mio. Mike &Co. d.o.o., Bleiweiso-va 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si VALJAVČEVA - 3 sobno, 74,90 m2, P/4, obnovljeno v celoti, I. izgradnje cca 1963, cca 17,5 mio. Mike & Co. d.o.o., Bleivveisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si PLANINA - 2,5 sobno, 75,80 m.2, I. nad., leto izgradnje 1988, cena cca 18,6 mio. Mike & Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si ŠKOFJA LOKA Kidričeva, trosobno s kabinetom 91 m2,staro 25 let,cena 15mio SIT NEPI d.o.o., Škofja Loka 041 425-380 ZREČE - Bio masivne, energijsko varčne hiše, prodamo. Možnost kredita Baleta -Satler in drugi d.n.o. Ob dolenjski železnici 12, 1000 Ljubljana, tel.: 01/428 93 99, gsm: 041 310 635 BLED - Cesta v Megre; 74,37 m2, lastno 2 ss stanovanje s kabinetom, v pritličju letos obnovljene tristanovanjske hiše, na mirni lokaciji, takoj vseljivo. Možnost dokupa garaže. CENA: 27,3 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana; Enota KRANJ. 04/28 11 000 KRANJ - Planina III; 47 m2, I.87, enosobno, deloma mansardno, ohranjeno, klima, balkon, dvigalo, V lega. CENA: 11,8 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana; Enota KRANJ. 04/28 11 000 KRANJ - Planina; 83 m2, 3,5-sobno, mansarda, sončna, 17 let, ugodno. CENA: 15 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana; Enota KRANJ. 04/28 11 000 KRANJ - Zlato polje; 74 m2, letnik 98, trisobno, mansarda, klima, dobra razporeditev prostorov, vseljivo, dve garaži . CENA: 21 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana; Enota KRANJ. 04/28 11 000 ŠKOFJA LOKA - center; 148 m2, 2. nadstropje na novo kvalitetno leta 2000 obnovljene meščanske hiše, CK, takoj vseljivo. CENA: 24,2 mio SIT SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana; Enota KRANJ. 04/28 11 000 Inep R E M I C N I N E 1 BlekvsijovncMiaB Kran] d.o.cSV 2026-172 PONOVNO OBNOVLJENA STANOVANJA, KRANJ - ĆIRČE, šest stanovanjski objekt z lastnimi parkirišči, števci za hladno in toplo vodo - kalorimetri. Od 265.000,00 SIT do 276.000,00 SIT. Stanovanjske površine od 38 m2 in naprej, vseljiva januarja 2004. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremičnine, net KRANJ - CENTER, v zelo lepi, staromeš-čanski hiši prodamo mansardno garsonjero, staro 11 let, 28,20 m2, 2. nadstropje, francoski balkon, CK, vseljiva takoj, CENA: 8.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj . nepremicnine.net KRANJ - PLANINA I, prodamo komplet opremljeno enosobno stanovanje, 39,90 m2, 2. nadstropje/nizek blok, staro 16 let, balkon, vsi priključki, vseljivo po dogovoru. CENA: 11.500.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net TRŽIČ - DETELJICA, prodamo prazno enosobno stanovanje predelano v enosobno stanovanje s kabinetom, 40,67 m2, v 5. nadstropju, staro 30 let, CK-olje, vsi priključki, vseljivo po dogovoru. CENA: 10.500.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj. nepremičnine, net TRŽIČ - RAVNE, prodamo enosobno stanovanje, staro 19 let, 33,50 m2 stanovanjske površine, 1. nadstropje, CK, SAT, brez balkona, vseljivo takoj. CENA: 8.000.000,00 SIT AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj. nepremicnine.net 8^ * ■ •o ^» * NEPREMIČNINSKO O * to S? POSLOVANJE °i — s: J K k 4> 0 t- u. ikm*aašm a KRANJ - PLANINA II, prodamo enosobno stanovanje s kabinetom, staro 16 let, 52,80 m2, 1. nadstropje, balkon, kuhinja z belo tehniko, vsi priključki, vseljivo po dogovoru. CENA: 16.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net KRANJ - ZLATO POLJE, prodamo enosobno stanovanje s kabinetom, 46,6 m2, 2. nadstropje/nizek blok, staro 42 let, v celoti prenovljeno, balkon, vsi priključki, vseljivost po dogovoru. CENA: 14.500.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net KRANJ - ZLATO POLJE, prodamo dvosobno stanovanje predelano v trosobno stanovanje, 56,70 m2, staro 4 leta in pol, 4. nadstropje/nizek blok, balkon, komplet opremljeno, vsi priključki, vseljivo po dogovoru. CENA: 17mio. SIT. AGENTKRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremičnine.net KRANJ - CENTER, v kompletno obnovljeni zelo lepi staromeščanski hiši, prodamo dvosobno stanovanje v fazi adaptacije, staro 60 let, 70,90 m2, 1. nadstropje, balkon + sorazmerni delež vrta, vsi priključki, vseljivo po dogovoru. CENA: 16.300.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremičnine.net KRANJ - ZLATO POLJE, prodamo dvosobno stanovanje 46,30 m2, staro 29 let, 2. nadstropje, vsi priključki, vseljivo po dogovoru. CENA: 12.600.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net KRANJ - PLANINA I, v 3. nadstropju prodamo dvosobno stanovanje, 63 m2, staro 30 let, balkon, vsi priključki, vseljivo po dogovoru. CENA: 15.500.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net KRANJ - VODOVODNI STOLP, prodamo komplet opremljeno dvosobno stanovanje v pritličju, staro 42 let, velikost stanovanjske površine 52 m2, CK-plin, vsi priključki, vseljivo po dogovoru. CENA: 14.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj. nepremičnine, net KRANJ - PLANINA II, prodamo dvosobno stanovanje, 68,30 m2, staro 25 let, 4. nadstropje, balkon, vsi priključki, kuhinja brez bele tehnike, vseljivo po dogovoru. CENA: 16.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj. nepremičnine.net KRANJ - PLANINA II, prodamo dvosobno stanovanje s kabinetom, 79,80 m2, staro 24 let, 1. nadstropje, balkon, vsi priključki, vseljivo po dogovoru. CENA: 17.400.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj. nepremičnine, net KRANJ - VALJAVČEVA, prodamo trisobno stanovanje, 74,90 m2, staro 35 let, visoko pritličje/nizek blok, balkon, vsi priključki, vseljivo po dogovoru. CENA: 17.500.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremičnine, net KRANJ - NAZORJEVA, prodamo dvosobno stanovanje s kabinetom, 81 m2, staro 40 let, 4. nadstropje/nizek blok, zaprta loža, vsi priključki, vseljivo po dogovoru. CENA: 18.500.000,00 SIT AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net KRANJ - PLANINA III, prodamo zelo lepo dvosobno stanovanje z dvema kabinetoma, 81,50 m2, staro 20 let, 2. nadstropje, balkon, vsi priključki, vseljivo takoj. CENA: 20.900.000,00 SIT AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj . nepremičnine. net KRANJ - PLANINA I, prodamo dvosobno stanovanje, stanovanjske površine 54,80 m2, staro 28 let, 9. nadstropje, balkon, komplet obnovljena kopalnica, vsi priključki, vseljivo po dogovoru. CENA: 13.500.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj. nepremicninejre^_ KRANJ - VODOVODNI STOLP, prodamo dvosobno stanovanje s kabinetom, 67,60 m2, staro 40 let, 3. nadstropje, zastekljen balkon, CK-plin, vsi priključki, vseljivo novembra 2003. CENA: 16.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremičnine.net KRANJ - ZLATO POLJE, prodamo trisobno stanovanje s klimo, 74,10 m2, 4. nadstropje, staro 5 let, CK-plin, vsi priključki, kuhinja v kompletu z belo tehniko, možnost nakupa lastnega boksa, vseljivo konec leta 2003. CENA: 19.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net Kranj - Orehek: 2SS + kabinet, 52,59m2, P, več stanovanjska hiša, popolnoma obnovljeno, parkirno mesto, vseljivo 07/03, cena:15,7mio Kranj-Orehek: 2SS + kabinet, 55,17m2, P-delno polkletno, popolnoma obnovljeno leta 03, takoj vseljivo, lastno parkirno mesto, cena 14,5 mio ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/23 81 120, 04/236 66 70,041/755-296, 040/204-661 Kranj - Zlato polje: 3SS, 73m2, I.nad, starost objekta 35 let, kopalnica WC-ob-novljeno, velik balkon, takoj vseljivo, cena 17,5 mio ITD+ NEPREMIČNINE Tel: 04/23 81 120,04/236 66 70,041/755-296,040/204-661 Kranj - Planina I: 2SS + kabinet, 51 m2, obnovljeno leta 03, VII. Nad., zelo lepo, cena 14,5 mio Kranj - Planina II: 2SS, 54m2, V. nad., zelo lepo starost objekta 20 let, cena 14,9 mio ITD+ NEPREMIČNINE Tel: 04/23 81 120,04/236 66 70,041 /755-296,040/204-661 Žiri - mestno jedro: V več stanovanjski hiši 2SS, 67m2 stan. površine, vsi priključki, popolnoma renovirano leta 01, lepa terasa, vrt 41 m2, cena 10 mio ITD+ NEPREMIČNINE Tel: 04/23 81 120, 04/236 66 70, 041/755-296, 040/204-661 Kranjska Gora - Bezje: 3SS, 73m2, II. nad., vsi priključki, takoj vseljivo, cena 20 mio ITD+ NEPREMIČNINE Tel: 04/23 81 120, 04/236 66 70, 041/755-296, 040/204-661 Kranj-Planina I: 3SS, 77m2, IV. nad., renovirano - res lepo, 18.7 mio, v račun tudi 1SS Kranj - Planina I: 2SS + 2, renovirano, I. nad., 88m2, dva balkona, vedno ogleda, 21.9 mio Kranj - Hrastje: 2SS, II. nad., 60m2, renovirana kopalnica, vsi priključki, cena 13 mio ITD+ NEPREMIČNINE Tel: 04/23 81 120, 04/236 66 70, 041/755-296, 040/204-661 KRANJ, center -1 G 28,30 m2 v 1. nad., obnovljeno 95, cena = 8,0 mio SIT, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53 KRANJ, Planina I - 2 SS + K 82 m2 v pritličju z atrijem., I. 85, cena = 21,1 mio SIT, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53 KRANJ, Planina I - 2 SS 55 m2 v 12, nad., I. 75, cena - 11,0 mio SIT in 95 m2, 1. nad. I. 75, cena - 18,7 mio SIT, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53 KRANJ, pri avtobusni postaji - 4 SS 87 m2, 13. nad., obn. 86 I., cena = 19,0 mio SIT, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53 KRANJ, Planina I - 3 SS 79,8 m2 v pritli,, I. 75, cena = 16,5 mio SIT, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53 KRANJ, Planina II - 2 SS 68 m2 v 7. nad., predelano v 2,5 SS, I. 86, cena = 15,2 mio SIT, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53 KRANJ, Planina III - 2 SS 63 m2 v l.nad., nizek blok, pogled na njive, I. 87, cena = 16,0 mio SIT, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53 KRANJ, Zlato polje - 2 SS 48,5 m2 v 2. nad., I. 64, obn.2001, cena =12,5 mio SIT, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53 TRŽIČ, Preska - 3 SS 87,4 m2 v 4. nad., I. 86, cena =16,1 mio SIT, možnost nakupa garaže, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53 TUPALIČE - 3 SS 78 m2 v dveh etažah, 1.2003 in 4 SS 92 m2 v treh etažah, vse po 250.000,00 SIT/m2, I. 2003, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53 JESENICE - 2 SS 56 m2 v l.nad., zastekljen balkon, I. 83, cena ■ 9,3 mio SIT, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53 KRANJ - KOKRICA, bližina Brda, dvosobno stanovanje s kabinetom, 58 m2, zgrajeno 1963, 13,8 mio sit, prodamo, PROA-GENT d.o.o., 041/622-730 BISTRICA PRI TRŽIČU - Kovorska C, prodam 1 ss s kabinetom, 39 m2. tt 031/782-386 8304 DRULOVKA - mansardno 2 ss, 63.40 m2 (13 let), vzhod, etažna CK na trda goriva, 13.3 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00,041/333-222 ao32 GOLNIK prodam garsonjero v izmeri 31,5 m2. Tt 041/385-913 od 16.do 17. ure 8790 V Kranju prodam 3 sobno STANOVANJE, obnovljeno, mirna lokacija. Tt 031 /60-33- 66 8904 ŠKOFJA LOKA - PODLUBNIK, prodam obnovljeno tri sobno stanovanje v pritličju, z opremljeno kuhinjo. Tt 512-78-50, 041 /364-482 8920 Prodam 2 sobno STANOVANJE v mestnem jedru v Kopru in 1 sobno STANOVANJE v mestnem jedru v Izoli, obe sta obnovljeni, takoj vseljivi ter primerni tudi za počitniško stanovanje. IT 070/448-250 9010 V Šorlijevem naselju prodamo dvo sobno, renovirano STANOVANJE. tt 040/440- 818 9053 Prodam 2 sobno STANOVANJE 63 m2 v Cerknici - center. Tt 041 /591-035 9078 Nujno zamenjam 3 sobno STANOVANJE v Radovljici za manjše, strogo pritlično z doplačilom. IT 031/212-174 9113 ZLATO POLJE - dvosobno stanovanje, 3.nad., priključki, CK - plin, cena 13 mio SIT, prodam. 323-15-600 , 041/774-101 Pianova nepremičnine 9119 Prodam STANOVANJE 56m2, novogradnja v Preddvoru, cena 14,5 mio SIT. Tt 040/556-577 9186 VOZILA DELI VLEČNE KLJUKE montaža in vpis. Boris Drole, s.p., Zg. Bitnje 312, 041/896-134 6954 GOOD YEAR MARATHON LHS 385/65 R 22,5 2 kom na platiščih, prodam. Tt 23-54-181, 041/33-55-39_8948 Prodam snemljivo KLJUKO za jugota. Tt 041/265-682 9122 VIKENDI KRANJ, CERKLJE, ŠK.LOKA KUPIMO BIVALNI VIKEND za znane kupce. DOM NEPREMIČNINE 202 33 00, 041/333 2 2 2 7216 BOH. BISTRICA; 36,85 m2, prodamo 1.00 izdelan apartma v neposredni bližini Koble. CENA: 11,7 mio SIT SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana; Enota KRANJ. 04/28 11 000 VOZILO KUPIM NAJUGODNEJŠI ODKUP KARAMBOLI-RANIH in CELIH VOZIL. IT 04/2041-168, 041/730-939 6496 Odkup karamboliranih ozil in celih ZAS-TAVINIH VOZIL IT 031 /629-504 8737 Največ za vaše poškodovano vozilo, tudi totalko. Takojšnje plačilo, prepis, odvoz. TT 031/770-833 8742 Kupim TVVINGO, POLO ali podoben ohranjen avto, 1.97 naprej. Tt 25-21-538 9191 VOZILA ODKUP RABLJENIH VOZIL od I. 1992. Plačilo v GOTOVINI, uredimo prenos lastništva. ADRIA AVTO,d.o.o., Partizanska c. 1, Škofja Loka (bivša vojašnica). Tt 5134-148,041/632-577 26 MARK MOBIL d.o.o., Trg Rivoli 8, ODKUP IN PRODAJA RABLJENIH VOZIL TER PRENOS LASTNIŠTVA. IT 2353-500 IN 041 /668-283 7951 ODKUP, PRODAJA, PREPIS RABLJENIH VOZIL. Gotovinska plačila. Tt 20-11-413, 041 /707-145, 031 /231 -358 aees ODKUP, PRODAJA, PREPIS RABLJENIH VOZIL, GOTOVINSKA PLAČILA. tt 20-11-413, 041/707-145, 031/231-358, Avto Kranj d.o.o., Savska c. 34, Kranj 8839 Prodam MAZDO 626 2.0 i, I.90, 6/04, električni pomik stekl in strešnega okna, CZ, lepo ohranjena, cena po dogovoru, zavarovanje ostane avtomobilu. Tt 041/464-622 _9065 R 4 GTL, 1.89, neregistriran, 170.000 km, cena po dogovoru. Tt 040/328-327 9082 Prodam FORD ESCORT 1.8 diesel, 1.91, cena 350.000 SIT, reg.10/03. Tt 041/283-461 9096 Prodam HONDA CMC 1.4 is sedan, 1.96, el. paket, ele. šibedah, original 2x air bag. »041/350-348 9"i Pnodam R TVVINGO, 1.00, ele.stekla, 2x air bag, 40.000 km, izredno ohranjen. Tt 041/731-843_9_H2 Prodam R CLIO 1.4, oprema RT, 1.98, bele barve. tt 041 /463-712 9123 Prodam R 5 CAMPUS, 130.000 km, 1.93, reg. do 6/04, lepo ohranjen. IT 57-21-759 9125 Ugodno prodam CITROEN AX, 1.91. it 25-22-176 _9128 Prodam R 4, 1.89. 1T 031/504-658 9138 FIATTIPO 1.6 IESK, I.93, črn, nekaram-boliran, 160.000 km, prodam. Tt 25-29-070,031/525-273 9,45 Poceni prodam PANDO 750, vozno, 1.90, rdeče barve. IT 250-32-89, 23-32-103 RONDO TRADE d.o.o. Kidričeva c. 51, 4220 Škofja Loka ODKUP - PRODAJA, PREPISI VOZIL 04/513 88 10, 041/942 912 www. rondo-trade. si Prodam CITROEN AX 1.97, rdeče barve, 5 vrat. Informacije IT 041 /291-471 9i58 VOLKSVVAGEN GOLF 1.91, 1.3, 5V, bele barve, lepo ohranjen. Avtohiša Kavčič, Milje 45 4212 Visoko, tt 275-93-00 giee FIAT BRAVA 1.6 iE 100 KM - 16V, 5v, 1.99, klima. Avtohiša Kavčič, Milje 45, 4212Visoko, Tt 275-93-00 9,69 PEUGEOT 807 ST 2.2 HDI, 1.02. Avtohiša Kavčič, Milje 45, 4212 Visoko, TT 275-93-00 9170 PEUGEOT 406 ST BREAK 2.0 HDI, 1.02. Avtohiša Kavčič, Milje 45, 4212 Visoko, Tt 275-93-00 ' 9i7i PEUGEOT 306 BREAK 1.6, 1.98, 135.000 km. Avtohiša Kavčič, Nilje 45, 4212 Visoko, Tt 275-93-00 9,72 RENAULT 19 RN 1.92 srebrne barve. Avtohiša Kavčič, Milje 45, 4212 Visoko, TT 275-93-00 9,73 PEUGEOT 306 XR, 1,95, 1.4.'Avtohiša Kavčič, Milje 45, 4212 Visoko, Tt 275-93-00 ,_ m M Peugeot 206 XR presence, 1.01, 60.000 km. Avtohiša Kavčič, Milje 45, 4212 Visoko, Tt 275-93-00 9,75 PEUGEOT 806 SV, 2.0, turbo, 1.95. Avtohiša Kavčič, Milje 45, 4212 Visoko, tt 275-93-00 . 9,76 HYUNDAI LANTRO 1.6, I.97, 87.000 km. Avtohiša Kavčič, Milje 45, 4212 Visoko, tt 275-93-00 9177 VOLKSVVAGEN POLO 60, 1.4, servo, 1.95. Avtohiša Kavčič, Milje 45, 4212 Visoko, tt 275-93-00 9178 PEUGEOT 206 1.4 elan, 1.01, klima, ABS... P 041/256-910_9179 Prodam GOLF II, 1.89, bencinar. tt 031/605-072.25-61-068 9180 ŠKODA FELICIA COMBI 1.3 LX, 1.96. Av-tomehanika Lušina Franc s.p., tt 502-20-00,041/630-754 oiei SUZUKI BALENO sedan 1.6 GL, l.pp, 1. lastnik. Avtomehanika Lušina Franc s.p., tt 502-20-00,041/630-754 9182 TOYOTA RAV 4, 1.98, 5 vrat. Avtomehanika Lušina Frnc s.p., tt 502-20-00, 041/630-754_9i83 Prodam TIPO, 1.93, rdeč, reg.11/03. tt 031/526-769, 9184 R 5 CAMPUS, 1.93, lepo ohranjen, prodam, tt 041/820-119 9197 Prodam R SENIC 1.6, 1.97, lepo ohranjen, ele. paket, cena 1.380.000 SIT. tt 041/600-335 9217 CLIO 1.2 FIDJI, 1.97, zelo lepo ohranjen, tt 031 /307-057 9220 FORD ESCORD WAG 1.6 GHIA, L 97, 2 x AIB KLIMA, ABS, SERVO VOLAN EL. OPREMA, AVTO MOČNIK D.O.O. KRANJ, TEL. 04 20 42 277 SUZUKI BALENO VVAGON 4x4 GLX, L.2000, 2 x AiB, KLIMA, EL.POMIK STEKEL, DELJIVA ZAD. KLOP, AVTORA-DIO, 1. LASTNIK. AVTO MOČNIK D.O.O. KRANJ, 04 20 42 277 RENAULT 19. 1.4 RT, L.1994, 3V, DEL ZAD. KLOP, MEGLENKA, TONIRANA STEKLA, REDNO SERVISIRAN. 1. LASTNIK. AVTO MOČNIK D.O.O. KRANJ, 04 20 42 277 M* GflNTflR ■ C| Bratov Praprctmk 10, 4202 Naklo ■»■»--"- Tel/F«; 04/257 6052 PRODAJA IN MONTAŽA IZPUŠNIH SISTEMOV TER .^,^7»? AVTOMOBILSKIH BLAZILCEV¥MOHROE? ROVER 25,1,4 L.06/2000, 3V, 2 x AIR, SERVO VOLAN, EL. POMIK STEKEL, DALJ. CENTR. ZAKLEPANJE, ALARM. AVTO MOČNIK D.O.O. KRANJ, 04 20 42 277 SEAT IBIZA 1,6 STELLA, L.2000, 5V, 2 x AIB, SERVO VOLAN, DALI. CENT. ZAKLEP, EL. POMIK STEKEL, AVTORADIO, AVTO MOČNIK D.O.O. KRANJ, 04 20 42 277 VW GOLF III. CL, L. 94 3V. SERVO VOLAN, DALI. CENT. ZAKLEPANJE, RADIO, ..AVTO MOČNIK D.O.O. KRANJ, 04 20 42 277_ PEUGEOT 307 1.6 16VXS, 1.01, klima, 5 vrat, kot nov. tt 041 /398-574 9221 ZAPOSLIM V redno delovno razmerje zaposlimo KV MESARJA ali KUHARJA in POMOŽNEGA DELAVCA, tt .041/650-975, Mesarstvo Oblak, Delavska ul. 18, Žiri 8499 STAVBNEGA KLEPARJA - krovca, zaposlim, tt 041/628-292, Spartak.d.o.o., Sveteljeva 4, Šenčur 869i Zaposlim prijazno študentko za delo v strežbi. Kozjek Gorazd s.p., Dvor 2, Zg.Besnica, tt 041 /773-107 8hb4 Zaposlim KOZMETIČARKO. Pogoji: prijaznost, urejenost in veselje do dela. tt 04/594-60-73, Studio Feniks, Kovorska 17, Tržič 9088 Kmetijska zadruga Cerklje, z.o.o., Slovenska c. 2, Cerklje honorarno zaposli delavca za zbiranje mleka v zbiralnici Cerklje. Zaželjeno je, da so kandidati iz okolice Cerkelj ali bližnje okolice 9093 Zaposlim ZIDARJA za fasade in strojne omete na območju Jesenic, tt 041/584-227, Damjan Vajdec s.p., Ul. prvoborca 6, Jesenice 9108 Zaposlimo KUHARJA ali KUHARICO za samostojno delo v gostilni Prajerca, Sp.trg 4, Škofja Loka, tt 041 /735-909 9135 Zaposlimo ŠOFERJA v mednarodnem transportu, izpit C in E kategorije. Inf. na tt 041/747-259, Hrovat Franc s.p., Begunjska 25, Lesce 9144 Nudim delo na kmetiji, tt 031/757-796 9188 Iščemo dekle ali fanta za pomoč v strežbi. Inf na tt 041/691-246, Pintar Jože s.p., Sv. Duh 21, Škofja Loka 9192 LIVARNA ALUMINIJA KALIT KALIT d.0.0., Stična 130. 1295 IVANČNA GORICA tel./fax: 00386 (0)1-7878 258, tel.: 00386 (0)1-7878 083 PONOVNA OBJAVA Zaradi širitve proizvodnega programa in proizvodnih kapacitet objavljamo štiri prosta delovna mesta LIVAR NA TLAČNEM STROJU Od kandidatov pričakujemo: - četrto stopnjo izobrazbe kovinarske smeri - voljo do dela in marljivost Delovno mesto je na Jesenicah, delo poteka izmensko. Prošnje pošljite na naslov: KALIT, d.o.o.. Cesta železarjev 8. 4270 Jesenice. Zaposlimo NATAKARICO in KUHARICO. Kajbi d.o.o., Zminec 5, škofja Loka, tt 512-67-00 9193 Zaposlimo samostojnega monterja oken ali delavca za priučitev montaže oken. tt 25-26-111, Boštic janež s.p., Zg. Brnik 17, Cerklje 9196 Iščeno osebo za občasno pospravljenje štirih hiš v Britofu pri Kranju. Plačilo po dogovoru, tt 041/662-006 9198 Za prodajo in promocijo materialov-in opreme za zobozdravstvo iščemo prijetnega in komunokativnega sodelavca za področje Gorenjske, Notranjske in Ljubljane. Pisne prijave s kratkim življenjepisom pošljite na naslov: INTERDENT d.o.o., Opekrniška c. 26, 3000 Celje, tt 03/425-62-41, faks: 03/425-62-10 9200 Nudimo dobro palčano honorarno delo. tt 041/768-939, 040/834-873, Gantar Minka s.p., Virmaše 170, Škofja Loka 9223 ZAPOSLITEV IŠČE Narodno zabavni duo išče delo -na ohceti, obletnicah, piknikih, ugodno, tt 533-10- 15 8828 Iščem delo - pomoč in nega starejše osebe na domu. tt 040/883-876 8958 Iščem zaposlitev - nudim pomoč pri hišnih opravilih, pomoč in prevoz starejših on invalidnih oseb. tt 59-45-263 9063 Zaposlitev išče glasbenik ali duo za igranje na obletnicah in zabavah, tt 25-21-498,031/595-163 9073 Iščem kakršno koli delo npr. sestavljanje, pakiranje, zlaganje, varstvo, pomoč v kuhinji... tt 040/75-85-06 so89 ŽIVALI PRAŠIČE različno težke prodam in pripeljem na dom. tt 041/724-144 8996 Prodam TELETA 120 kg težkega in 5 dni starega, tt 580-16-48 9036 Prodam TELIČKO simentalko, staro 3 tedne, tt 353-14-20 9054 Prodam TELICE simentalke po izbiri. Hraše 6, Lesce 9061 Prodam BIKCA simentalca do 140 kg in kravo po izbiri, tt 25-21-669, 041/369- 086 ' 9064 Prodajamo rjave mlade KOKOŠI, že nesejo. Beleharjeva 49, Šenčur, tt 251-18-75 NEPREMIČNINE «5745-444 BLED PREŠERNOVA 50 Prodam KOZE in KOZLIČKE sanske in sr-naste pasme, tt 031 /35-35-87 9083 Prodam TELICO simentalko v 9.mesecu brejosti. tt 041/735-991 9084 Prodam TELICO simentalko v 9. mesecu brejosti. tt 041/735-991 gos? Prodam visoko brejo TELICO simentalko. tt 25-21-806 9091 Prodam TELIČKO simentalko, staro 10 dni. tt 031/463-278 9098 Prodam ČB BIKCA 10 dni starega, TELIČKO simentalko 7 dni staro tt 25-91- 129 9100 Prodam TELICO simentalko, staro eno leto. tt 01/361-30-25 9102 Prodam 2 breji noriški KOBILI z A rodovnikom, tt 041/692-724_mif, Prodam OVCE za zakol, tt 51-41-383 9118 Prodam 2 ČB križana BIKCA, stara 14 dni. tt 031/301-231 9129 CENJENE STRANKE OBVEŠČAMO, DA SMO SE PRESELILI V NOVE POSLOVNE PROSTORE, TAL N d.o.o. DORFARJE 17, 4209 ŽABNICA. Tel.: 04/513 74 00, fax: 04/513 74 01, GSM: 031 66 44 66, www.talon.si • MENJALNICA • ODKUP IN PRODAJA VOZIL • PRODAJA TOMOS PROGRAMA VLJUDNO VABLJENI! HONKA Zastopamo, projektiramo in gradimo Franconi, d.o.o., Prešernova 15, Ljubljana Telefon: 01/251-88-35, 01/421-61-80 www.honka.com, www.franconi.si, franconi@siol.net BIRKENSTOCK Made in Germany • Traditon since 1774 Zastopamo in prodajamo Franconi, d.o.o., Prešernova 10, Ljubljana Telefon: 01/421-61-80 www.honka.com, www.franconi.si, franconi@siol.net Rešitve križanke (nagradno geslo, sestavljeno iz črk z oštevilčenih polj in vpisano v kupon iz križanke) pošljite na dopisnicah do srede, 30. julija 2003, na Gorenjski glas, Zoisova 1, 4001 Kranj. Dopisnice lahko oddate tudi v turističnih društvih Radovljica, Škofja Loka ali Tržič ali pa v nabiralnik Gorenjskega glasa pred poslovno stavbo na Zoisovi 1. Nagrade: 1. nagrada: 1 par BIRKENSTOCK - BOSTON, obutev po izbiri 2. nagrada: Honka stenska ura 3. nagrada: Honka reklamni paket Tri nagrade prispeva Gorenjski glas. Rezultati žrebanja nagradne križanke VIESSMANN Spoštovani reševalci nagradne križanke. Pravilno geslo se glasi: PLINSKI KOTLI VIESS-MAN. V uredništvo smo prejeli 794 pravilnih rešitev, med katerimi je komisija izžrebala sledeče nagrajence: 1. nagrado: potovalno torbo Viessmann prejme Boris Ko-košinek, C. V. Svetine 18, 4270 Jesenice 2. nagrado: nahrbtnik Viessmann prejme Špela Urh, Stara Fužina 259, 4265 Boh. jezero 3. nagrado: ročno uro Viessmann prejme Francka Stojko, Drolčevo naselje 32, 4000 Kranj 4., 5. in 6. nagrado: pizzo v gostišču Dežman prejmejo: Marija Sodja, Hrušica 201, 4276 Hrušica; Jože Oster-man, Luže 2, 4212 Visoko in Nevenka Volk, Gradnikova 3, 4000 Kranj. Vsi prejemniki nagrad boste obvestila o nagradah prejeli po pošti. Iskreno čestitamo! nepremičnine, d.o.o. Pod Pkm 42, Slu loko, tel.: 511-04-20,041/425-380 Prodam teden dni stari TELIČKI simental-ki in ČB BIKCA ter viseči nerabljen 1501 bojler.'P 25-71-548_9i4i_ Prodam TELICI in breji kravi. Tt 51-85- 360_9152 Prodam JAGNJETA za zakol. IS 5802- 078 _9156 KOZICO, staro 3 mesece, srnasto, za nadaljno rejo prodam. IS 5744-413, 041/762-494 9161 Prodam TELIČKO simentalko, staro 10 dni. Tt 5723-759 gies Prodam TELICO simentalko, brejo 8 mesecev. Tt 25-60-226 9187 ZLATE PRINAŠALCE, čistokrvne mladiče brez rodovnika , stare 8 tednov, prodam. Tt 51-31-103, 031/55-44-96_9190 Prodam KOKOŠI za zakol in zajce. Tt 204-66-40 9194 Prodamo ZLATE PRINAŠALCE čistokrvne, brez rodovnika. Tt 041/6241-652 9219 ŽIVALI KUPIM ODKUPUJEMO MLADO PITANO GOVEDO, TELETA, KRAVE. Mesarstvo Oblak, Žiri Tt 041/650-975 7862 Kupim BIKCA simentalca stareaga do 14 dni. Tt 2591-269 ' 9085 Kupim BIKCA simentalca, starega do 10 dni. Tt 041/841-632 9155 OBJAVA URADNIH UR IN DEŽURSTEV POGREBNIH SLUŽB AKRIS, d.o.o., Nova vas 17, Radovljica tel.: 04/533-33-65, Šk. Loka; 04/5123-076 MOBITEL: 041/631-107 KOMUNALA KRANJ - DE Pogrebne storitve URADNE URE: od 6. do 14. ure, od ponedeljka do petka, Tel./Fax: 04/28-11-391, dežurna služba neprekinjeno 24 ur, mob.: 041/638-561 NAVCEK, d.o.o., Pogrebne storitve tel.: 04/253-15-90, MOB.: 041/628-940 JEKO - IN, Pogrebna služba Blejska Dobrava URADNE URE: od 7. do 15. ure od ponedeljka - petka, tel.: 5874-222 Dežurna služba popoldan do 20. ure tel.: 5874-2 2 2, od 20. ure dalje do 6. ure zjutraj tel.: 5860-061, 5860-064, GSM 041/587-283 POGREBNIK Dvorje tel.: 25-214-24, 041/614-528, 041/624-685 POGREBNE STORITVE NOVAK Anton Novak, s.p. Hraše 19, Lesce Dežurna služba: 04/53-33-412, 041/655-987 031/203-737 LOŠKA KOMUNALA, d.d., ŠKOFJA LOKA Kidričeva c. 43/a, Škofja Loka od ponedeljka do petka od 7. do 14. ure, tel.: 50-23-500, 041/648-963 Dežurna služba od 14. do 7. ure zjutraj naslednjega dne 041 /648-963 041 /357-976 POGREBNE STORITVE HIPNOS D.O.O. Barietova cesta, Preska - Medvode, tel/fax.: 01/3613-589 dežurni: 050/ 620-699 ZA OBJAVO OSMRTNICE ALI ZAHVALE V GORENJSKEM GLASU DOBITE OBRAZCE PRI VSEH DEŽURNIH SLUŽBAH. ZAHVALA V 83. letu starosti nas je po hudi bolezni zapustil dragi oče, stari oče, pra-dedek, brat, stric in tast IVAN VRECEK iz lupalič 39 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi sodelavcem kolektiva Sava-Tires nabava. Posebej se zahvaljujemo osebju patronažne službe ZD Kranj in SB Jesenice, pevcem, trobentaču, gospodu Mihu Lavrincu za opravljen pogrebni obred in podjetju Navček. VSI NJEGOVI Tupaliče 14. julija 2003 Življenje dolgo mu bilo je dano, ZAHVALA a slovo pustilo v nas globoko rano, prijatelje, znance imel je povsod naj duša zdaj najde k Stvarniku pot! Na poletni večer je našel svoj mir naš dragi mož, ata, stari ata, praded, tast, brat in stric FERDINAND STENOVEC st. 8. 5.1913 - 8. 7. 2003 p.d. Pekov Nande Najprej bi se radi zahvalili vsem v bližnji in daljni okolici, ki ste ga v življenju sprejeli medse, mu pomagali in ga imeli radi. Opravičujemo se za morebitne zamere. Posebna zahvala vsem, ki ste ga v zadnjih letih obiskovali, mu krajšali čas in ga razvedrili (patronažna sestra, župnik...). Iskreno se zahvaljujemo sosedom, nosačem, sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče, sv. maše in številno spremstvo na zadnji poti, za molitev rožnega venca, pevcem za občuteno zapete pesmi, župniku za lep pogrebni obred, pogrebni službi Navček. Hvala tudi kolektivu Petrolservisa, Colorja, ETP, vrtec Mavčiče... Vsem skupaj in vsakemu posebej še enkrat Bohlonej. Naj ostane njegov hudomušni nasmeh vedno med nami! Žalujoči: žena Julijami, sinovi Jože, Nande in Stane, hčerke Ani, Marija, Julka in Zinka, snaha Slavi z družinami Praše, Jama, Mavčiče, Zg.Bitnje, Zg. Brnik, Dragočajna, Zagorje ob Savi ZAHVALA Za nas se ustavil je čas in solze prekrile so naš obraz, ker ti odšla si nekam daleč stran v svet, kije nam neznan. Tukaj pa ostala le velika je praznina in nedojemljiva bolečina. Življenje pa gre kar naprej a vemo, da brez tebe nikoli več ne bo tako kot prej. V srcih ljudi, ki imajo te najrajši, pa živela boš vse dni. Ob nenadomestljivi izgubi naše drage žene, mamice, hčerke, sestre in tete ANČKE ZUPAN roj. Cuderman iz Bašlja se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom, sodelavcem Gorenjske banke ter podjetju Merkur, ker ste nam stali ob strani v tem težkem trenutku in za vse vaše tolažilne besede. Hvala vsem za nesebično pomoč, podarjeno cvetje in sveče. Hvala g. župniku Mihu Lavrincu za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem za petje, sosedi Cirili za lepo izrečene poslovilne besede, bolnišnici Petra Držaja in interni kliniki za gas-troenterolpgijo ter podjetju Navček. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: mož Stane, otroci Nina, Nejc in Tamara ter vsi, ki jo imamo radi V SPOMIN SLOVO Prišlo je tako hitro, nenadoma. Nismo bili pripravljeni nanj. Ostal je le spomin. Pa vendar tolaži misel o ponovnem snidenju. Danes, 18. julija, mineva dvajset let, odkar nas je v štiridesetem letu starosti zapustila naša draga žena in mami JOŽICA NOVAK Hvala vsem, ki se je spominjate. Mož Luka in hčerka Lili z družino Skrb, delo in trpljenje tako tvoje je bilo življenje. Odkar zastal je tvoj dih, žalost, bolečina je pri nas. ZAHVALA V 87. letu nas je po dolgi in hudi bolezni zapustil dragi oče, dedek, stric in tast VALENTIN VOVK Jeromov Tine iz Ovsiš pri Podnartu, rojen v Vrbnjah Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, ge. Anici in Andreju, vaščanom in prijateljem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče ter za spremstvo k zadnjemu počitku. Posebna zahvala zdravstvenemu osebju za nuđenje pomoči, patronažni sestri Belindi ter vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani. Hvala g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevskemu zboru ter podjetju Novak za lepo opravljene pogrebne storitve. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat hvala. Žalujoči: sin Zdravko z ženo Anico, vnuki Andrej, Boštjan, Matjaž, Tomaž Tiho si odšla, zdaj te ni, a v naših srcih boš ostala vedno z nami. ZAHVALA Po hudi bolezni nas je v 33. letu, mnogo prezgodaj, zapustila naša draga MATEJA KOS roj. Hafner Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in sodelavcem za nesebično pomoč, izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi in jo pospremili na njeni zadnji poti. Mož Marko, sinova Nejc in Luka, družine Kos, Jelovčan in Hafner Medvode, Godešič, 10. julija 2003 ZAHVALA Neizmerna je bolečina in praznina v našem domu, odkar je odšla od nas naša ljubljena MILENA BELANČIČ Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala gospodu župniku Cirilu Berglezu za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem iz Predoselj, trobentaču, podjetju Navček in Komunali Kranj. Hvala vsem, ki ste jo spoštovali in imeli radi. ŽALUJOČI VSI NJENI Stražišče, 8. julija 2003 V njegovi volji pokoj naš domuje, on je kot morje, kamor vse odhaja, kar sam je ustvaril, kar narava kuje. (D. Alighieri) ZAHVALA V 60. letu življenja je po dolgotrajni bolezni prenehalo biti srce našemu dragemu možu, očetu, dediju in tastu MARIJANU ROZMANU iz Predoselj 89 Ob boleči izgubi iskrena hvala sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem ter sodelavcem svojcev za izrečena sožalja, darovano cvetje, maše, sveče in spremstvo na njegovi zadnji poti. Srčna hvala za vso pomoč in trud med zdravljenjem, da bi ga ohranili pri življenju, osebnemu zdravniku v ZD Kranj, osebju Dializnega centra Nefrodial v Naklem in njihovim voznikom, osebju Kliničnega centra v Ljubljani in Splošne bolnišnice Jesenice. Lepa hvala g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem in govorniku za tople besede ter pogrebni službi za usluge. VSI NJEGOVI Predoslje, Cerklje na Gorenjskem, 12. julija 2003 ZADNJE NOVICE / info@g-glas.si VREMENSKA NAPOVED ZA GORENJSKO AGENCIJA RS ZA OKOLJE, Urad za meteorologijo A Ni To pgcve^! PoST ti PETEK SOBOTA NEDELJA 1 aga—M 1 od 14 °C W* od 15 "C od 16 "C 1 do 26 °C do 29 °C do 30 °C V naslednjih dneh bo povečini sončno. Danes, v petek, bo prehodno nekoliko hladnejše, za konec tedna pa bodo temperature spet lahko okoli 30 stopinj. Zjutraj lahko ponekod po nižinah nastane kratkotrajna megla. Helikopter je prinesel čistilno napravo V torek je helikopter Slovenske vojske na heliodromu na Jezerskem dvignil 900-kilogramski tovor in ga ponesel k Češki koči. Jezersko - To je bilo ključno dejanje pri vgradnji čistilne naprave, ki jo je za Češko kočo načrtovala in financirala občina Jezersko. Maja so določili lokacijo, v začetku julija so prostovoljci iz občine izkopali in postavili temelje, ta teden pa je helikopter varno prinesel čistilno napravo iz doline. "Visokogorska čistilna naprava, unikat slovenskega proizvajalca, z zmogljivostjo 15 do 16 enot zadošča potrebam tega objekta," je ob uspelem transportu okoli 7 milijonov vrednega tovora iz doline povedal župan občine Jezersko Milan Kocjan. Češka koča s 60 ležišči in približno pet tisoč obiskovalci v sezoni tako poslej ne bo več onesnaževalec tukajšnjih vodnih virov. Kot pravi župan Kocjan, bo čistilna naprava učinkovito čistila fekalije, iz nje pa bo iztekala tako rekoč čista voda. Ob tej priložnosti se je Milan Kocjan zahvalil Slovenski vojski in Planinski zvezi Slovenije, ki sta omogočila prevoz čistilne naprave s helikopterjem. "Bližnja planinska koča na Vadinah je s pomočjo evropskega sklada Phare že predlani dobila čistilno napravo in želeli smo, da bi se to nadaljevalo tudi s Češko kočo. Tako pa projekt v celoti financira občina Jezersko, uspeli nismo niti na državnem razpisu." Razlog je menda neurejena lastnina, vendar Milan Kocjan pravi, da je v zemljiški knjigi kot lastnica Češke koče vpisana občina Jezersko, ki je to postala leta 2000 po delitveni bilanci s prejšnjo občino Kranj, ta pa je imela kočo v lasti od leta 1947. "Vendar lastnina ni pomembna, važnejše nam je čisto okolje, zato smo se tudi odločili vložiti v čistilno napravo za Češko kočo," je dejal Milan Kocjan. Tudi predsednik Planinske zveze Slovenije mag. Franci Ekar, ki je na ogled pravkar pripeljane čistilne naprave k Češki koči pripešačil z Ledin, je dejal, da lastninska vprašanja niso tako pomembna, prednost ima ekolo- Sanjska poroka na Bledu Bled - Zvonjenje zvončka želja je odmevalo po Blejskem otoku tudi v soboto, ko sta si zvestobo obljubila David in Sarah. Že pred leti sta se navdušila nad lepotami Bleda. Par je izbral Bled in Slovenijo, kjer sta skupaj izrekla odločilni da. Prihajata iz Velike Britanije, a ju je življenjska usoda popeljala po neštetih kontinentih na pot skupnega življenja. David, rojen v Veliki Britaniji, je del življenja preživel v Afriki, sedaj pa živi v Parizu. Južnoafriška republika pa je dom njegove neveste - Sarah, ki izhaja iz irsko-angleške družine. Našla sta se ter po prvem obisku Bleda ugotovila, da je to "tisto pravo". Stkale so se poslovne in prijateljske vezi, začela se je organizacija popolnega poročnega dne. Pomoč in na- svet sta poiskala v Primaveri Bled, ki se ukvarja z organizacijo porok. Zaposleni so jima več kot osem mesecev stali ob strani z nasveti in dobro voljo. Uredili so vse podrobnosti in ženin in nevesta sta lahko prispela brez odvečnih skrbi. Na poročni dan je zvonil zvonček želja, odmeval je smeh in mnoge zdravice za srečo poročnega para. Pozitivna energija otoka in brezhibna organizacija sta pripomogla k prijetnemu počutju neveste, ženina in povabljenih. David in Sarah sedaj plujeta po reki ljubezni in skupnega življenja, a lahko nam je v ponos, saj ta reka izvira v deželi imenovani SLOVENIJA, deželi, kjer je ljubezen že v imenu. Iztok Oražem 17.07.2003 12:00 16.07.2003 12:00 15.07.2003 12:00 dobitek POLO i0.6.1«8 Suho Planšarsko jezero Jezersko - Tudi Planšarsko jezero na Jezerskem je v teh sušnih dneh domala presahnilo in obiskovalci si namesto modro zelene jezerske gladine lahko ogledujejo le rjavo blatno dno. Jezero morenskega izvora ima propustno dno in voda se zaradi tega izgublja v zemljo. Ko bo akumulacija spet večja, se bo jezero napolnilo in pogled nanj bo spet prijaznejši. Sicer pa jezero leži na zasebnem zemljišču in tudi če bi v lokalni skupnosti želeli opraviti na njem kak sanacijski poseg, tega ne morejo. V občini Jezersko tako lahko le čakajo, da se praznega jezera usmili narava. D.Ž., foto: Tina Doki gija. Dokaza o lastništvu sicer še nima, zgodovinsko pa je bila Češka koča od leta 1900 v lasti slovenskega planinskega društva, ki jo je pozneje preneslo na Planinsko društvo Kranj. Sicer pa je predsednik Ekar dejal, da je čistilna naprava pri Češki koči že deveta, ki so jo dobile koče v slovenskem visokogorju, občina Jezersko pa se je izkazala kot lokalna skupnost z velikim posluhom za ekologijo. Danica Zavrl Žlebir, foto: Tina Doki Po zaslugi šole znani v svetu Ob koncu evropskega projekta o otroški literaturi so predstavniki OŠ Naklo obiskali več šol na Irskem. Ujemanje v veliko stvareh. Naklo - Med udeleženci iz sedmih držav je imela Osnovna šola Naklo vlogo koordinatorja skupine, ki se je tri leta ukvarjala s projektom pod naslovom Otroška literatura skozi prste. Kaj sta pisala Bevk in Suhodolčan, sedaj vedo še drugod po svetu, ogledujejo pa si tudi zgoščenko o slikarki Ivani Kobilci. Vodstvo OŠ Naklo se je odločilo za vključitev v prvi mednarodni projekt, ki ga je Evropska unija ponudila Sloveniji za dvig kakovosti v izobraževanju. Iz naše države se je pridružila skupini, v kateri so bile šole iz Nemčije, Italije, Irske, Švedske, Portugalske in Poljske, tudi Osnovna šola Tržič. Predstavniki šol so bili leta 1999 na pripravljalnem seminarju na Švedskem, kjer so izbrali izdelek prvega leta projekta. Sklenili so spodbuditi branje literature domačega avtorja, na ustvarjalen način predstaviti prebrano vsebino in s prevodom v angleščino omogočiti razumevanje v partnerskih šolah. Od tod tudi naslov "Otroška literatura skozi prste", je pojasnila koordinator-ka projekta mag. Anamarija Kejžar iz OŠ Naklo. Kot je povedala, je tako vsaka od šol prejela po osem knjižic z ilustracijami o prebrani knjigi, komentarji v materinščini in prevodi. Učenci iz Naklega so prvo leto predstavili vrstnikom iz tujine. S Kljub uniformam irski učenci niso dosti drugačni od naših, sta prepričana Anamarija Kejžar in Boris Černilec iz Naklega. Foto: arhiv šole kaj je France Bevk pisal v knjigi Lukec in njegov škorec. Vse izdelke so ocenili predlani na srečanju na Portugalskem, kjer so določili novo nalogo. Na temo prebrane knjige so morali zaigrati igrico in jo posneti na kaseto. V Naklem so uprizorili Suhodolčanovo delo Košarkar naj bo. Na lanskem srečanju koordinatorjev v Sloveniji so se dogovorili za izdelavo zgoščenke, ki bo predstavila legendo domačega kraja. V občini Naklo je živelo več znanih osebnosti, vendar so menili, da je najbolj primerna slikarka Ivana Kobilca. Dolgo je ustvarjala na tujem, upodobljena pa je tudi na našem bankovcu. Opravljeno delo so pregledali na srečanju junija letos v Corku na Irskem. Tam je bil ob koordi- natorki Kejžarjevi tudi ravnatelj OŠ Naklo Boris Černilec. Med obiskom več šol so opazili nekaj irskih značilnosti - od uniformiranosti učencev do izvajanja dela pouka v domačem jeziku, vendar se njihov šolski sistem v veliko stvareh ujema z našim. Kot sta prepričana ob strokovnjaka iz Naklega, naša šola v ničemer ne zaostaja za drugimi evropskimi šolami. Ponekod, kar velja tudi za Naklo in Tržič, je opremljenost celo boljša od tujih šol. Vsekakor pa je sodelovanje v mednarodnem projektu koristilo tako učencem kot učiteljem pri njihovem delu. Obenem je poneslo imena malih krajev daleč v svet, kjer tudi po zaslugi šolarjev vedo nekaj več o Sloveniji. Stojan Saje