Poštnina plačana v gotovini. Štev. 12.
Posamezna številka stane Din 1.—.
Letnik I.
DELAVSKA FRONTA
Uredništvo: Maribor, Koroška cesta 5. Uprava: Maribor, Koroška cesta 1. Naročnina: celoletno Din 36.—, mesečno Din 8.—» Oglasi po ceniku. — Izhaja vsako soboto zjutraj.
Vlada ima razumevanje za težnje slovenskih delavcev.
Uspehi jeseniške in zagorske delavske de-
putacije v Belgradu.
Nasprotji se dotikata.
Hitler in Mussolini se rada pohvalita, da sta rešila Evropo pred boljševizmom. Toda človek bi moral biti zelo naiven, da bi šel na limanice fašizmu v strahu pred boljševiškim bav-bavom. Med boljševizmom in posebno med nemškim narodnim socijalizmom namreč ni bistvenih razlik. Hitlerjevci imajo resnično Nemce in osta-
lo	evropsko javnost za velike tepce, ko hočejo dopovedati, da so oni rešili Nemčijo boljševiške nevarnosti, ko pa ve že vsak otrok, da Nemčija ni neposredna soseda Rusije, ker je med njima cela vrsta vmesnih držav.
Zasebni ali državni kapitalist.
Kaj si sploh predstavlja nemška množica in kaj si še predstavlja pod pojmi socializem, komunizem in narodni socijali-zem? Ali bi sploh mogla drveti od onega do drugega -izma, če bi v katerega sploh verovala? Kje je meja med vladajočimi in. vladanimi? Ali ni tudi v Rusiji kasta vladajočih in vladanih? Ali ni nazadnje za delavca vse eno, če ga izžema zasebni ali državni kapitalist oziroma kateri od obeh postopa z njim mileje? Pred temi problemi narodni socijalizem izgubi mnogo, mnogo! Za koliko je osrečil Hitler delavca bolj kot ruski boljševizem?
Narodni socijalizem — kopija boljševizma
Kje je nadalje kaka razlika med nastopom hitlerjevstva ter boljševizma začenši pri razpustu strank, strokovnih organizacij, pri protijudovskih pogromih in preganjanju cerkve in duhovščine? Nemški narodni socijalizem je v marsičem verna kopija boljševizma — mogoče najbolj pa še v preganjanju vere. Glede verskega vprašanja je razlika le v tem, da bbljševizem brez bojazni Uganja brezboŠtvo in zatira versko misel, Hitlerjevci pa delajo to —
V	drugačnih razmerah -— bolj hinavsko in zvito. S papežem so sklenili konkordat, ki ga pa lomijo ob vsaki priliki. Slabe učence so še pokazali hitlerjevci le kar se tiče armade, ki so jo tudi hoteli hitlerizirati, $a jim je to spodletelo in je moralo svojo drznost plačati z življenjem 1300 članov napadalnih oddelkov, med njimi nekateri najbližji Hitlerjevi prijatelji. Nemška ge-fleraliteta je preživela socijalizem, demokracijo in preživlja, ttldi hitlerjevštvo.
Nemčija — Rusija.
Znano je, da je prav tako izkoriščan nemški kot ruski delavec, prvi za zasebnega, drugi za državnega kapitalista. Nobena skrivnost ni, da vtika tudi nemški kot ruski policaj svoj nos v zasebno družinsko življenje. Celo sam Gobels ne taji, da nravstveno življenje nemških deklet po delovnih taboriščih ne zaostaja po pokvarjenosti za ruskimi dekleti. V posameznih slučajih se čUjejo o moralni pokvarjenosti v današji »mladi« Nemčiji strašile stvari. Svetu sploh ni znano, kako naglo napreduje »obnova« Nemčije pod diktaturo rjavosrajčnikov. Kar še tiče propagande v inozemstvu, jo vrši hitlerjevštvo ravttotako kot ruski komunizem. Saj beremo dan za dnem o hitler-jevcih ha Madžarskem, RomUniji itd. Tildi denarnih obveznosti napram inozemstvu ne vrši narodni socijalizem. V tem se le toliko razlikuje od Rusije, da ta no-čfe plačati carističnih dolgov, Nemčija pa hiti onih, ki jih je napravil sedanji režim.
Velika laž je, da je danes v Nemčiji Cerkev živa le še po zaslugi režima. Duhovno je moglo hitlerjevštvo prav tako malo osvojiti nemško ljudstvo kot komunizem. Slednji je svoj vrhunec žte davno dosegel. Saj ga niso zavrgli le pbsectujoči deset tisoči, temveč tudi de-lbVno ljudstvo. Kohiunistični napad na sbcijalistične strokovne organizacije je te Sicer oslabil, ni jih pa razbil. Prav nič pa ni mogel škoditi krščanskim strokovnim in kulturnim organizacijam katolikov in protestantov. Ob krščanskem rtasipu so padala komuhistična kopja polomljena nazaj., Ljudski kancelar krščanski stro-kovhičar Briining bi mogel prav kmalu bMVesti nemško ljudstvo do boljših ča-šbv, če mil ne bi konservativci s Hindenburgom na čelu zavrli poti. Hitler še mota zahvaliti za SVbjo oblast le tem elemen-
Diie 12. marca je prispela v Belgrad de* putacija delavstva iz Jesenic, ki so jo tvorili: Peter Arnež, banovinski svetnik; kaplan Andrej Križman in g. Avguštin Kuhar, uradiiik KID. Na merodajnih mestih je posredovala proti zmanjšanju obratovanja v podjetjih KID na Jesenicah. De-putacija je bila koj sprejeta pri obeh slovenskih ministrih, dr. Korošcu in dr. Kreku, nato pa tudi v ostalih ministrstvih. Kakor znano, so nameravali omejiti obratovanje železarne na Jesenicah radi nameravane razširitve Zenice. To bi imelo za posledico redukcijo velikega števila kovinarskih delavcev .Ker bi redukcija obratovanja pri KID zadela vso našo Gorenjsko, je deputacija zaprosila na vseh merodajnih mestih, da se to ne izvrši. Oba slovenska ministra sta obljubila vso svojo zaščito jeseniškemu delovnemu ljudBtvu. Na njuno posredovanje je bila deputacija sprejeta pri ministru za gozdove in rudnike Gjuri Jankoviču, ki ji je naročil, da lahko sporoči jeseniškemu delavstvu, da ne obstoja nikaka nevarnost za Jesehice in naj delavci ostanejo mirni, ker Zenica ne bo pOdVzela nikake borbe proti nikomur. Notranji minister dr. Ahton Korošec je pa naročil banskemu svetniku g. Arnežu tudi, naj sporoči njegove pozdrave jeseniškemu delovnemu ljudstvu.
Drie 10. marca je izbruhnila na več krajih Španije komunistična revolta. Od tedaj se nahaja vsa država v nevarnem vrenju, ki zavzema čimdalje hujše bblike. Začelo se je divjanje komunistov v Granadi, prešlo je nato na Madrid od tam v Cadiz, potem v Valencio in nato še na druga središča, kjer So komunisti najbolj močni. Komunistične tolpe so Vprizarjale strašne grozovitosti. Množice so navalile najprej na Cerkve, na samostane in katoliške ustanove, pa tudi na zasebne hiše katbličanov. Vse so požgali. Policija je nastopila sicer, bila pa je na višje povelje »brez moči«. Komunisti so ustavljali na cestah avtomobile in tramvajske vozove ter jih na mestu zažigali med strahovitim pokanjem bencinskih kotlov. Madridska skupina komunistov je izdelala podroben načrt za napad na prestolico samo. Vodstvo upornikov je dalo povelje 4000 oboroženim delavcem, da so v treh smereh prodirali v mesto. S seboj so nosili posode z bencinom, katranom, ročne granate in bombe z ekrazitom. Imeli so nalog, da uničijo in požgejo brez izjeme vse cerkve in samostane. Imeli so tudi poseben spisek s točno zabeležbo vseh stanovanj in zasebnih hiš, ki jih morajo izropati in zažgati. Uspeh tega pohoda je bil strahovit: 9 najlepših madridskih cerkva je sedaj spre-
tom m pa lahkomiselnosti strokovno neorganiziranih delavcev.
Po čfgavt krivdi bo zapadla Nemčija komunizmu?
Ali ni oČividno, da mora pasti Nemčija v naročje komunizma po event. padcu Hitlerja, ko danes tti več onih starih ljudskih organizacij, ki so bile svoječasno no-siteljicč hemške demokracije, dočim se pa
V	današnjih razmerah naravnost umetno vzgaja v komunizmu? Ali se ne širijo taki glasovi tudi o Mussolinijevih naslednikih v Italiji?
Evropsko delavstvo bi si globoko oddahnilo, Če bi bila ta rana izrezana iz Evrope
Istočasno se je mudila v Belgradu deputacija iz zagorskih revirjev, v kateri so bili: Anton Prosenc, zagorski župan; Vital Vodušek, zagorski kaplan; Vinko Ustar, zagorski rudar; Franc Križnik, ban. svetnik iz Trbovelj ter Franc Pliberšek, načelnik II. rudarske skupine iz Trbovelj. Deputacija je prišla v Belgrad zaradi posredovanja na merodajnem mestu, da bi železniška uprava naročila premog pri TPD, ker bi se s tem Število brezposelnih v Trbovljah* predvsem pa v samem Zagorju zelo zvišalo. Deputacija je bila najprej sprejeta pri obeh slovenskih ministrih dr. Korošcu in dr. Kreku, nadalje pri glavnem ravnatelju državnih železnic Naumoviču in njegovem pomočniku Cugmusu, načelniku strojnega oddelka. Stefanoviču, nato pa je bila sprejeta skupaj z ministrom dr. Krekom pri ministru za gozdove in rudnike Gjuri Jankoviču in ministru za socialno politiko Cvetkoviču. Oba ministra sta obljubila, da bosta povsod zagovarjala ih podpirala njih predloge radi težkega stanja, v katerem se nahaja slovensko delavstvo. Minister za socialno politiko Cvetkovič je obljubil, da bo nakazal delavski kuhinji v Zagorju, v kateri prejemajo hrano brezposelni rudarji in delavstvo, znesek
10.000	Dih iz sredstev, ki jih ima še po dvanajstinah in pa, da bo poslal tudi vagon hrane.
menjenih v razvaline, nad 50 hiš so požgali in izropali, šele, ko so prišli oddelki Vojaštva, je po celonočnem divjanju nastal v prestolici mir. Požarne brambe niso smele na pogorišča, njihove vozove so demonstranti uničili, gasilce pa pretepli in napodili; Cele ulice so v predmestjih divjaki spremenili v razvaline. V Cadizu so komunisti požgali 7 cerkva, dva samostana, bogoslovje, 4 katoliške šole in nešteto hiš. Najhujše požigalce je policija aretirala, po nalogu iz Madrida pa jih je morala izpustiti. V Valenciji so imeli komunistični voditelji posvetovanje, na katerem so sklenili, da se mora nemudoma na španskem oklicati komunistična republika. — Strašna divjaštva, ki jih uganjajo zbesnele množice komunistov, so spravila tudi socialistično vlado v skrbi. Proglasili so v Vseh večjih mestih obsedno stanje* ki pa malo pomaga, ker so zavzela ta divjaštva že prevelik obseg. Socijalisti in levičarji sedaj uvidevajo, da so priklicali nad državo strahovito nesrečo, ko so izrinili katoličane iz vlade in izročili državo v oblast komunističnim tolpam, ki bodb najprvo obračunale s socijalisti, kakor že sedaj odkrito grozijo, če ne bo v zadnjem trenutku rešila katoliška protiakcija ogrožene države.
in bi prišlo spet do veljave zdravo demokratično življenje. Pa tudi domačih nacionalističnih stremljenj se mora naše delavstvo skrbno varovati, čeprav prihajajo k njemu njegovi zastopniki s priliznjenim obrazom. Nepazljivost delovnih množic bi se mogla maščevati nad našim delavstvom ravno tako kot se maščuje v Italiji, Nemčiji in Rusiji.	___________
|	»Delavska	fronta«	§
tl Izhaja vsako soboto zjutraj in stane me- H | sečno Din S.—, letno Din 38.—. Naroča 1 n se pri Upravi lista, Maribor, Koroška oe- a
F	sta	1.	S
Podžupan Žebot glede obstoja zel. delavnic v Mariboru.
Naš urednik je te dni obiskal podžupana g. Franja Ž e b o t a in ga je naprosil, da bi mu dal pojasnila, kako je opravil svoje intervencije poprejšnji teden glede nadaljnjega obstoja delavnic drž. železnic
V	Mariboru. Urednik »Delavske fronte« je stavil g. Žebotu sledeča vprašanja:
Ali si potoval v Beograd samo radi železniških delavnic v Mariboru?
»Ne! Glavni namen mojega potovanja v Beograd je bil, da pri finančnem in notranjem ministru izposlujem dovoljenje za naknadno posojilo, ki ga naša občina rabi za popolno dograditev in dokončanje raznih del pri novi ihagdalenski šoli ter za nabavo opreme te šole. Kakor Vam enano, je prejšnji režim na magistratu tako »pametno« sestavil proračun za to šolo, da manjka okoli 1 milijon in 600.000 Din, da se zamore vse končati in nabaviti. Ce hočemo šolo do jeseni dograditi in vse opremiti, smo morali zaprositi še za posojilo 1,600.000 Din. Ko sem te intervencije pri gg. ministrih opravil, sem pa še pritiskaval kljuke v raznih ministrstvih za naše ljudi, katerim se godijo krivice.«
Kaj ti je rekel minister m železnice g. Spaho, ko sl ga prosil, naj delavnice državnih železnic v Mariboru ne prenese v srbijo?
»Minister dr. Spaho, s katerim se dobro poznava že izza časa mojega poslančeva-nja, je bil Z menoj zelo prijazen. Radi delavnic v Mariboru mi je rekel, da ni namen ministrstva za promet, da bi se delavnice v Mariboru opustile, oziroma prenesle v Kraljevo v Srbiji. Nasprotno! Ministrstvo je napelo vse sile, da ostane delavnica v Mariboru neokrnjena.«
Nekaj pa je vendarle moralo hiti vmes, ker so neki »strokovnjaki« pisali in govorili o tem, da se bodo železniške delavnice res premestilo v Srbijo. Kaj Ti je znanega o tem?
»Dobro sem o tem informiran. Mariborska organizacija JRZ je takoj, ko so se raznesle te vesti, vložila pismene proteste na ministra za promet in tudi obvestila naša dva slovenska ministra. Obstojala je res namera, da se železniške delavnice v Mariboru popolnoma likvidirajo in sicer bi se naj ta likvidacija začela že letos. Slovenska ministra dr. Korošec in dr. Krek sta na našo pobudo nastopila energično ne samo pri ministru dr. Spahu, ampak tudi pri faktorjih, ki so predlagali in zahtevali demontiranje mariborskih železniških delavnic. Radi tega je bila moja intervencija prejšnji teden v Beogradu tudi uspešna, ker je minister dr. Spaho iz naših številnih intervencij povzel, da so delavnice državnih železnic v Mariboru Za mesto Maribor in okolico nekakega življenjskega pomena. Da bi izgubilo okoli 2000 družin v Mariboru in okolici, osobito v Studencih, svoj kruh, to bi bil za naše mesto in okolico prehud udarec; Radi tega smo napeli vse sile, da rešimo eksistenco ubogih delavskih družin in obenem preprečimo veliko gospodarsko škodo za mesto Maribor in okolico. Slišal sem, da so neki strokovnjaki in še neki drugi odločilni faktorji dokazovali, da bi trebalo ne samo marib. železniško delavnico, ampak tudi druge take ustanove, ki so bolj na meji naše države, premestiti v osrčje Jugoslavije. Mi pa smo se postavili na stališče, da je naš Maribor itak zadnja leta bil silno zapostavljen in niti vlada, niti banska uprava ni pazila na to, da bi se naše obmejno mesto in okolica mogla gospodarsko bolj razvijati. Vse to sem tudi jaz v Beogradu predočil merodajnim gospodom in v imenu mesta Maribor energično protestiral proti demontiranju železniških delavnic v Mariboru.«
Ali imaš upanje, da bodo delavnice državnih železnic res tudi še naprej ostale v
Mariboru v isti meri, kakor do sedaj?
ȣo besedah g. ministra dr. Spaha in izjavi generalnega ravnatelja bi sodil, da
Španija v oblasti komunističnih tolp.
V enem tednu požgali 20 cerkva, 15 samostanov, nešteto katoliški ti ustanov in Sol.
je nevarnost premestitve delavnic državnih železnic v Kraljevo odstranjena. Seveda moramo budno paziti na vse to in storiti vse korake, da se tudi v bodoče prepreči nevarnost demontiranja delavnic.«
Ali so morda kakšni posebni vzroki vodili višje kroge, da so nameravali odstraniti delavnice državnih železnic iz Maribora?
»Namignilo se mi je, da so v Beogradu mnogokrat nezadovoljni, ker sumijo, da so delavnice državnih železnic v Mariboru leglo in tajno taborišče komunističnih in celo nemško-prekocuških elementov. Radi tega gledajo v Beogradu na delavnice včasih bolj črno, ker sumijo, da v delavnicah radi tajne agitacije in organizacije marksistov res ni vse v redu. Jaz sem zatrdil vsem, ki so mi o tem govorili, da v delavnicah v Mariboru sedaj ni opaziti kake take tajne agitacije. Delavci so se po ogromni večini znebili marksističnih vsiljivcev in so zadovoljni, da imajo kruh. Povedal sem tudi, da imamo žalibog v Mariboru in okolici brezvestne denuncijante, ki si izmišljajo vsemogoče, samo, da bi iz golega strankarskega sovraštva kljubovali svojemu tovarišu in svojemu bližnjemu, ki ni njihovega mišljenja. To so ta-kozvani »naprednjaki« in »nacionalisti«, ki pri svojem umazanem poslu ne izbirajo sredstev. Da bi pa radi malega števila marksistov bili očrnjeni in omadeževani vsi delavci, to pa je vendar malo preveč.
Jaz sem mišljenja, da je treba pustiti vsakemu svobodo glede prepričanja, ali da uporabljajo »hipernacionalisti« tako žalostna sredstva, tega si nisem predstavljal. S takimi denuncijacijami hočejo »po-fovci« in »nacionalisti« doseči to, da se delavnice premestijo iz Maribora v Srbijo, ne pomislijo pa, kako ogromno škodo bi napravili s tem ne samo ubogemu delavstvu, ampak tudi našemu slovenskemu Mariboru in okolici. Okoli 2000 družin bi bilo udarjenih. Od teh bi le malo število lahko iskalo kruha v centralni delavnici državnih železnic v Kraljevem, starejši in taki, ki imajo tukaj svoje hišice, pa bi ostali brez posla. Mesto Maribor in okolica bi imelo zopet novo armado brezposelnih. — Za sedaj smo najhujšo nevarnost s pomočjo naših dveh ministrov dr. Korošca in dr. Kreka preprečili. Za bodoče pa prijateljski svetujem vsem delavcem v delavnicah državnih železnic, naj se varujejo nepremišljenih dejanj, osobito pa tajnih marksističnih in tudi »pofovskih« agentov. Onih 9 delavcev, ki so jih brezvestni »nacionalisti« lansko leto meseca aprila tik pred volitvami denuncirali in spravili od njih družin v daljne druge kraje, družine pa gladovale doma, je svarilen vzgled, da je za delavstvo najboljše, da se v sedanjih težkih časih izogiblje marksistov in pofovcev, ker so oboji samo zapeljivci in škodljivci ubogega delavca.«
smatra kot dokaz, da se je težišče angleških skrbi premestilo iz Sredozemlja proti severu in hoče imeti angleška vlad zaradi spora med Nemčijo in Francijo v rokah krepko orožje.
Francoski senat je po daljši razprava z 226 proti 48 glasovom' odobril ratifikacijo francosko-ruskega pakta.
Japonci so vdrli v Mongolijo. Japonska vojska je izvršila na azijski celini nov udar. Japonci so zasedli iz province Ča-har šest velikih okrajev v Notranji Mon-
Bolski g. župnik Peter Gorjup umrl. V
Ormožu je umrl 16. marca župnik v Dolu pri Hrastniku g. Peter Gorjup v starosti 63 let. Pokoj njegovi delavni duši!
Nad 1 milijon Din bo plačala letos mariborska mestna občina za pokojnine in starostne podpore. Za bodoče bo ustanovljen poseben fond za plačevanje pokojnin in sicer iz donosa občinskih hiš v Smetanovi ulici. Izdeluje se načrt za kolektivno pogodbo za nameščence mestnih podjetij in za delavstvo. Načrt pride kmalu v pretres.
V	prihodnjem proračunskem letu bo posvetila občina vso pažnjo stanovanjskemu vprašanju revežev in bo skušala oskrbeti predvsem barakarje in vagonarje.
Umestna in hvalevredna izjava predsednika mariborskega senata. Vse obsodbe vredna hrvava dejanja so se tako razpasla po Sloveniji ,da bo moralo sodišče poseči po najbolj strogih kaznih, da vsaj zajezi krvave zločine. Ob priliki razprave med mariborskim sodiščem je poudaril g. predsednik kazenskega senata, da so potrebne najstrožje kazni, da se zmanjša število zločinov ter pobojev, ki so žalibog med Slovenci na dnevnem redu. Mariborsko sodišče bo uporabljalo pri izrekanju sodb najstrožje mere, da bo na ta način zatrlo narodno sramoto! Koj po tej izjavi sta bila obsojena radi divjaškega uboja delavec Franc Potočnik na 12 let robije, njegov pomagač viničar Jožef Narat pa na 10 let.
Obsodba opasnega razbojnika. V Mariboru je bil 16. marca obsojen na 12 letno ječo prosluli vlomilec Franc Košajnc s Pobrežja pri Mariboru. Priznal je 9 vlomov, s katerimi je napravil 85.000 Din škode. Ob aretaciji v Mariboru je vprizoril z zasledujočimi stražniki pravo bitko in je izbil s kroglo iz samokresa levo oko sodarskemu pomočniku Sadeku.
Konj se je splašil motociklista v Brester-nici pri Mariboru ter zdivjal z vozom. Na vozu, ki je last posestnika Grašiča iz Bohove, je bilo 6 oseb. Tri starejše ženske so dobile hude poškodbe.
Dravo uravnavajo in krčijo njen rokav v št. Janžu na Dravskem polju. Poleg regulacijskih del se vršijo tudi obrambna dela ob bregovih Drave pri Slovenji vasi, Ptuju, Zabovcih, Markovcih, Borlu in Dobravi. Stroški pri št. Janžu znašajo 2 milijona Din in jih bo krila država, ostalo pa banovina. Zaposlenih je 80—100 delavcev domačinov.
O dražbi v Prevaljah smo že obširno poročali v našem listu. Dražbe posestev prevaljske Ilirske rudarske družbe se ne udeležujejo inozemci, J/ampak domačini. Doslej je bilo prodanih 35 nepremičnin in sicer posestva, gozdovi in nekaj hiš. Prodajne cene ne gredo visoko nad cenilno vrednost.
Obesil se je radi gospodarske propasti v Mariboru na Vojašniškem trgu gostilničar in pek Franc Klajnšek.
Bazni požari. V Pokošah pri Pragerskem je uničil ogenj gospodarsko poslopje posestnice Jere Pišek. V okolici Pragerskega je upepelil ogenj hišo in gospodarsko poslopje pri Sagadinu v Leskovcu. V Gorci pri Ptuju se je radi slabega dimnika vnela viničarija g. Kravine iz Ptuja. Viničar Ivan Maroh si je s štirimi otroci v zadnjem trenutku zbujen iz spanja rešil golo življenje.
Smrtna žrtev igračkanja z revolverjem. 17 letni kmečki fant Jože Okrn od Sv. Barbare nad Škofjo Loko je ravnal tako nerodno z revolverjem, da se je ta sprožil in je zadela krogla neprevidneža v trebuh. Med prevozom v bolnico je fant podlegel poškodbi.
Lesena in s slamo krita viničarija je pogorela v Ljubstavi mesarju in gostilničarju Ivanu Helerju na Bregu pri Ptuju.
Prijet cerkveni ropar. Iz tabernaklja znamenite romarske cerkve na Ptujski gori je bila ukradena 50.000 Din vredna mon-štranca. Kot tat je že prijet in sodišču izročeni večkrat kaznovani Franc Potočnik, posestnikov sin s Ptujske gore.
Vinske razstave se bodo vršile in sicer v: Slov. Konjicah od 22.—25. marca, v Dramljah pri Celju 25. in 29. marca in v Ptuju
3.	in 4. aprila v prostorih Društvenega doma.
Milijonska kazen za zaplenjeno tihotapsko blago. Onkraj Gornje Radgone je za-
goliji. Te pokrajine so zato važne, ker vežejo Mandžurijo in Čahar z zadnjo največjo notranje-mongolsko pokrajino, kije še pod kitajsko suvereniteto Nankinga — Suji-jan, katera meji na veliko pokrajino Sin-kjang ali na kitajski Turkestan, ki je prišel pred meseci pod suvereniteto sovjetske vlade, ki je v najintimnejših od-nošajih z Moskvo.
Vseameriški kongres se bo vršil letos na predlog predsednika Združenih držav Severne Amerike v Buenos Aires.
dela trojica tihotapcev na graničarje, ki so streljali za bežečimi švercarji. Prijeta sta bila tihotapca Štefan Baš in Janez Flegar iz Tišine v Prekmurju, tretji švercar pa se je rešil s skokom v Muro. Carinska oblast je zaplenila saharina, vžigalnikov in kamenčkov toliko, da znaša na zaplenjeno blago carinska kazen 2 milijona Din.
Naročen umor in nagovor k umoru pred sodniki. V okolici Dolnje Lendave so našli lani novembra z zdrobljeno glavo mrtvega upokojenega železničarja Jožefa Kepe. Kot osumljene so zaprli: 28 letnega delavca Janeza Hozjan, 54 letnega konjača Janeza Vaš, ki je imel razmerje z 49 letno ženo umorjenega Katarino in 20 letnega delavca Štef. Sečkar. Zaprti so priznali, izvzemši ženo Katarino, da je bil izvršen umor po dogovoru z Vašem in proti nagradi po 2000 Din Hozjanu in Sečkarju. Obravnava radi omenjenega naročenega umora se je vršila v Mariboru 11. marca. Obsojeni so bili: Vaš na 20 let, Hozjan na 15 in Sečkar na 12 let ječe. Katarina Kepe je bila radi pomanjkanja dokazov spuščena na svobodo. — Isti dan kakor v Mariboru sta dajala odgovor pred sodniki v Celju 22 letni kmečki fant Avguštin Videmšek in 30 letna delavčeva žena Štefanija Štern, oba iz Bevč pri Velenju. Omenjena sta se hotela iznebiti moža Sternove, ker je bil njima na poti. Letos 6. januarja je Videmšek dal Jakobu Kovaču nabito puško z nagovorom, naj proti nagradi 1000 Din, nove mize in postelje, ustreli Šterna. Kovač je vzel orožje, a ga je izročil orožnikom in jim objasnil ozadje zadeve. Pred sodniki je Videmšek priznal, Sternova je tajila. Videm-sek je bil obsojen na 1 leto in 3 mesece robije, Štefanija Štern na 1 leto težke ječe.
Cela domačija pogorela. V Bačkovi pri Sv. Benediktu v Slov. goricah je zgorela posestniku Francu Kurniku: hiša, hlev s skednjem, krma, vozovi ter razno orodje. Zavarovalnina je malenkostna.
Nevaren požigalec na zatožni klopi. V Ljubljani so sodili dne 17. t. m. Ivana Štruklja, kateremu je očitala obtožnica v 21 primerih zločin požiga na ljubljanskem Barju. Povzročena je bila škoda
400.000 Din. Štrukelj je bil obsojen le za tri požige na 18 mesecev, glede 18 požigov je bil oproščen.
Obsojen, ker je požgal bratu gospodarsko poslopje. 39 letni Anton Peterca je 23. januarja v Dravljah požgal bratu Francu gospodarsko poslopje in je bil v Ljubljani obsojen na 10 mesecev zapora. Olajševalno je vplivala obsojenčeva slaboumnost.
Nogo si je zlomil pri smukanju na Gorenjskem ljubljanski sodnik Verbič.
Konzum piva pred in po vojni v Ljubljani. Ljubljana je pred vojno štela 47.000 prebivalcev, konzum piva pa je bil izredno velik. Tako so n. pr. Ljubljančani popili leta 1913 — 2,523.622 litrov piva. Zadnja leta pa konzum piva zelo pada. Tako se je lansko leto iztočilo v Ljubljani komaj 678.027 litrov piva, dasi šteje mesto sko-to še enkrat toliko prebicalcev kakor leta 1913.
še nekaj o ponarejanju kovancev v Bel-gradu. Zadnjič smo že poročali, da je bil v Belgradu aretiran direktor Kovnice d. d. Milivoj Boškovič. Nakoval je sam zase za
300.000 Din kovancev po 50 Din. Iz preiskovalnega zapora so izpustili nekatere nameščence Kovnice d. d., ki so bili aretirani v zvezi s ponarejanjem kovancev. To so bili inž. Božidar Marjanovič, mehanik Stanislav Pavliček, sluga Dušan Gombare-vič ter delavec za modele Živojin Dobro-savljevič. Zagovarjali se bodo na svobodi. Preiskava proti direktorju in bogatašu Milivoju Boškoviču je v glavnem zaključena, kakor poročajo listi iz Beograda, treba je samo še ugotoviti, kdo je prav za prav organiziral velikopotezno ponarejanje kovancev v Kovnici d. d. Treba je dognati, ali je glavni krivec bogataš Boškovič ali knjigovodja Gjorgjevič. Zdaj še valita krivdo drug na drugega. Zanimivo je, da je nedavno izstopil kot član uprave Kovnice d. d. predsednik Akademije znanosti dr. Bogdan Gavrilovič. Njegova žena je izjavila, da sicer ne ve, zakaj je mož odložil svojo funkcijo v Kovnici d. d., toda takrat, ko je odstopil, je govoril o neki »lopovščini« direktorja Boškoviča. V nedeljo so prišli
Politične vesti.
O našem državnem proračunu razpravlja senat.
Novi jugoslovanski poslanik v Sofiji — Jurišič je bil sprejet od kralja Borisa v svečanostni avdijenci. Tako jugoslovanski poslanik v svojem nagovoru ko bolgarski kralj v svojem odgovoru sta na-gasila potrebo nadaljevanja politike zbli-žanja med Jugoslavijo in Bolgarsko.
Gospodarska pogajanja z Nemčijo. V torek so se začela v Zagrebu gospodarska pogajanja med našimi in nemškimi zastopniki radi odstranitve vseh težkoč, ki so se pokazale pri izvrševanju trgovinskih pogodb med Nemčijo in Jugoslavijo. Na konferenci bodo razpravljali predvsem tudi o vprašanju v klirinškem prometu, govorili pa bodo tudi o odstranitvi klirinških težav pri izvozu perutnine na bazi obračunavanja po teži in tranzita čez Madžarsko, nadalje o izvozu jajc, o politiki nemške industrije in cenah njenih izdelkov na jugoslovanskem trgu.
Dr. Schuschnigg potuje. Obiskal je Budimpešto v spremstvu zunanjega ministra Berger-Waldenegga ter se sestal z ministrskim predsednikom Gombosom. Skušal je prepričati Madžare, da se jim Avstrija kljub razgovorom s Čehi ne bo izneverila. Njegov obisk pa v svetu ni vzbudil posebne senzacije.
Nova grška vlada je končno vendarle sestavljena. Sestavil jo je Demerdzis ter ima njegova vlada značaj nevtralne vlade, ki zato računa na podporo vseh grških strank. Nova vlada se je predstavila parlamentu ta teden.
V	Albaniji je izbruhnila revolucija. Do sedaj pa še niso znane dobene podrobnosti.
Posledice vkorakanja nemške vojske v Porenje. Francija grozi, da bo izstopila iz Zveze narodov, če ne bo Nemčija odpoklicala svojih čet iz Porenja. Francoskemu vzgledu bodo baje sledile vse države, ki so na stališču, da se morajo mednarodne pogodbe natančno izpolnjevati.
Anglija je prevzela vlogo posredovalca med Francijo in Nemčijo. Po angleških vesteh bi se Francija zadovoljila tudi s temile zahtevami: Nemčija v simbolični obliki odpokliče vojsko iz Porenja. Razprava pred svetom Zveze narodov se vodi po členu 8 locarnske pogodbe. Nemčija se takoj zaveže, da ne bo gradila v Porenju nikakih trdnjav.
Odgovor Nemčije so Angleži takoj sporočili zastopnikom Francije, Belgije in Italije. Te države so namreč z Anglijo in Nemčijo sopodpisnice locarnskega pakta. Vse so izjavile, da je odgovor Nemčije popolnoma nezadovoljiv. — V Nemčiji sami so že prišli do spoznanja, da je bil njihov korak prenagel. Na seji nemške vlade, na kateri se je sklepalo o odpovedi locarnske pogodbe, so bili baje vsi ministri za odpoved locarnske pogodbe, ne pa tudi za vkorakanje nemške vojske v Porenje. Ministri dr. Schacht, Neurath in vojni minister Blomberg pa so bili temu nasprotni. Zmagalo pa je stališče narod-no-socijalističnih ministrov. V Nemčiji so baje uvidevnejši ljudje v strahu pred posledicami, ker se je nemška vlada prenaglila in nemška vojska še ni pripravljena na vse.
Vse posredovalne predloge Anglije je Nemčija odklonila. Nemška vlada izjavlja v svojem odgovoru, da nikakor ne
more odpoklicati svojih čet iz Porenja, ker bi to pomenilo okrnjenje njenih suverenih pravic. Pač pa je pripravljena zavezati se, da za časa pogajanj ne bo zvišala svojih posadk v Porenju, ki imajo samo velikost mirnodobnih posadk. Mili-tarizacijo Porenja pa je pripravljena Nemčija omejiti samo pod pogojem, da tudi Belgija in Francija zmanjšata svoje posadke ob Porenju.
Novo zmešnjavo je še povzročil Hitler, ki je imel zopet govor o zadnjem nemš, kem koraku. Na široko je govoril o svojem prizadevanju, da pride do zbližanja s Francijo. Ta sporazum pa je mogoč le tedaj, če ga skleneta enakopravna naroda. Opozarja na boljševiško nevarnost in zato ponavlja, da je bila locarnska pogodba zaradi francosko-ruskega pakta kršena. Nadalje je izjavil, da ima raje/ če je Nemčija popolnoma osamljena, kakor pa da bi bila osramočena. Končno je zagrozil, da bode Nemčija svoje spravne ponudbe umaknila, če bi ostal v veljavi versajski mir.
V Londonu se je nato v soboto sestal k zasedanju svet Zveze narodov, na katerega so povabili na predlog Angležev tudi Nemčijo. Nemčija je stavila kot pogoji svoje udeležbe, da bo navzoča kot popolnoma enakopraven član, četudi ni v Zvezi narodov, in pa pod pogojem, če se ji zagotovi, da se bo čimprej začelo pogajanje o izpremembi versajskega miru. Francija je nemške pogoje ostro zavrnila, Angleži pa bi kljub temu radi dobili Nemce k zeleni mizi, četudi priznavajo, da imajo Francozi prav. Proti nemškim predlogom so naštopili tudi zastopniki Romunije, Turčije, Rusije, Poljske in Španije. Na koncu pa je svet Zveze narodov vendar sprejel sledeče nemške pogoje: 1. enakopravnost Nemčije pri posvetih sveta ZN; 2. pogajanja se bodo razširila na znane Hitlerjeve predloge o organizaciji miru v Evropi.
O nadaljnem razvoju dogodkov ni mogoče zaenkrat reci še ničesar. Francija sicer zahteva, da se morajo proti Nemčiji začeti takoj izvajati najstrožje sankcije, pa je ostala v tej zahtevi osamljena in ne bo prodrla. Poleg tega je Francija podkrepila svoje stališče z grožnjo z mobilizacijo, tako da je nekaj časa izgleda-lo, da se zares zbirajo na zapadu vojni oblaki in da bo takoj prišlo do izbruha strašne nevihte. Ozračje pa se bo verjetno pomirilo.
Verska preganjanja v Nemčiji. Tajna državna policija (Gestapo) je izdala odredbe zoper nekatere cerkvene zastopnike. Tako so v Hessenu aretirali pastorja Behringerja skupaj s sedmimi člani župnije, češ, da je vprizarjal nered z organiziranjem verskega tedna. Tudi v Span-dau-u so prepovedali cerkvene obrede. Po drugi strani je pa prosvetni minister prepovedal vsem teološkim profesorjem udeležbo na konferencah, ki jih organizira cerkev.
Angleško vojno brodovje je odplulo domov. Večina angleškega vojnega brodov-ja, ki je ves čas krize zaradi italijansko-abesinskega spora križarilo po Sredozemskem morju, je odplula proti Angliji.
V	Gibraltarju je ostalo samo nekaj manjših edinic angleškega brodovja. Povratek angleškega brodovja v domače vode se
Domače vesti.
pred Kovnico d. d. delavci, katerim podjetje dolguje še velike vsote za plače, in so čakali, da bi intervenirali pri tem ali onem članu uprave toda čakali so zaman.
fcelezničapsbct
Razburjenje med stanovalci železničarskih hiš. Stanovalci obeh hiš Občekorist-ne stavbene in stanovanjske zadruge na Dunaju v Mariboru so zaradi časopisnih poročil o sklenjeni kupčiji silno razburjeni. Vsi se sprašujejo, kako so se mogli najti ljudje, ki so se udali prigovarjanju uradnika državnih železnic Tumpeja ter kupiti stanovanja v teh hišah, katere so zgradili mariborski železničarji s svojimi prispevki, da bi imeli na starost cenena in zdrava stanovanja. Kdo bo sedaj tem revežem odplačal vse ono, kar so iz svojega prispevali za ureditev stanovanj, za njihovo vzdrževanje, za vrtove. Baje so med novimi reflektanti za ta stanovanja tudi profesorji in pripadniki drugih boljših stanov. Ali bodo res tako trdosrčni, da bodo šli in metali uboge železničarje iz stanovanj, v katerih stanujejo, odkar so bile te hiše sezidane? Železničarji kličejo na pomoč oblast, da nastopi in napravi končno konec takemu počenjanju g. Tumpeja. Če so se našle za navadne železničarje, ki niso nikdar nikomur nič žalega storili, samo zaradi njihove zna-čajnosti ali pa zaradi podlega neresničnega obrekovanja službe daleč tam spodaj na jugu v Skoplju in še dalje v Macedo-niji, pa se bo našla tam služba tudi za g. Tumpeja. Če je tak narodnjak, kakor se dela, mora biti prav/ vesel, če bo lahko šel še tja doli spoznavat življenje. Za njim ne bo žaloval noben železničar v Mariboru, pač pa bodo vsi hvaležni železniški upravi, če ga čim prej prestavi. Njegove nadvlade pa mora biti enkrat konec v Mariboru, drugače si bomo železničarji aapravili sami red.
O kupčiji železničarskih hiš v Mariboru se je zvedelo sedaj sledeče: Kupno pogodbo z Občekoristno gradbeno in stanvanj-sko zadrugo na Dunaju, ki je lastnica obeh hiš v Mariboru, je sklenila Kreditna zadruga nastavljencev državnih železnic v Mariboru. Pogodba zahteva, da mora kupec položiti na Dunaju do 2. maja t. 1. kupno svoto v znesku približno 140 tisoč šilingov. Zadruga je pri sklepu pogodbe dala že 50.000 šilingov na račun. Med članstvom Kreditne zadruge je nastalo zaradi te kupčije znatno vznemirjanje. Po pravilih je Kreditna zadruga zato tukaj, da sprejema vloge članov in daje železniškim nastavljencem posojila, ne more pa se baviti z nepremičninskimi kupčijami. Vprašanje je tudi, kako se bo posrečil zadrugi izvoz denarja. Denar ima Kreditna zadruga od Podpornega društva železničarjev v Mariboru, vložil ga je pa tja poprejšnji komisar g. Zavadlal. Ljudje se tudi sprašujejo, kako je mogel dobiti g. Tumpej kot državni uradnik dovoljenje od ministrstva kar za dvakratno tako potovanje na Dunaj.
Hud udarec je zadel vrlega delavskega organizatorja in borca za pravice delavcev mariborskih železniških delavnic g.
Martina Medvešeka. Nagle smrti, zadeta od kapi, ga je zapustila njegova 361etna hčerka Marija. Na poslednji poti jo je spremilo preteklo soboto veliko ljudi, prijateljev Medvešekove rodbine in njegovih tovarišev, ob grobu pa je igrala godba Danice turobne žalostinke. Naj počiva blaga mladenka v miru, žalujočim staršem naše iskrene sožalje!
Nov železniški most čez Savo v Zagrebu. V Zagrebu so začeli graditi nov železniški most čez Savo. Delo je razdeljeno v dve etapi. Prva etapa, zgradba stebrov, je že v delu. Druga etapa del obsega mostno konstrukcijo, za katero je bil razpisan natečaj. Poslanih je bilo 54 načrtov, pri katerih sodeluje skupno 27 tvrdk, med njimi nekatere velike in znane strojne tovarne, ki so specializirane za zgradbo mostnih konstrukcij. Prvo nagrado v znesku 60.000 Din je dobila nemška tvrdka »Maschinenfabrik Augsburg-Niirnberg«. Po tem načrtu bi bil most težak 1900 ton in bi veljal 19 in pol milijona Din. To je najnižja ponudba. Strokovnjaki trdijo, da ta načrt tako s tehničnega kakor z gospodarskega stališča popolnoma ustreza. Druga nagrada v znesku 40.000 Din je bila dodeljena načrtu pod geslom »Stros-mayer«, ki ga je poslala brodska tovarna strojev in vagonov. Po tem načrtu bi bil most težak 2700 ton, veljal bi pa 24 milj. Din. Tretji načrt, ki je bil nagrajen z 20 tisoč Din, je poslal arhitekt Eisler iz Ha-noverja v Nemčiji. Ta most bi bil težak 2500 ton, veljal bi pa 25 miljonov in pol. Odbor strokovnjakov je o vsakem načrtu posebej podal svoje mnenje. Prometno ministrstvo bo sedaj odločilo, po katerem načrtu se bo most zgradil, nakar bo takoj razpisana licitacija.
Število prometnih nesreč. Prometni minister dr. Spaho je v svojem poročilu o proračunu podal tudi pregled železniških nesreč v zadnjih šestih letih. Tako je bilo trčenj 1. 1929 31, leta 1932 23, leta 1934 14; iztirjenj leta 1929 98, leta 1932 29, leta 1934 23; skupaj raznih trčenj, iztirjenj in drugih nesreč leta 1929 493, leta 1932 392, leta 1934 314. Ob tej priliki jih je umrlo ali bilo poškodovanih: železničarjev poškodovanih leta 1929, 126, leta 1932 70, leta 1934 64; mrtvih: leta 1929 23, leta 1932 20, leta 1934 8; potnikov poškodovanih leta 1929 35, leta 1932 139, leta 1934 108; mrtvih: leta 1929 59, leta 1932 40, leta 1934 20.
0z pevi
Poneverbe pri bratovski skladnici v Zagorju. Lepega blagajnika je imela krajevna bratovska skladnica v Zagorju. Že lani je prišel Otmar Peterlin zaradi poneverbe pred sodišče, pa je bil radi pomanjkanja dokazov oproščen. Po tej sodbi pa je krajevna bratovska skladnica 23.-oktobra lani izdala svojim aktivnim članom rudnika TPD v Zagorju članske izkaznice, ki so nadomestile po zakonu predpisano člansko knjižico. Ko so se te izkaznice razdelile med rudarje, so se takoj javili rudarji ali njih žene ter zahtevali, da se iz članskih izkaznic izbrišejo
otroci, ker niso bili nikdar rojeni. Takih slučajev je bilo sprva 21. Poznejša preiskava je ugotovila še 14 primerov, ko so bili v izkaznicah zabeleženi nerojeni otroci. To je dalo povod ponovni preiskavi, v katero je bil edino zapleten vpokojeni blagajnik bratovske skladnice Otmar Peterlin. Dognano je bilo, da je obtoženi Peterlin nepravilno likvidiral in zaračunaval za nerojene otroke dečjo opremo v znesku 560 Din za vsakega in da si je tako prisvojil in pobasal v svoj žep 19.600 Din. Prišli so na sled tudi, da je obtoženi Peterlin zaračunal za porodniške stroške stranki Baš 84 Din, ki jih pa ni prejela. Zagovarjal se je, da je bil radi preobre-menjenja živčno čisto razrvan in ni mogel odgovarjati za vse svoje korake. Obsojen je bil na 8 mesecev strogega zapora.
Kaj je novega v trboveljskih revirjih? Boljšo zvezo z Zagorjem dobimo z novo cesto preko Slačnika, katera je predvidena v novem banovinskem proračunu. Sedanja cesta preko Sv. Urha je za vozovni promet prestrma in nevarna posebno na trboveljski strani. Pri gradnji ceste pa bo zaposlenih lepo število brezposelnih. — 100% volilcev se je podpisalo iz okolice Sv. Marka in Sv. Katarine na vlogo za priključitev nazaj k Trbovljam. Odcepitev od Trbovelj se je izvršila iz političnih vidikov, da so bivši režimovci dosegli nove volitve v Trbovljah in v Hrastniku, a so še bolj žalostno pogoreli kot prvikrat. Sedaj pa se bodo tiste nerodnosti popravile.
Slabo finančno stanje zagorske občine. Zadnja občinska seja je obravnavala finančni položaj naše občine Zagorje. Naše finančno stanje je slabo. Od v proračun vnesene svote 1,700.000 Din se je do zdaj preielo le okrog 850.000 Din. Dobilo se bo do konca računskega leta še 120.000 Din. Primanjkljaj bo znašal okoli 750.000 Din.
V	proračunskem letu 1935—36 je vnesla prejšnja občinska uprava kot dohodek
200.000	Din od novih trošarin, katerih pa občina ni uvedla. Dalje je v istem letu vnesla občina kot dotacijo banovine znesek okoli 360.000 Din, tudi od te svote ni občina prejela ničesar. Samo ta dva primanjkljaja znašata okoli 560.000 Din. Seveda so bile potem doklade lahko nizke. —- Sledilo je poročilo gradbenega cestnega odbora. Do konca leta 1935 bi se moral predložiti banski upravi načrt za vzdrževanje in izboljšanje občinskih cest za petletko do leta 1940. To se je zdaj zgodilo. Občina ima nekaj nad 13 km občinskih cesjt I. reda in nekaj nad 89 km občinskih češt II. reda. Vzdrževalni stroški znašajo
150.400	Din. V predvideni petleki bi se postopoma vse te ceste zboljšale z dotacijo banske uprave in ljudskim smotrenim delom.
Duhovna obnova rudarskih revirjev. —
Dne 14. marca se je pričel v župni cerkvi sv. Petra in Pavla v Zagorju in v podruž-ni cerkvi sv. Marjete na Lokah sv. misijon. Vodijo ga gg. misijonarji sv. Vincencija Pavelskega. Misijon bo trajal do 25. marca.
Iz našega zlatega rudnika v Bosni. Že dve leti preiskuje londonska družba Gold-field Limited opuščeni rudnik pirita v Ba-kovičah pri Pojnici v Bosni. Angleški in-ženjerji so preiskovali teren, da bi se prepričali, ali je dovolj rude za dolgotrajno eksploatacijo, odnosno če ruda vsebuje dovoljne količine zlata. Kakor se zdi, so
rezultati zelo povoljni, ker so pred kratkim prispeli iz Anglije številni stroji za vrtanje in kopanje. Vse kaže, da bodo Angleži pričeli v velikem obsegu pridobivati in predelovati tamošnjo rudo. — Ležišča zlata v tej okolici so znana že iz starega veka in že Rimljani so v teh krajih zbirali v naplavinah zlata zrnca. — Doslej so samo pri poskusnem kopanju pridobili že
30.000	ton piritove rude, ki vsebuje zlato. Našli so pa tudi več novih zlatih žil. Po mišljenju sedanjih lastnikov je poslovanje zajamčeno za nekaj desetletij.
DQedL
gMia
Občni zbor JSZ ob priliki proslave dr. Krekove 701etnice v Mariboru. Občni zbor JSZ in proslava dr. Krekove 701etnice sta pričela zadnjo nedeljo dne 15. marca s sv. mašo ob 8. uri v frančiškanski baziliki. Po službi božji je bil občni zbor v dvorani Zadružne gospodarske banke. O delovanju Zveze sta poročala predsednik Kores ter tajnik Rozman. Iz poročila tajnika Rozmana smo zvedeli, da je ustanovila mariborska ekspozitura v minulem letu nove skupine v: Slov. Bistrici, Framu, Radencih, Gornji Radgoni, Otiškem vrhu, Brez-nu-Ribnici. Ekspozitura šteje sedaj že 660 članov. V Mariboru ima že 11 obratnih zaupnikov, ko lani še ni imela nobenega. Odbor, ki je bil na občnem zboru izvoljen, je sestavljen sledeče: Kores Martin, Reberšek Karol, Arih Andrej, Slokar \hadi-mir, Žigon Franjo, Vidic Jože, Arnuš M., Fajhter Jožef. Občnemu zboru je predsedoval predsednik JSZ Srečko Žumer iz Ljubljane, ki je govoril ob zaključku o rajnem dr. Kreku. — V nedeljo popoldne je igrala delavska mladina v isti dvorani socijalno dramo »Boštjan iz predmestja«. Predstave so se udeležili številni delavci In njih prijatelji.
Izkopnine v lateranu v Rimu. Enrico Jo-si, profesor papeškega zavoda za krščansko prazgodovino sporoča, da so končana izkopavanja v srednji ladji lateranske bazilike. Dognali so, da so tla bazilike nad ruševinami velikega poslopja, ki je bilo nekoč častniški kazino telesne straže Sep-tima Severa (193—211). To je bila dvonadstropna hiša, kjer so v pritličju našli kose pisanega marmorja, več stebrov in plošč ter stenskih opaž. Ko so kopali pod stensko ladjo bazilike, so našli temeljno zidovje nekdanje bazilike, ki jo je prvič dal zidati cesar Konstantin (323—332). Zdaj je dognana vsa zgodovina o začetkih in razvoju lateranske bazilike v Rimu, ki se je mnogi romarji brez dvoma dobro spominjajo.
_ Sv. Beda — vremenoslovec. Znanstveni časopis angleške meteorološke (vremeno-slovske) družbe je nedavno sporočil, da je bil učeni angleški benediktinec Beda, ki je umrl pred 1200 leti, prvi angleški zgodovinopisec in ustanovitelj angleške meteo-
Iver-Kolenc:
Denar,
Sodobni roman.
11
Muzard je nato stopil k Agostiniju in ga je vprašal:
— Gospod, vi pripadate banki Fideliji?
— Ne — je odvrnil Italijan z naglasom, ki je iz njega izzvenelo, da noče imeti deleža v njej.
Gospodična Loche je medtem stopila h klavirju. Zaigrala je neko lepo pesem. Soleme, ki je bil navdušen muzikant, se ji je takoj pridružil. Kmalu se je vsa družba zbrala okrog klavirja. Le poslanec je ostal v svojem naslonjaču.
Agostini se je držal Muzarda. Zaplesti se je hotel z njim v daljši razgovor.
— Loche je sijajen, a čuden poslovodja — je začel. — Jaz bi mu zaupal imetje mojih vlagateljev, zaupal bi mu milijone, a od svojega denarja mu ne bi posodil niti sto frankov, ker on drži v eni zaprti roki srečo, v drugi pa propad in nihče ne ve, katera roka se mu bo prej odprla.
Muzard je molčal. Prisluškoval je razgovoru, ki sta ga imela Blond in Gerard.
— Rečem vam, — je dejal Blond — da je Andri-jana Ornans pravi talent. Vesel sem, da sem jo pridobil za svoj list. Njen današnji članek je sijajen.
— Koliko je stara? — je vprašal Gerard.
Ne vem. Morda petindvajset let... Izredno dekle. Dela z veseljem in ima zelo trezne življenjske nazore.
Muzard si je v duhu predstavil samotno sobico, kjer deklica piše pri luči, zmučena od nočnega dela m svetlih oči, ki se od časa do časa izgubljajo v tesnem prostoru...
Zdramil ga je Odetin glas.
— Gospod, — je rekla tajniku polglasno — jaz bom prihodnji teden kupila dve delnici po stopetin-dvajset frankov, a moj mož o tem ne sme vedeti.
— Počakajte kakih pet dni — je šepetaje odvrnil tajnik — in potem pridite v banko k meni.
Ura je odbila polnoči. Muzard je stopil k Soleme ju in mu je dejal:
— Pojdiva! Polnoči je in jaz sem zelo zaspan.
IV.
Na oltarju svoje lesene cerkve je župnik Naim bral mašo Vseh svetnikov. Edini okras revnega oltarja je bil pozlačen križ in nekaj voščenk; njihovi plamenčki so skrivnostno drhteli okrog tabernaklja. Cerkev je bila nabito polna.
Duhovnik je stopil na levo stran oltarja in je začel brati evangelij: Jezusov govor na gori o blagrih. »Blagor ubogim ... Blagor usmiljenim ...,« je drhtelo duhovnikovo srce od sreče, ker je bil sam ubog in se je rešil vezi zemeljskega bogastva ter je čutil usmiljenje do svojih revnih ovčic.
Oh! Kako ljubi vse svoje župljane; kako ljubi te, ki so prišli v cerkev; kako one, lii so ostali doma v svojih bornih kočah; kako ljubi zlasti bolnike, ki s trpljenjem brišejo svoj dolg. Oni so veje, on steblo, ki jemlje nase vso krivdo njihove vesti in dela pokoro za njih, a vsako najmanjše njihovo dobro delo prinaša na oltar in ga daruje Jezusu s prošnjo, naj zaradi teh dobrih del blagoslovi njegovo čredo.
»Blagor čistim v srcu ... Blagor krotkim ...,« je drhtel dalje. Ah! Svet misli, da silni, močni osvajajo zemljo in živi v zmoti, ko se peha za krivo fizično močjo, medtem ko je krotkost ona prava sila, ki more svet osrečiti.
Po prečitanju evangelija se je duhovnik obrnil, da bi govoril. Prvi hip je ostrmel. Toliko ljudi še ni videl v svoji cerkvi. Otroci in slabo oblečeni ljudje
so bili pomešani z ženskami, ki so nepočesane, bledih upadlih lic, dajale pravo sliko pomanjkanja; in vsi so tvorili kopico prezrete raje, vržene iz velikega mesta. Naim ne najde pravih besed. V duhu vidi svoje stanovanje, udobno posteljo, dobro hrano, sveže perilo in vse ugodnosti, ki jih ima.
—	Ubogi pastir — vzdihne — toliko vsega imaš, oni pa ničesar; ti ješ, oni gladu jejo; ti si srečen, oni vzdihujejo in jočejo ...
Oči so se v pričakovanju upirale vanj ...
In glej, kar je mislil v sebi, to je začel po malem izgovarjati, z drhtečim glasom, ki je bil kot krik njegove črede.
»Oče, kruha nimajo! Oče, njihovi otroci umirajo od pomanjkanja! Ne prosim za njih bogastva, ki kvari, ne prosim denarja, ki zasužnjuje, samo kruha prosim!«
»Matere, ki so tukaj, tako ljubijo svojo deco, da prenašajo največje pomanjkanje, samo da jo prehranijo; a ti ljubiš svoje otroke mnogo bolj, kakor one svojo deco. Poglej torej na njihovo bedo m usmili se jih!«
»Oče, ti veš, da jih jaz ljubim: te, ki so tu zbrani in one, ki so ostali doma; veš, da bi za njih dal svoje življenje. Daj jim kruha, in jaz se bom trudil, da jih vse privedem pred tvoje noge.«
Nekatere žene so padle na kolena in so v srcu ponavljale duhovnikovo prošnjo; drugim pa so se oči napolnile s solzami. Duhovnikova beseda je vse presunila. Možje so kakor pribiti sedeli v klopeh. Duhovnik jih je začaral. Prišli so iz radovednosti, nezaupljivi in neprijateljsko razpoloženi, a sedaj so čutili, kako jim je srce napolnil mir,
Župnik Naim je proti vsem razširil roke in jih je blagoslovil . Nato se je obrnil k oltarju in je nadaljeval mašo.
Po maši se je podal s kelihom v roki v zakristijo. Vernifci so nekaj časa gledali za njim, kakor da bi
rologije. V njegovih številnih spisih so Članki o vremenu, oblakih, snegu, toči, zraku, blisku, rosi, o mavrici in vetrovih. Dasi njegovi članki niso nič več moderni, vendar je sv. Beda zbral mnogo snovi za pobudo kasnejših raziskovanj vremeno-slovja.
Slepec pozidal hišo. Lansko leto je dovršil slepi Španec Alvarez Salaz iz Cor-dove svojo hišo. Mož je že od svojega osmega leta popolnoma slep. Hišo je gradil devet let in pri delu mu ni pomagal nihče razen njegove matere, ki je zdaj v 60. letu. Hiša je tako vzorno sezidana, da so jo hodili ljudje ogledovat še med delom. Slepemu zidarju so izrazili domačini svoje priznanje s tem, da so se korporativno udeležili slavnosti, ki jo je priredil Salaz po dovršenih gradbenih delih. Mestni župan iz Cordove je izrekel vztrajnemu zi-darju-slepcu čestitke v imenu vseh Občinarjev. Salaz se je županu zahvalil z ganljivimi besedami. Dejal je, da ga neizmerno veseli, da morejo vsi drugi videti podobo hiše, kakršno je nosil v svoji duši še izza mladih let.
V	vesolni katoliški cerkvi je sedaj nekako 15.700 katoliških zasebnih bolnišnic,
13.400	vzgojevališč za mladino ter kakih
140.000	zavodov za pomoč doma. Karitativnega strežnega osebja je sedaj v okviru katoliške cerkve okroglo 350.000 redovnic ter 32.000 redovnikov, kakor tudi 120.000 izvežbanih laiških strežnikov in strežnic. Število prostovoljnih pomočnikov, ki delajo zastonj, se ceni med katoličani na 6,650.000 oseb.
Tiskarna za 60 jezikov. Državna tiskarna v Leningradu ima med vsemi tiskarnami menda najbogatejšo Zbirko črk. Pravkar je svoje zaloge tako izpolnila, da more tiskati vsako poljubno delo svetovne literature v 60 jezikih. Med temi 60 vrstami črk jih je več nego tretjina za jezike, ki jih Evropa komaj po imenu pozna. Na ogromnem ozemlju Rusije govore jezike, ki so jim slovnidO določili šele po svetovni vojni. Tudi ni čudno, da so med Rusi poligloti (taki, ki govorijo več jezikov), kakršnih na svetu ni dosti. Prav genij v tem pogledu je n. pr. ruski poslanik v Parizu Potemkin. Prej je bil profesor tujih jezikov v Moskvi. Kot poslanik v Ankari je zbudil ogromno začudenje, ko se je v šestih tednih igraje naučil turščine, ki je prej ni poznal. TUrščina pa velja za enega najtežjih jezikov na sVetu.
Abesinski cesar obupava radi slabega položaja na bojiščih in hoče poiskati smrt
v	boju. Kakor poročajo pariški listi, so se izvršile na dvoru abesinskega cesarja v zadnjih dneh velike Spremembe. Haile Se-lassie je odpustil minuli teden vse evropske člane svojega dvora, med drugimi tudi svojega izkušenega telesnega zdravnika dr. Hammerja, ki je bil obenem švedski konzul v Addis Abebi. Kakor dr. Uam-mer, je bil odpuščen iz dvorne službe tudi francoski grof Roquet, ki je doslej vodil cesarjevo letalo. Cesar je vse te ljudi povabil k sebi in jim sporočil svojo odločitev, se jim lepo zahvalil za vse usluge, ki so mu jih napravili, za slovo pa jih je bogato nagradil. Za osebe, ki so mu bile posebno blizu, kakor dr. Hammer in grof Roquet, je pripravil cesar posebne spominke, s katerimi jih je odpustil iz služ-
be. Odpuščena sta tudi oba francoska šoferja, ki sta cesarja prevažala z avtomobilom. Ukrepi so seveda povzročili razumljivo začudenje in mnogo komentarjev. Poznavalci razmer na abesinskem dvoru pravijo, da se je cesar odločil za ta korak zaradi tega, ker se hoče posihmal osebno udejstvovati kot vojskovodja svojih čet ter po možnosti doživeti usodo svojih prednikov, n. pr. cesarja Teodorja, ki je pri zlomu svoje vladavine iskal in tudi našel smrt v boju. Vsi odpuščeni cesarje-
vi	nameščenci so na izrecno željo Haileja Selassieja odpotovali domov, kamor bodo v kratkem prispeli.
Od Italijanov poraženi abesinski rasi ali poglavarji. V abesinskem cesarstvu postanejo knezi in kraljevi namestniki posameznih dežel v primeru vojne vojaški poveljniki provinc, ki so jim izročene v upravo. V tej funkciji so za vsako storjeno napako in neuspeh osebno odgovorni cesarju, ki razpolaga ne le z njih življenjem, ampak tudi z njihovim imetjem. To nam pojasnjuje marsikateri napor abesinskih rasov, da bi izšli kot zmagovalci iz vojhe. Če poročajo iz italijanskih virov, da je pet abesinskih rasov premaganih skupno s svojimi 150.000 vojščaki, pomeni to ža Abesinijo ne le izgubo ozemlja, ampak tudi za rase same izgubo časti, premoženja in ha koncu še glave. Prvi izmed abesinskih vojskovodij, ki ga je zadel na italijansko-abesinskem bojišču poraz, je oil ras Desta, cesarjev zet. Drugi izmed premaganih abesinskih vojskovodij je ras Mulugeta, mož, ki ga ni več med živimi. Mulugeta je bil veteran iz bitke pri Adui
I.	1896. Tretji poraženi vojskovodja je ras Sejum, vnuk bivšega cesarja Ivana, ki je idadal Abesinijo od 1. 1872. do 1889. četrti izmed poraženih abesinskih knezov je ras Kasa, potomec štare abesinske plemeni-taške rodbine in najimovitejši človek v državi črnega cesarja. Končno še ras Im-ru, guverner province Godžam. Ta ras je veljal za hajveČjega nasprotnika italijanske okupacije. Ras Imru je moderno orientiran človek, zelo preudaren in energičen v vsakem pogledu.
Vrane ih njih zarod. Bog si ga vedi, zakaj oponašajo vranam, da ravnajo slabo s svojim zarodom? Resnica je namreč ta, da skrbijo zanj celo za Ceno lastnega življehja. če enega izmed staršev zadene smrt, drugi požrtvovalno vzreja mladiče.
O	UeUmnih pticah pravijo, da ne poznajo ljubezni do svojih mladičev, vrane pa gotovo nišo neumne. O tem pripovedi)je neki angleški posestnik zanimivo zgodbo. Več let so vrane gnezdile v vejah nekega bresta na njegovem zemljišču. Neke pomladi pa so se obotavljale, da bi se spet naselile na tem drevesu. Imele so razburja0 zborovanje, kakršna so med vranami običajna, po tem zborovanju pa so pričele sistematično podirati -stara gnezda in graditi nova na sosednem drevesu. Nekoliko mesecev pozneje se je brest zrušil. Ptice so bile očividno spoznale, da ni Več varen in se niso le same preselile z njega, temveč z Uničenjem gnezd tudi druge tovarišice Opozorile, da drevo za gnezdenje ni primerno.
Širite »Delavsko fronto44!
Za viničarje in poljske delavce.
Kmečka gospodarska sloga na Hrvaškem je hvalevredno poskrbela za dvig cen živini in dokazala, koliko premoreta sloga in samopomoč, če sta prav organizirani. Živinorejec ni več predan milosti in nemilosti prekupčevalcev in mesarjev. Gospodarska sloga na Hrvaškem je v najnovejšem času raztegnila svoj delokrog na drugo področje. Njeni zaupniki so določili najnižje mezde za viničarje in poljske delavce in so pričeli s to akcijo najprej v Somboru. Za delo pri kmetu se je določila dnina po 10 Din in hrana na dan. Za delo na posestvih meščanov ter večjih posestvih pa dnina za moške po 20 Din, za ženske pa po 15 Din brez hrane, odnosno za moške po 15 Din in ženske po 10 Din s hrano. — Zaupniki Gospod, sloge hodijo sedaj po poljih In vinogra, dih ter kontrolirajo, ali se izvajajo ti njihovi pogoji. Poljski delavci, ki niso dosegli omenjenih minimalnih dnin, na njihov poziv takoj zapuščajo delo. Akcija Gospodarske sloge gre za tem, da bi se preprečili primeri, ko so posamezni gospodarji plačevali poljskim delavcem po 8 Din na dan in to brez hrane. Posestniki so na stavljene pogoje pristali. V kratkem se bo akcija razširila na vso Hrvaško in Slavonijo.
tpoplne
PLANICA JE PRINESLA NOV SVETOVNI
Rekord.
Pretekla nedelja je pririesla Jugoslovanskemu aportu novo veliko zadoSČenje. Tretje mednarodne skakalne tekme v Planici na Gorenjskem so se končale z novim svetovnim rekordom. Prvič na svetu je bila prekoračena v smučarskih skokih znamka 100 metrov. Planica je bila v nedeljo v arediSču mednarodne pozornosti. V krasnem vremenu so se tekme vrSile, prisostvovalo pa jim je 15.000 gledalcev, ki so se pripeljali na Planico s 11 posebnimi vlaki. Prireditev So se udeležili med drugimi tudi ljubljanski Skof dr. Rožman, ki je veličastno planiško skakalnico blagoslovil, minister dr. Krek kot zastopnik vlade in ban dr. Natlačen. Tudi lz inozemstva, zlasti iz Avstrije, je prišlo zelo veliko gledalcev. Tekme so Se pričele ob 11. uri. Tekmovali so poleg naših skakačev še tudi Avstrijci, Cehoslovaki in Švicarji. Norveški skakalci, ki so bili kar štirje najboljši, kar jih na svetu imamo (oba brata Ruud, Ulland in Ha-gen), so se v zadnjem trenutku skujall. Od svoje zveze so dobili dovoljenje, da ne smejo skakati dalje, kakor na 80 metrov in zaradi tega so raje odstopili, ko so videli, da nese skakalnica vse tekmovalce daleč preko te znamke. Zaradi takega nastopa Norvežanov je zavladalo med našimi gledalci proti Norvežanom splošno ogorčenje. Najprej so bili poskusni skoki, pri katerih so vsi tekmovalci skakali precej previdno. Nato so sledili skoki v konkurenci. Največ točk si je osvojil Josip Bradi (Avstrija), drugi je Gregor H811 (Avstrija), tretji Rudolf Rieger (Avstrija), četrti dr. Harald Reinl (Avstrija), peti Franc Aschenwahl (Avstrija), šesti Jean Lasseur (Švica), sedmi Albin Novšak (Jugoslavija), osmi Rudolf Vrftna (Cehoslovaška), deveti Gustav Meier (Avstrija), deseti Jan Lukeš (čehoslovaška), enajsti Franc Pri-bovšek (Jugoslavija) in dvanajsti Oldrih Bu-darek (čehoslovaška). V skokih za konkurenco je dosegel najdaljši skok Budarek s 86 metri. Oba jugoslovanska predstavnika sta izboljšala dosedanji jugoslovanski rekord, ki ga je postavil lani Šramerl s 72 metri. Novšak je skočil v
konkurenci 77 metrov. — Popoldne so se vršili skoki izven konkurence, ki so prinesli splošno presenečenje. Najdalje se je pognal Avstrijec Bradi, ki je skočil 101 meter ter postavil s tem nov svetovni rekord. Naš Novšak je skočil 89'/j metra, Pribovšek pa 77 metrov.
Državno prvenstvo rokoborcev. V nedeljo se je vršilo v Mariboru državno prvenstvo v rokoborbi za tri kategorije: bantam, srednjo in pol-težko: Nastopilo je 17 rokoborcev od klubov: SSK Maraton (Maribor in odsek Ruše), Croa-tia in Sparta (Zagreb), Ilirija »Ljubljana), Ha-koah (Subotica) in Jugoslavia (Belgrad). Tekme je priredil SSK Maraton v vzorni organizaciji. Dopoldne in popoldne so se vršila izločilna tekmovanja v Rušah, zvečer pa so bile finalne tekme v Mariboru v dvorani Zadružne gospod, banke. Prisostvovalo jim je zelo veliko ljudi. Borbe so bile silno zanimive, saj so se srečali tukaj skoro sami dosedanji državni prvaki. V bantam kategoriji je zmagal Toth (Sparta-Za-greb), drugi je Ilič (Jugoslavija-Beograd), tretji pa mariborski Maratonec 161etni Dolinšek, ki je pokazal neverjetno žilavost ter je premagal celo lanskoletnega državnega prvaka Schne-bergerja. V srednji kategoriji je zasedel prvo mesto Kiss (Hakoah-Subotica), drugi je izvrstni član Maratona iz Ruš Ivanič, tretji Vrščak (Croatia-Zagreb). V poltežki je državni prvak Metzner (Croatia-Zagreb), drugi je Vidic (Maraton), tretji Begač (Sparta-Zagreb). Tekme so bile športno na veliki višini in silno napete. Iz-nenadili so povsem nepričakovano mlajši atleti, zlasti trije Maratonci: Dolinšek, Ivanič in Vidic, ki so se kljub močni konkurenci uspešno vrinili med najboljše atlete v državi. — V prihodnjem mesecu se bosta vršili še dve zanimivi tekmi: dvoboj reprezentanc dravske in savske banovine v Zagrebu ter srečanje med reprezentancama Zagreba in Maribora. Iz teh srečanj se bo sestavila državna reprezentanca, ki bo nastopila nato v Atenah proti Grčiji, v Pragi proti Cehom in v Varšavi proti Poljakom. V teh bojih se bodo pokazali zopet oni, ki bodo kot najboljši naši reprezentanti šli na olimpijado. Te bo dva meseca pred olimpijado treniral poseben trener, ki ga bo dočila zveza iz Madžarske.
Nogometne zanimivosti. V mariborski skupini LNP so se v nedeljo nadaljevale ogorčene borbe za točke. Na sporedu sta bili dve važni tekmi. V Mariboru sta se srečala dva stara rivala SSK Maribor in SK Rapid. Nepričakovano jfe zmagal Maribor z 2:1 (1:0). — SK Železničar je nastopil v Celju proti nevarnim Atletikom, ki šo dosedaj že premagali Rapid in Maribor, železničarji so se za oba poraza revanžirali ter premagali Atletike s 4:1 (2:1). — SSK Maribor Se je s svojo zmago spravil na drugo mesto v mariborski skupini, v kateri vodi sedaj železničar. — V Zagrebu sta Igrala Hašk in Hajduk 9:0, Gradjanski-Concordia 1:1.	— V
Švici sta izgubili obe naši moštvi. V Bernu so Joung Bovs premagali BSK 2:0, v Ženevi pa Servette našo Jugoslavijo s 4:0. — V Budimpešti se je vršila meddržavna tekma Nemčija-Madžarska, katero so Madžari dobili S 3:2.
Lahka atletika. V nedeljo dne 22. marca Se vrši v Mariboru na igrišču SK železničarja crošscountry prvenstvo Maribora. Prvenstvo se deli na tri razrede: seniorsko na 5000 m, juni-orsko C razred 3000 m* B razred pa na 1500 m.
Redni občni zbor
Krekove posojilnice
r. z. z n. z.,
v Mariboru
bo dne 28. marca 1936, ob pol 18. uri V zadružnih prostorih Meljska cesta 10 V Mariboru z naslednjim dnevnim redom:
1. črtanje zapisnika zadnjega obč. zbbra.
2. Citanje revizijskega poročila.
3. Poročilo načelstva in nadzorstva.
4. Odobritev računskega zaključka za le-. to 1935.
5. Dopolnitev načelstva ih nadzorstva.
6. Slučajnosti.
čakali, da se še vrne, potem pa So se obrnili in so vreli proti vratom.
Ko se je cerkev na pol izpraznila, sta stopili iz ene prvih klopi gospa Chastenac in Ivanka, šli sta proti oltarju, od tam pa sta zavili v zakristijo.
Ivanka je bila zelo mlada deklica, plavih oči in svežega nežnega obraza. Ta dan je imela na sebi črno baržunasto obleko.
Duhovnik je s tihim nasmeškom pozdravil svoji znanki.
Ivanka je prva spregovorila:
— Gospod župnik, kako navdajenje ste imeli danes? Midve s teto sva prišli, da bi slišali vašo pridigo, a vi ste mesto pridige molili. In kako zavzeto so poslušale vaše ovčice! Govorili ste iz njihovega ranjenega srca... Ali je res, da trpijo tako pomanjkanje?
— Da! — je odvrnil župnik Naim. — Eni so brezposelni in nimajo za prehrano svojih družin nikakih sredstev; drugi imajo neznatno plačo in s to morajo prehranjevati sebe, ženo in šest — sedem otrok; poleg teh je mnogo bolnikov. I prvi i drugi
i	tretji trpijo pomanjkanje in so potrebni pomoči. Zavedam se, da bi bil moral pridigati, a nisem mogel. Bog mi bo gotovo Odpustil. Saj sem prosil kruha za reveže, ki so —
Gospa Elizabeta Chastenec se je zresnila: njen lepi obraz je zažarel.
O, gospod župnik, — je prekinila — kaj bi vam moral Bog odpustiti ? Tako lepo niste nikdar govorili ko danes!
Ko so' ženo, ki še niso zapustile cerkve, videle, da gospš govorita z žrUpnikom, se je tudi v njih vzbudila želja, da bi z njim govorile. Hitele so proti zakristiji in so jo na mah napolnile. Gospe sta bili potihnjeni k stertil
— Gospod župnik, pomagajte mi! — je dvigala roke k duhovniku neka župljanka. — Vidim, da vi
razumete bedo. Glejte, imam četvero bolehave dece
v	postelji, a nimam niti novčiča za hrano. Tu sem šele tri dni in ne vem, na koga bi se obrnila.
— Tudi jaz prosim pomoči — je dodala neka starka. — šestero sirot moram vzdrževati, a nimam ničesar razen teh dveh slabotnih rok. Kaj naj storim, gospod župnik?
Neki mlad delavec je nesramno pogledal duhovnika in je posmehljivo dejal:
— Če bi Bog v resnici bil, bi nam bil med vašim ganljivim govorom natresel kruha.
Duhovnik se je milo nasmehnil. Položil je delavcu roko na ramo in mu odvrnil:
— Dragi prijatelj, ali ste vi vedno pomagali vašim revnejšim tovarišem, ki so vas prosili pomoči. Niste odbili nikdar nobene prošnje?
Duhovnikova vprašanja so delavca zmedla. Brez besede je odstopil in se pomešal med množico.
— Pomagaj nam! Pomagaj nam! — so se slišale od vseh strani prošnje.
Neka mlada žena, ki se je prerila skoz množico k duhovniku z bolnim otrokom v naročju, ni prosila ničesar, toda ustnice so ji drhtele, ko je otrokovo glavico prislonila k duhovnikovemu oblačilu.
— Ljubi otroci — je žalostno odgovoril duhovnik. — Kako naj vam pomagam? Ko pa sem tudi jaz sam revež in ne morem delati čudežev ...
V	ozadju je zadonel ženski glas:
To je bil glas gospe Chastenac, ki se je prerivala proti duhovniku.
— Grozno je to! Grozno, grozno! si' je poše-petavala.
Ko se je prerila do župnika, je odprla svojo ročno torbico in jo je ponudila duhovniku z besedami:
— Razdelite vse, kar je v torbici ; pustite samo dvajset sonjev za tramvaj.
Duhovnik jo je začudeno pogledal.
— Gospa, ah ste dobro premislili, kaj delate—
je vprašal, ko je v torbici zagledal šop papirnatega in nekaj zlatega denarja.
— Ne — je odvrnila gospa. — Nisem razmišljala;
vi	ste mi dobri zgled brezmejne usmiljenosti.
Duhovnikov obraz se je nato zresnil. Ozrl se je po zbranih in je z močnim glasom dejal:
— Glejte, otroci moji, Bog vam pošilja pomoč po vaši sestri, ki ji je bil podelil bogastva. Dar je velik in jaz ga bom razdelil med vas. Tisti, ki dobijo več, kakor jim je nujno potrebno, naj dajo ostanek svojim revnejšim bratom. Ne smete se ravnati po živalih, ki svojega plena ne delijo: ker kaj bi vam koristila pomoč, če bi ostali zli? Glejte, nebeški Oče je uslišal vašo prošnjo, toda obenem vam zapoveduje, da se morate med seboj ljubiti in podpirati. Kajne,, da mi obljubite, da bodete radi dali miloščino onim, ki so revnejši od vas.
Štiriinpetdeset revežev je nepremično strmelo v svojega dušnega pastirja. Drhteli so od nenadne sreče in pričakovanja. Duhovnik je preštel denar. Izračunil je, da bo vsak dobil dvajset frankov. Denar je izročil' cerkovniku z naročilom, naj ga gre menjat na drobiž. Cerkovnik je odšel, on pa je peljal zbrane pred oltar. Tam jih je razvrstil in jih pozval naj molijo.
Ko je duhovnik razvrstil množico, in se vrnil v zakristijo, mu je gospa Chastenac polglasno rekla:
— Kako dobro poznate ljudsko dušo!
Župnik se je nasmehnil.
— Kako ne bi poznal svojih ovčic, — je odvrnil
—	ko sem1 pa vedno med njimi.
Za trenutek je utihnil, potem pa se je spet oglasil:
— Gospa, poznam mladeniča, ki ljubi gospodično Ivanko in bi jo rad imel za ženo.
Nato se je obrnil k Ivanki.
— Alir imate namen se poročiti — je vprašal naravnost.
:	(Dalje	sledi.	I
Izdajateljih odgovorni urednik: JhnušGblec, novinar V Mariboru. Tiska tiskarna sv. Grila v Mariboru (Albin Hrovatin).