Odmev iz Afrike
- ilustriran mesečnik« -
v pospeševanje afriških misijonov
Izdaja
Družba sv. Petra Klaverja v Rimu
Leto XIX.
Ljubljana 1922.
to Min
/F M h 39254
(:• •' '..
Kazalo.
Stran
Uvodniki in sestavki.
V imenu Jezusovem naš
novoletni pozdrav . . 1 Našim ljubim naročnikom . 2 Pomagajmo misijonarjem . 10 Njega Svetosti papežu
Piju XI......17
Veliki petek in misijon . 25 Sv. Očeta Pija XI. prvi blagoslov Klaverjevi družbi 33 Pij XI. in Družba sv. Petra Klaverja .... 34 Leto 1922 — misijonsko
leto.......41
f Grofica Marija Ter. Le-
dochowska .... 65 Avdienca naše f vrhovne
voditeljice pri sv. Očetu 69 Papeževo pismo f vrhovni
voditeljice Klav. družbe 81 Kanizijev katekizem v afriškem jeziku .... 70 Marijo ljubiti mi je največja sladkost ... 89 Marija, grofica Falkenhay-nova, vrhovna voditeljica Družbe sv. Petra Klaverja 97 Ljubezen za umrle . . 98 Češčenjegrof. Ledochowske
do presv. Srca Jezusovega 98 Tristoletnica sv. Frančiška Ksaverija.....105
Povesti in popisi.
Dva prijatelja. (O. Salezij) 7 Oni trpijo še huje ... 13
Stran
Marija Antonija Salanga
(O. Petrano) .... 14 Verska zvestoba črnih spreobrnjencev .... 20 Afriška sužnost in nje grozota .....23, 48
Dvanajst na enkrat. (O. Bae-
teman)......30
Gospod, delavcev je malo 36 Radosti sv. krsta. (O. Arnaud) 38 Prošnja za črne katehiste 49 Zvesti črni služabnik . . 75 Afriški mrčes .... 76 Junaški misijonarji ... 84 Spodbudna smrt mlade za-
morke......96
Božično veselje v poganski deželi......112
Misijonski dopisi.
Beli očetje Lavižerijevi. Apostolski vikariat Nyassa. Pismo škofa Sweens . . 61 Očetje od Sv. Duha. Apost. vik. Senegambija. Pismo škofa Le Hunsec . 44
Apost. vik. Sp. Niger. Pismo o. Grandin ... 18
Apost. vik. Franc. Gvinea. Pismo o. Valez .... 36
Apost. prefektura Kubango. Pismo škofa Keiling . . 92
Stran
Apost. pref. Sev. Katango. Pismo msgr. Callewart . 51
Očetje družbe Jezusove. Apost. vik. Tananarivo. Pismo o. Falquegrettes . 28 Apost. pref. Zg. Cambesi. Pismo o. Spendel . . .108
Oblati Marije Brezmadežne. Apost. vik. dežele Bazuto. Pismo o. Thomerel... 83 Pismo o. Lebreton . . .101
Oblati sv. Frančiška Sal. Apost. vik. reke Oranje. Pismo škofa Simon ... 72
Lazaristi. Apost. vik. Fort-Dauphin. Pismo o. Engelvin ... 4 Očetje od Scheuta. Apost. vik. Zg. Kasai. Pismo škofa Clerq ... 3
Mašniki Srca Jezusovega. Ap. vik. Staniejevi-Slapovi. Pismo škofa Grizon . . 11
Misij, družba sv. Jožefa (Mill-Hill).
Apost. vik. Zg. Nil. Pismo o. Kerkoff . . .106 Očetuje od Montjorta. Apost. vik. Njassa. Pismo o. Rivierre ... 91 Duhovniki Srca Jezusovega. Apost. pref. Adamua. Pismo škofa Plissoneau . 35
Stran
Redemptoristi. Apost. pref. Matadi. Pismo o. Donder ... 19
Pisma misijonskih sester.
Sestra Mr. Lutgarda iz družbe Belih sester . . .102 Sestra Pavla, oblatinja sv. Frančiška Sal. ... 63
Pisma domačinov.
Pismo zamorskega duhovnika Marko Makade . 44 Pismo črnih seminiščnikov
v Ugandi.....94
Pismo seminiščnika Ksavera Kyebakola.....63
Kratki misijonski dopisi.
6, 22, 29, 37, 46, 60, 74, 84 94, 111
Kronika Družbe sv. Petra Klaverja.
24, 64, 76, 87
Raznovrstno.
Dušna premija 2, 9, 25, 49 90 102, 105
Škofova beseda .... 9 Popolni odpustek 16, 24, 96 Zrno 22, 43, 52, 75, 100 109 Iz naše listnice 23, 40, 48 Križarska vojska molitve
za Afriko.....27
Duh krščanstva .... 40 Izkaz po Družbi sv. Petra Klaverja podeljenih misijonskih milodarov v
letu 1921.....54
Poročila propagande 64, 84 Pismo sv. kongregacije de
Propagande fide . . 70, 72 Kratko letno poročilo 1921 77
Stran
Stran
Sožalnice povodam smrti naše ustanoviteljice, gr. Mr. T. Ledckhowske . 90 Zakaj nam je toliko za
„Zvezo afriškega tiska" 95 Pomožne misijonarkevrojst-
nem kraju sv. Terezije 96 Spomin ljubezni (Pesem) 100 Odličen umrl afriški misijonar ......110
Misijonski škof o Zvezi afriškega tiska . . .112
Slike.
Sv. Peter Kjaver ... 1 O. Lazarevič, S. J., s svojim bolnim sobratom na misijonskem potovanju . 5 Misijonarji z učenci semenišča ......9
Pridni zamorski mizarji . 19 Zamorčki molijo pred podobo sv. Jožefa za dobrotnike .....21
Gradba misijonske cerkvice
v Afriki.....25
Presveta Trojica ....	27
Sv. Oče Pij XI. ...	33
Šotor potujočega misijonarja	37 Slika Srca Jezusovega mi-
sijonske cerkve v Dar-	
es-Salaam . . . . '.	41
Črni seminaristi apost.vika -	
riata Fernando-Poo . .	45
Skupina katehistov in po-	
možnih dečkov , . .	49
Prihod misijonarja v zamor-	
sko vas.....	53
Grofica Marija Terezija Le-	
dochowska ....	65
Grb Pija XI.....	69
Pouk v katekizmu . . .	71
Sveti Duh.....	81
Krepčilo misijonarjev . .	86
Pred podobo Marije . .	89
Novomašniki in diakoni	
ugandski.....	93
Kapelica sv. Petra Klaverja	
v Rimu.....	98
Zapuščeni bolniki . . .	104
Škof Augonard ....	110
Poštnina plačana v gotovini. Leto IX.	Zvezek 1.	Januar 1922.
VSEBINA:
V imenu Jezusovem naš novoletni pozdrav! — Dušna premija.
—	Našim ljubim naročnikom. — Iz misijonov: Apost. vikariat Zg. Kasai.
—	Apost. vikariat Fort-Dauphin. — Kratki misijonski dopisi. — Dva prijatelja. — Slike: Sv. Peter Klaver. — O. Lazarevič, S. J., in njegov bolni sobrat gresta poučevat črne kristjane.
Darovi
doill od 1. septembra do 30. septembra 1921.
Za afriške misijone K 2.76324. Za sv. maie K 818—. Za stradajoče K 10 —. Za odkup sužnjev K 3.443 —. Botrinskl darovi K 7116 —. Tepina Stanko, Stražišče pri Kranju za krst »Stanislav*
K 300-_.
Za misijonarje K 70 —. Za semeniščnike K 320 -. Za katehiste K 120 -. Za kruh sv. Antona K 5.774 (50. Za Klaverjev vinar K 26—.
Za otroško zvezo K 3620. Za mašno zvezo K 2.329 —. Za katoliški tisk v Afriki K 121 •—. Za zamorčke K 512 60. Za gobavce K 104 —. Za nabavo platna K 1.500 —. Za posinovljenje K 100 —. Prosti prispevki K 567 80. Brez določila K 1.760-—. Za Klaverjevo družbo K 354-89. Podporniški prispevki K 264 —. Udeležniški prispevki K 4 —.
Vsem blagim dobrotnikom „Bog plačaj tisočkrat!"
Popolni odpustek,
ki ga lahko dobijo udje Družbe sv. Petra Klaverja
6. januarja, na praznik sv. Treh Kraljev. 2. februarja, na praznik darovanja Gospodovega. Pogoji: Vreden prejem zakramentov sv. pokore in presv. Rešnjega Telesa, obisk cerkve, molitev za razširjanje sv. vere in po namenu sv. očeta.
LETO IX.	JANUAR 1922.	ŠT. k
□□□□□□□□aDODOODDODnDO □ d □ □□□□□□□□DDDDQQ□DOOO
□□□□□□□□□□□□□□□□nnnannnnnnDnaaoooonnnaoDnaD
□	a
ODMEV iz Afrike
□	mHU^KKK^	Katoliški mesečnik	g
□	■	za PosPeševanje
D	. -tj-m}IffffiKvNL-^^V	afriškega misijonskega	n
□	'ISHPQb £	delovanja.	° O	, -1-':' i S V:JB±'-'V^M -	□
□	Sit; •'	'	V zvezi z mnogimi afriškimi	□
□	flttE'aWHarSvjfc-^^ji'*« v-	..............□
n	. " ^EkS^H <811«	misijonarji urejuje	a
□	»tižllj 1	.'. JH	□
□	jTITj i iiiifcjt ''	grofica Ledohowska.	n
□	i^^nnnppvK^^HHESj.
g	Blagoslovljen .	°
D	^ggaiite^ £ - »SOS	po Piju X. in Benediktu XV.	O
p	mil M HI II ------------------r	□
S	Sv, Peter Klaver, apostol zamorcev, prosi za nas I	Stane na leto 6 Din.	□
□	D £!□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ □ □□□□□□□□□□□□□□□□□CCD
V imenu Jezusovem naš novoletni pozdrav!
Prvi dan vsakega novega leta obhajamo praznik Obrezovanja Gospodovega, pri katerem je ljubi Zveličar dobil- ime Jezus. To presv. Ime hočemo v začetku leta klicati za vse dobrotnike afriških misijonov in za vse naše naročnike in čitatelje „Odmeva". Naj bi ljubi Jezus vsem bil res to, kar pomenja njegovo ime: Odrešenik, Zveličar! Naj jih obvaruje vseh dušnih in telesnih nevarnosti! Naj jih čuva pred zapeljevanjem hudobnega duha in sveta! Naj jim bo po besedah sv. Bernarda luč, tolažba in hrana njihovim dušam. In naj jih ljubi Jezus stori vedno bolj podobne sebi, da bodo'kakor on postali rešitelji duš! Ko bi se vsak katoličan odločil, žrtvovati kaj malega za rešitev duš, darovati v ta namen kako molitev, pobožno sv. obhajilo,, miloščino,, katero bi si prihranil od preobilice ali pritrgal četudi od potrebnega, koliko dobrega bi lahko . misijonarji storili za razširjanje kraljestva božjega med pogani! --- ;
Dušna premija!
V namen naših naročnikov in dobrotnikov opravijo afriški misijonski škofje in misijonarji letno 500 svetih maš.
Našim ljubim naročnikom!
Če bi videli pred seboj klečati misijonarja utrujenega, do smrti zmučenega, in bolestno stezovati proti Vam sklenjeni roki, ter Vas prositi pomoči — ljubi bralci, ali bi mu mogli obrniti hrbet, iti dalje in rezko odgovoriti: Kaj to meni mar?
Glejte, cenjeni naročniki, to vlogo igra danes Vaš ljubi „Odmev". Zmučen je do smrti, kratko rečeno — gre mu za življenje. Naročnino so mu preteklo leto nekateri plačevali silno slabo, to se pravi, riič niso plačali. Katere ta opomin zadene, vejo sami najbolje. Toda pošten človek plača, zato, prijatelj, plačaj tudi ti in to tembolj, ker gre za misijonski listi — Seveda je prihajal zadnji čas „Odmev" k Vam precej pozno, pa, ljubi prijatelji, tega on ni sam kriv, zato prosimo, da mu milostno odpustite.
Da ne pride do najhujšega, in da uboge afriške misijone ne uropamo tako nujne pomoči, smo sklenili takole:
Prvič, bo izhajal naš ljubi „Odmev" odslej dalje vsak mesec in sicer točno. To nikakor ni bilo dobro, da ste brali sedaj »Odmev" samo vsak drugi mesec, in tako do cela nanj pozabili.
Drugič smo primorani naročnino zvišati. In sicer stane za celo leto 6 dinarjev (24 kron). To je precej. Vendar mi računamo na Vašo usmiljenost, ljubi naročniki, da bodete tudi to radi in točno plačali, ter ohranili „Odmevu" življenje. Saj ste nam pri podpori misijonov tako zvesto stali ob strani in pošiljali milodare, zakar »Tisočkrat Bog plačaj!" Zato prosimo, da najpoprej plačate „Odmev", in daste oslu hrane, da bo mogel tovor dalje vleči, tako bo tudi na druge milodare ljubi Bog z večjim dopadenjm gledal, če najprej storite svojo dolžnost. — Prosimo torej še enkrat: pošljite naročnino, če vam je preveč vse na enkrat — vsajv za polovico leta in meseca junija za drugo polovico. — Če kmalu ne dobimo naročnine, Vam druge številke ne bomo mogli več poslati. Toliko na znanje dolžnim naročnikom.
Ljubim naročnikom pa, ki so naročnino vedno točno plačevali, se iz srca zahvaljujemo za njih dosedanjo zvestobo, računajoč tudi v bodočnosti nanjo. To upanje nas navdaja s pogumom, kljub mnogoštevilnim težkočam, ki so dandanes v zvezi z izdajanjem časopisov, da nadaljujemo svoje tozadevno delovanje. Zakaj prepričani smo, da mnogo naših čitateljev misli in dela tako, kot oni čitatelj francoske izdaje našega „Odmevau, ki nam piše: Že več let z velikim zanimanjem čitam Vaš cenjeni list in priznati moram, da bi bilo obžalovanja vredno, ko bi ga radi neugodnih razmer morali ustaviti. „Odmev iz Afrike" je dragocen, neizogibno potreben dokument za vse one, ki se zanimajo za Cerkev v Afriki. Imenujem ga »dokument", kajti po svojih mnogoštevilnih in natančnih poročilih in člankih, po spisih, ki se nanašajo na najvažnejša vprašanja o pokristjanjenju zamorcev, seznanja čitatelje s čudovito hitrostjo z delovanjem in življenjem v misijonih. — Jaz sem le ubog semeniščnik in ne razpolagam z velikimi vsotami. Sprejmite torej, prosim, mali milodar, ki Vam ga pošiljam, v znak svojega občudovanja."
Tako semeniščnik. — In vi, naši prijatelji? . . .
Za upravo »Odmeva": Družba sv. Petra Klaverja, Ljubljana.
Iz mlslJotiDu:
Apostolski vikariat Zgornji Kasai.
Apostolski vikar premi!, škof Clercq piše naši vrhovni voditeljici:
Štejem si v dolžnost poslati Vam letno poročilo od prvega julija. V misijonih Zgornjega Kassai smo imeli 500 krstov več kot lansko leto; znamenje, da se v naših družinah vedno bolj razširja pravi krščanski duh in s tem tudi vedno bolj izginjajo poganske šege in navade. 598 novih katehistov pomenja razširjanje sv. vere na ravno toliko krajih, pomenja pa tudi povečanje naših izdatkov. Nočem biti nadležen; toda ubogi smo zelo in gmotni položaj našega vikarijata je res usmiljenja vreden. A drugega ne morem, kot vroče moliti, da božja previdnost, ki vnema ta mlada srca k delu za spreobrnenje poganov, obudi tudi velikodušnih dobrotnikov, da naša revščina ne bo ovirala najsvetejših namenov.
Pred kratkim sem se vrnil z apostolskega misijonskega potovanja po vseh misijonih mojega vikarijata, ki je trajalo vsfe leto. Naši kristjani, štejemo jih okrog 10.000, žive raztreseni daleč narazen; deloma v vaseh, daleč proč od misijonske postaje, ali pa v službah Evropcev in v rudo-kopih. Ker jih je večina vešča Čitanju, bi po mojem mnenju bilo najuspešnejše sredstvo za ohranitev sv. vere med temi ljudmi, če nam bi bilo mogoče izdajati majhen časopis, četudi samo mesečnik. Na ta način bi misijonarji ostali v vednem stiku S svojimi verniki, ter jih tudi iz daljave mogli učiti in bodriti k vztrajnemu izpolnjevanju verskih dolžnosti. Misijon sv. Benedikta v Hemptine ima že svojo, četudi ie majhno tiskarno; trebalo bi jo le še nekoliko povečati. Manjka še sicer tudi marsikaj drugega; zlasti nam primanjkuje papirja. Ko bi tega imeli, bi kar začeli s tiskanjem. Ko je storjen začetek, je obstanek zagotovljen že sam ob sebi.
Naše malo semenišče hvala Bogu vrlo napreduje. Sprejeli smo zopet 5 novih gojencev, tako da jili imamo •usedaj vseh skupaj enajst, kar ie z ozirom na tukajšnje razmere zelo razveseljivo. Zahvaljujem se Vam tem potom tudi'prav iz srca za posiiiovljenje dveh semeniščnikov.
Apostolski vikariat Fort - Dauphin (Madagaskar).
O. Etigelvin, misijonar-lazarist, piše vrhovni voditeljici:
"Naš^preč. apostolski vikar mi je svetoval, pisati Vam ■nekaj vrstic. Toda pred no sem prišel do tega, je preteklo že več mesecev. Blagi predstojnik, sedaj 70 letni starček, ki je leta 1896 Ustanovil ta misijon, se je vrnil iz Evrope s »praznim žepom". Tudi ni dobil niti enega misijonarja za pomoč. Kmalu bomo obhajali 25 letnico našega misi-jona; a ker je bila dežela ob našem prihodu popolnoma ' poganska, moramo še vedno na tolikih krajih, orati ledino. Zato je naše delo naporno in le počasi napredujemo. Toda tolaži, nas zavest, da delamo za Boga, ki nam s pomočjo ' velikodušnih dobrotnikov trosi tudi cvetja na pot.
. Lakote v teh krajih sicer ravno ne poznamo; imamo, kar. nam je potrebno za življenje. A staviti bi morali nova, . trpežna poslopja, tudi cerkev, ker je vse leseno in vsled 'starbšfi že blizu razpada. Kako rad bi ustregel našim črnim
št: i .
odmev iz afrike
5
vernikom, ki me neprestano prosijo zato, in čimprej v najvažnejših središčih provincije Fort Dauphin postavil vsaj 5 do 6 cerkvic. Od časa do časa obiskujem svoje - ovčice v 30 — 40 km od misijona oddaljenih vaseh. A potovati bi moral v kraje, 200 km oddaljene od naše postaje, za kar bi potreboval več mesecev. Res se marsikaj lahko opravi pismeno, toda krščevati, spovedovati, deliti zakrament sv. birme in sv. obhajila pač ni mogoče iz daljave.
O. Lazarevič, S. J., jezdi na misijonsko potovanje, njegovega bolnega sobrata pa morajo nositi.
Vse to mi je vedno v mislih. A kaj, ko manjka misijonskega osobja, izvežbanih učiteljev, zlasti pa denarja. Naj li radi tega postanemo malosrčni? Nikakor! Zakaj sredi trnja se nahaja tudi marsikatera cvetka, razveseljujoča nii-sijonarjevo srce. Dvakrat na dan poučujem nad 150 otrok krščanski nauk. Ti malčki, pridni in pobožni so upanje in veselje misijona. Ob vseh glavnih praznikih v letu prejme lepo število odraslih sv. krst in se da krščansko poročiti. To so prvine, ki jih darujem Gospodu žetve. Veselja, ki ga pri tem okušam, pač ne poznajo duhovniki v Evropi, ker nimajo prilike, špreobračati poganov. a koliko truda in
žrtev stane, preden dosežemo kak uspeh. Pred vsem moramo ovreči njihove predsodke; nato pa jih potrpežljivo učiti in čakati, da jih premaga milost božja. Ker mnogo teh dobrih ljudi ne zna čitati, je poučevanje zelo otežkočeno. Truditi se je treba mesece in mesece, in med tem časom koliko ovir in težkoč, s katerimi se imajo mnogi boriti. Spreobrnenje stane marsikaterega katehumena nešteto in velikih žrtev. A oni, ki so dospeli srečno do cilja, o kako nepopisno se čutijo srečne. In to je za misijonarja, ki je te novokrščence med mukami prerodil v Kristusu, pač najslajša tolažba in obilna nagrada.
Kratki misijonski dopisi.
O. Janez Uden piše meseca decembra 1920 izKatende: „Glo-boka hvaležnost mi narekuje te vrstice. S čim Vam naj vrnem lepo vsoto, ki ste mi jo poslali? Nimam drugega, kot vročo molitev za Vas in vse naše dobrotnike. Vaša podpora je došla ravno pravočasno ter nam pomogla iz velike stiske. Pred dvema letoma smo z velikimi težkočami postavili majhno cerkvico. Bila je sicer zelo revna, a kako srečne smo se čutili, da smo jo imeli; zakaj, kaj bi bil misijon brez cerkve? Pred dobrim mesecem pa jo je strahovit vihar, kakoršni v Afriki večkrat razsajajo, popolnoma porušil. To je bil hud udarec, trda poskušnja za nas. Vendar hvala Bogu tudi za to! Je pač eden izmed mnogih križev, ki jih ne manjka nobenemu misijonarju. Ni nam preostajalo drugega, kot pogumno se lotiti dela in postaviti novo cerkev, za kar je Vaša velikodušna miloščina bila prav posebno dobrodošla. — Misijon v Katende, posvečen sv. Frančišku Ksaveriju, je bil ustanovljen meseca septembra 1914, torej ravno ob začetku vojske, ki je tolikim
narodom zadala nepopisno gorja in, ki žalibog tudi misijonom ni prizanesla. Kako nujno potreben je bil ta misijon, jiam pričajo dosedanji uspehi. Že čez nekaj let smo imeli-718 katoličanov in 4298 katehumenov. Do 1. julija 1920 je število kristjanov narastlo na 3629 duš in katehumenov je bilo 8719. Podpira nas pri našem apostolskem delovanju 179 vnetih in požrtvovalnih katehistov. Revščina in beda v misijonih. V pokrajini Ibeke ob Kongo, ki je tako velika kot Belgija, delujejo le trije misijonarji. Vkljub temu so, čeprav z velikanskimi žrtvami, spreobrnili že mnogo paganov. V teku enega meseca so krstili okrog 250 odraslih in 100 otrok. In ti no-vokrščenci si tako ;ele sv. rož-žnega venca, da bi ga javno nosili kot vidno znamenje svojega dostojanstva kot kristjani. Toda misi-ionarii jim ne morejo ustreči ter jih tolažijo z obljubami na boljše čase. Nekateri se zadovoljijo s tem, drugi pa pravijo: „Kristjan brez rožnega venca je kot vojak brez orožja, kot zamorec brez puščice in loka!
ŠT. 1.	ODMEV IZ AFRIKE	.....7
Dva prijatelja.
Poroča o. Salezij, misijonar družbe „Consolata".
Nekega dne dospeta dva stara zamorca v našo bolnišnico v Morogori, proseč sprejema in postrežbe, ker ju je napadla zavratna mrzlica malarija. Brez težkoč so jima ugodili in brž naročili strežniku, naj ju odvede v oddelek za to vrsto bolnikov. A tam je bila prosta postelja samo še za enega bolnika; to odkaže strežnik Kamau, Njoroghe-ju pa namigne, naj mu sledi drugam. Ta pa, ne bodi len, se vsede zraven postelje svojega prijatelja na tla, govoreč sam pri sebi: „Ločim naj se od svojega prijatelja? Ne in ne; tukaj ostanem, tu na tleh bom jedel, spal, počival." In ni se dal pregovoriti, tako da je strežnik, ne vedoč, kaj naj stori, naposled o celi stvari obvestil mene. Grem torej, kakor hitro mi je dopuščal čas, in obiščem oba starčka. Njoroghe je še vedno čepel na tleh ob prijateljevi postelji. Ko ga pozdravim, me prosi, naj pridem bližje in pravi zaupno: „Cuj, oče! Vem, da si naš oče. Ti razumeš in govoriš naš jezik, poznaš naše potrebe in veš bolje kot oni-le strežnik, kaj je dobro za nas. Torej moraš tudi vedeti, da sva midva, Kamau, moj starejši prijatelj in jaz, doma iz iste vasi, da sva oba hkrati vstopila v službo pri karavani, prepotovala mnogo dežel, oba eden in isti dan obolela na enaki bolezni in bila skupno poslana v bolnišnico in sedaj — naju hočejo ločiti! Oče, to vendar ne gre! Ako pridem v drugi oddelek, s kom se naj potem pogovarjam? Kdo pozna in me razume bolj kot Kamau? Pri njem hočem ostati, in ko bodeva ozdravela, se vrneva skupaj domov, v deželo Kikujev.
Da ne žalim ubogega starčka, naročim strežnikom, bolnika v sosednji postelji premestiti v drug oddelek. Tako se je Njoroghe-ju izpolnila srčna želja, da je smel ostati pri svojem prijatelju. — Prvih 14 dni je bilo vse dobro. Starčka sta zadovoljna sprejemala ponujena zdravila in hrano, hvaležna za vsako okrepčilo, katero so jima dobre sestre pripravile. Toda videč, da je vsak dan nekaj bolnikov, ki so okrevali, zapustilo bolnišnico in se vrnilo domov, ju je minila dobra volja in naposled nista želela ničesar drugega, kot nazaj v domovino.
Najprej sta skušala prepričati zdravnika, da sta že dovolj krepka in čvrsta. A mož se jima je le smehljal, zmajeval z glavo in rekel: „Nista še ne; ni še vaju zapustila mrzlica. Ostanita še in se do dobra ozdravita." —
„Mar misliš, da postaneva močna kot si ti? Glej, to ni mogoče; mnogo starejša sva od tebe." Toda zdravnik se ni dal prepričati. Poskusita na drug način priti do cilja. Odslej na vsa zdravnikova vprašanja trdovratno molčita in si ne pustita potipati žile. A zdravnik, čudeč se sicer nenadni spremembi starčkov, jima je zapisal zdravila in odšel. Reveža sta pričela jokati. Ob prvem svidenju sta mi bridko tožila: „Ali ne vidiš, da sva stara in da so najini lasje že osiveli. Ali hočeš, da umrjeva tukaj?"
Pogled na uboga starčka, njuna žalost in solze nas globoko gane in zdravnik mi je večkrat zatrjeval češ: „Rad bi ju poslal domov, ko bi ne bila še preslaba. Kikuju je daleč. Kaj mislite, velečastiti?" Moral sem mu pritrditi, četudi sem želel, da bi se jima izpolnila srčna želja.
Medtem so pretekli trije meseci. Oba prijatelja sta, kakor se je zdelo, že toliko okrevala, da jima je zdravnik konečno dovolil odhod. Videti bi morali njuno veselje ob tem poročilu. Skočila sta iz postelje in brž začela pospravljati svoje malenkosti in sicer s toliko naglico, da smo se jima vsi smejali. Toda kakor je navadno v takih slučajih, šlo jima je vse narobe. In ko se je zdravnik čez pol ure vrnil, še nista bila gotova. Ukažem torej nekemu strežniku, naj jima pomaga. Ob slovesu jima zdravnik izroči pismo za poveljnika v vojaškem taboru, proseč ga, naj ju še isti dan da odpeljati v domovino. Ko dospeta v tabor, ju dobrosrčni uradnik res z avtomobilom ukaže nemudoma odpeljati na kolodvor. A bilo je prepozno, kajti vlak je ravnokar odšel. Kaj tedaj storiti? Na drugi vlak bo treba čakati dva dni. Ker pa je zdravnik uradniku taborišča poročal, da bi bivanje v taboru utegnilo starčkoma škodovati, ju mož zopet pošlje v bolnišnico nazaj. Toda ta kratka zamuda je postala za naša znanca usodepolna. Zbolela sta zopet na malariji in čez pet dni umrla. Kamau je izdahnil ob šesti uri zjutraj, Njoroghe pa popoldne ob dveh. Oba sta še pred smrtjo prejela sv. krst, milost, katere bi v domovini pač ne bila deležna. Sedaj se Jožef in Jakob, to ime sta prejela pri sv. krstu, pač gotovo veselita zamude, ki jima je sicer preprečila vrnitev v zemeljsko domovino, a ju je privedla v domovino božjih otrok, v nebesa.
Ponatis člankov iz „Odmeva iz Afrike" ni dovoljen, ponatis misijonskih
pisem in poročil le z natančnim podatkom virov. Izdaja Klaverjeva družba v Rimu. Odgovorni urednik: Dr. J. jerše. Natisnila tiskarna „Tiskovnega društva" v Kranju.
Sv. Peter Klaver v svoji slavi.
Ko je sv. Alfonz Rodrigues bil nekoč v molitvi zamaknjen, vidi v nebesih prekrasen prestol, mnogo lepši od drugih v njegovi bližini. Na vprašanje, komu je namenjen, zasliši odgovor: „Za tvojega učenca Petra Klaverja." Res si ne moremo predstavljati krasote in blaženosti, katero uživa sedaj sv. Peter Klaver v nebesih. Ljubi Bog povišuje nje, ki sami sebe ponižujejo. In zato je njega, ki je v svojem [življenju postal suženj zamorskih sužnjev, gotovo visoko povišal. Mnogoštevilni in sijajni čudeži pričajo o veliki moči sv. Petra Klaverja v nebesih in njegovi ljubezni do ljudi.
Če si hočemo pridobiti njegovo posebno naklonjenost in priprošnjo, oklenimo se družbe, ki ne nosi le njegovega imena, ampak tudi deluje v njegovem duhu za izveličanje neumrjočih duš. Z letnim prispevkom 2 dinarjev lahko postane vsakdo podpornik Klaverjeve družbe. Duhovniki plačujejo 5 dinarjev; imajo pa zato posebne predpravice. Manj premožni lahko z letnim prispevkom 1 dinarja postanejo udeleženci te družbe. Komur pa je ljubi Bog dal posebno milost poklica za dejansko sodelovanje in komur je mogoče posvetiti se popolnoma misijonski službi v družbi, postane njen notranji ud, t. j. pomožna misijonarka, ali, če je vsled tehtnih vzrokov primoran živeti med svetom, njen zunanji ud. — Pridi torej in pridruži se tudi ti na katerega navedenih načinov Družbi sv. Petra Klaverja!	,
Na znanje novim naročnikom.
Družbo sv. Petra Klaverja za afriške misijone je s posebnim privoljenjem sv. Očeta Leona XIII. leta 1894. ustanovila grofica M. Ter. Led6chowska, sestra sedanjega generala družbe Jezusove, preč.o. Vladimirja Led6chowskega. Leta 1910. pa je sv. Stolica njena pravila končnoveljavno potrdila in odobrila.
Namen družbe: Sodelovanje pri spreobračanju Afrike s podpiranjem afriških misijonov iz daljave.
Organizacija: Ženska redovna družba (»Pomožne misijonarke za Afriko"), združena v delovanju z zunanjimi udi, podpornicami in podporniki.
Število udov: 93 pomožnih misijonark, 130 zunanjih udov, 37.391 podpornikov in podpornic.
Zemljepisni obseg: Naselbine, podružnice, in od-dajališča v Jugoslaviji, v Avstriji, na^ Laškem, Švici na Poljskem, v Nemčiji, na Bavarskem, Češkoslovaškem, na Ogerskem, Francoskem, v Belgiji, Nizozemski, Angleškem in Združ. državah.
Materina hiša ali vrhovno predstojništvo je v Rimu (23), via dell' Olmata 16, združena z mednarodnim novicijatom družbe.
1: ,- >■
Milim dobrotnikom na znanje!
Vsled sedanje nesrečne valute primorani, naznanjamo, da od danes dalje vse vsote, poslane nam kot botrinshi darovi, odkup, posinovljenje ali za vzdrževanje katehistov in seminaristov — v denar dnevnega kurza izračunamo, katerega moremo poslati v misijone, t. j. v franke ali šterlinge, ki pa stojijo mnogo višje kot naš dinar in naše krone. Za misijonarja pa kljub temu še to ni mnogo, če pomislimo, da so se tam vse stvari za 200 krat podražile.
Milodare torej, ki ne dosežejo naznačene vsote frankov, zapišemo kot prispevek za krst, odkup i. t. d. Le kdor daruje celo vsoto za dotični namen, sme pričakovati poročila od svojega črnega varovanca. — To pa naj ljube dobrotnike nič ne užalosti, ker iz malega raste veliko in sleherni vinar uboge vdove bo Gospod tako poplačal kot dar bogatina!
Dano v osrednji hiši	Misijonska prokura.
„Mati Dobrega Sveta" v Rimu.