Stajerske vestf. —š— Kadetnica v Mariboru se s pričetkom prihodnjega šolskega leta opusti ter se ne bodo več sprejemali gojenci v prvi letnik. Namesto te se otvori septembra 1913 prvi letnik. septembra 1914 drugi in septembra 1915 tretji letnik višje vojaške realke. Ravtio iste izpremembe se izvedejo na drugih kadetnicah. Vbodočeftbodo vzgojevali častniški naraščaj v vojaških akademijah. —š—»Siidmarka« in Slovenci. 2e ime tega nemškega društva, ki izkuša zatreti vse, kar je slovanskega na tem božjetn svetu, zbudi v človeku neko čudno čuvstvo. Ne rečemo, da je to kakor »morituri te salutant«, a \z delovanja tega društva izvirajo take bridke resnice, da jih ne moremo biti veseli. M>i tu ob južni meji, kjer je naš element morda bolj žilav, skoro težko preračunimo obseg vsega programa kakor ga je začrtala »Sudmarka«. Njeno delo je taktično in premišljeno. Ped za pedjo naše zemlje gre v nemško žrelo in še vedno dalje sega to ostro germansko zabovje. V nemških listih čitamo te dni nekoliko obširnejše poročilo o delovanju »Siidmarke« na južnem Štajerskem; posebno1 v Št. Ilju. Leta 19O5.je začelo tam nemško naseljevanje; v kratkem1 času ie prišlo tja 40 nemških družin, okolo 300 ljudi. Ves svet so odkupili od Slovencev, denar je prišel iz-Prusije, kjer so se posebno zavzemali za te nemške postojanke na slovenski meji. Leta 1911 je bila velika društvena skupščina v Celju, kjer so sklenili, da se bo uporabilo za naseljevanje okolo Št. Ilja letno okrog 100.000 K. Že v letu 1912 se je porabilo 80.000 kron ir* letos v teh par mesecih je že prišlo 30.000 K v račun. V letu 1912 iti 1913 je bilo naseljenih zopet 13 družin s 64 osebami, tako da je ta n-etnška kolonija že prav trdna in močna. Iz tega poročila vidimo, da »Siidmarka« zasleduje prav očitne in1 jasne smotre: to je, nas hoče počasi pognati z rodne zemlje. Tu je boj -na življetie in smrt. a vendar ne smemo obupati. Delo in odločnost nas bo podpirala v tem boju, in branili se bodemo z uspehom, ker naša stvar je pravična. - Zato pa ne omagujemo ampak se postavimo krepko v bran za pravice naših slavnih pradedov! —š—Štajerski deželni odbor je odposlal v deželni šolski svet namesto odstopivšega dr. Linka dr. Viljema pl. Kaana. — c. —š— Na Štajerskem so šteli poldrugo leto sadno drevje in dognali, da je (približno seveda) na Gor. Štajerskem 542,748, na Sred. Štajerskem 6,004.012 in na Sp. Štajerskera 5,986.809, skupaj tore} 12 533.569 sadnih dreves. Od teh je 7 480.180 jablan, 2,105.464 hrušk. 2,120.554 češpelj in sliv, 526.897 črešenj in 300.474 orehov. Stanje sadnega drevja pa je v resnjci veliko večje kakor zgoraj navedeno, ker je namreč mnogo posestmkov števdlo sadnih dreves naznanilo dosti manjše, boječ se morebdtnega novega davka. —c. —š— V Gnasu na Stajerskem je ondotni kaplan in katehet zlorabil šolske otroke, zaradi česar je bil te dni obsojen na šest tednov težke ječe. —š— Štajersko učiieljstvo in njegove plače. Dočim je bil v Dalmaciji lani sprejet predlog, glasom katerega dma učitelj z maturo 1080 K na leto, a oni s spos. izp. 3680 K do 3930 K, ima štajerski učitelj začetnik — izvzemši Gradlca in Maribora — 840 K, oziroma 2600 K do 2800 K! Sedaj, ko foi se naj obrnilo na bolje, pa delajo ljubitelji slovenskega naroda. slovenski klerikalni poslanci, v Gradcu obstrukcijo samo, da si hlade jezico, ker njih strankarska malhica ne dobi tega — za kar samii ne vejo! Njim se godi dobro po farovžih, zato pa naj trpe vsi drugi! —š— Kmetu ali učitelju? To vprašanje tako muči »Slov. Gospodarja« — glasilo štaj. slovenskih klerikalnih poslancev  da je postavil članek s tem napisom na uvodno mesto. Siromaki se v svoji dobrohotnosti n-e morejo odločiti, ali naj naklonijo 2 milijona. ki jih baje dobi Štajerska od novih davkov, po snegu poškodovanim kmetom, ali pa naj te milijone razdele slabo plačanim učiteljem. Skrajnd čas je že, da se naši poslanci tudi dejansko pokažejo prijateljd kmetov. Da bo vendar enkrat konec boja za medvedovo kožo in da bodo dež. in drž. poslanci svoje nakane tem ložje dosegli, priporočamo, naj opustijo obstrukcijo in naj s svojim velikanskim vplivom ter z delovanjem štaj. dež. zbora omogoaijo, da se v zraku viseča 2 milijona razdelita med poškodovane kmete, kar bo pa ostalo državi od zvršenih davkov, pa se naf pokloni bednim, od kislega zelja in fižola onemoglim duhovnikom. Razumljivo, da učitelji lahko še čakajo! —š—Sklep krajnega šolskegai sveta pri Sv. Marjeti ob Pesnici dne 13. aprila 1913. V svrho olajšanja velike bede učiteljstva. oziroma da bi se vsaj deloma odpravila nje najhujša gmotna stiska, nadalje da se osigura splošno boljši gmotni položaj učiteljskega osobja daje krajnemu šolskemu svetu pri Sv. Marjeti ob Pesnicd povod, da izproži pri današnji seji sledeči sklep: Visoka vlada se pozivlja, da čimprej sprejme mali idnančni načrt v prilog ureditve učiteljskih plač ter naj ukrene vse potrebno, da se že vendar končno odpravi ta kulturna sramota — beda učiteljstva. Janez Čep, mi p., načelnik; Jernej Frangež m. p., zastopnik cerkve in ud kr. š. sveta; Janez Baumgartner m. p., ud kr. š. sveta; Franc Mulec m. p., ud kr. š. sveta; Konrad Grahernik m. p., ud kr. š. sveta; Anton Ribič m. p., ud kr. š. sveta; Franc Reišp m. p., ud kr. š. sveta; Jernej Černko m. p., ud kr. š. sveta. —š— Sveta vojska — protialkoholno društvo za štajersko — se ustanovi v kratkem. Namestnija je pravila potrdila. Ustanovni shod; se vrši začetkom maja v Mariboru. —š— Neki dr. F. Kh. izkuša v »Tagespošti« dokazatd, da se Slovanom ne godi slabo v Avstriji. On pravi, da se je v nemški nižje avstrijski deželi vplačalo šolnine 981.000 kron v letu; šolniiie oproščenih je bilo 10.180 učencev. Temu nasproti pa se je vplačalo v slovanskih deželah, in sicer na Češkem 772.000 K, oproščenih je bilo 21.100 učencev; v Galiciji 776.600 K, proti 23.300 oproščenih učencev; v Dalmaciji 37..000 K in 1130 šolnine prostih učencev. — Gospod doktor so menda pozabili, da so šolnine prosti le tisti učenci, ki med drugim dobro napredujejo; z gorenjimd številkami je torej gospod doktor izpostavil slabo izpričevalo svojemu narpdu. —c. Goriške vesti. —g— III. dijaški telovadni nastop v ^vorani »Trg. doma«. Z ozirom na željo Soriškega občinstva je sklenil dijaški vad. zbor, da priredi 3. majnika v dvorani >;Trg. doma« III. tel. nastop, ozirotna da II- ponovi. Sodeluje orkester goriških učiteljiščnikov. Čisti dobiček je namenien »Dijaški kuhinji« in ubogim slov. visokošolcem. Z ozirom1 na to, da se podpre slovensko dijaštvo kolikor mogoče trdno. se priporoča obilna udeležba. Dijaški vaditeljski zbor. —g— Iz Kanala nam pišejo: Dne 10. t. m. smo imeli v Kanalu redko slovesnost Obhajali smo 35-letnico smrti našega rojaka Josipa Kocjančiča. — 2e na predvečer smo se zbrali, da počastimo spomin prezgodaj umrlega skladatelja. Gospod Zega, njegov nekdanji tovariš in prijatelj, nam je v lepih besedah podal Kociančičevo življenje, njegovo delovanje do njegove smrti (10. aprila 1878). Moški zbor je na to zapel Kocjančičevo »Slovo«. Razšli smo se, da se drugi dan zopet snidemo pri skupni slovesnosti. — Kot svojega ustanovnika (1867) je počastila Čitalnica njegov spomin s tem, da se ie drugega dne udeležila korporativno sv. maše-zadušnice pri Sv. Ani. Stali smo ob okrašenem grobu (okrasil ga je njegov nekdanji pevec g. Vuga), poslušali pretresljive besede g. Zege (nekdanji II. tenor v Kocjančičevem kvartetu), ki se je popolnoma uživel v mladostne čase in govoril z vso vnemo o preminulem prijateIju. Po govoru so pevci zapeli žalostinko, in razšli smo se z nado, da se ob letu na tem mestu z-opet snidemo. Omeniti naini ie še. da je pričel odbor Čitalnice nabirati darove za spominsko ploščo na rojstno hišo, da tako ohranimo trajen spomin ¦umrlemu pevcu. —g_ Kompromis med italijanskimi liberalci In klerikalcl za deželnozborske volitve je šel po vodi. Precej časa so se dogovarjali, ali vse se je razbilo. Italijanska ljudska stranka bo imela zopet zborovanje v Gradišču. Razbitje kompromisa se suče najbrže okolo vprašanja, kdo bo deželni glavar? Italijanski klerikalci bi radi imeli glavarja iz svoje srede.  g Grad na Vogrskem v Vipavski dolini kupljen za šolo. Grad »Ungersbach« last g. Rubbia. je kupil goriški okrajni. šolski svet za šolo. Dal je 35.006 K za poslopje, park in drugo zemljišče. —g— Na strokovno-nadaljevalni šoli za klesarje v Nabrežini bo dne 4. maja t. 1. slovesen zaključek šolskega leta 1912/13 z razstavo šolskih izdelkov klesarskih vajencev. — Prijatelji šole in napredka sq vafoljeni, da se udeleže te slovesnosti, ki se vrši ob 10.30 predpoldne v šolskih prostorih. Razstava bo odprta od 10.30 do 12 in od 2 do 4.30. Vstop je prost. —g— Slovensko politično društvo v Gorici. V četrtek se je ustanovilo pri Zlatem jelenu Slovensko politično društvo za Slovence na Goriško-Gradiščanskem s sedežem v Gorici. Društvu je namen, razširjati politično izobrazbo med slovenskim ljudstvom, braniti njegove narodne pravice, delovati na to, da se povzdigne njegova narodna zavest in da se izboljša gospodarsko stanje vseh narodnih slojev. Udeležba pri ustanovitvi je bila povoljna, ker se pač ni vabilo obilo ljudi, marveč je bil1 glavni namen, ustanovitd društvo: potrebno preddelo se je izvršilo in ustanovitvi bo sledilo dalnje delo v smislu pravil. Predsedoval je shodu dr. Karel Podgornik. Dr. Puc je v obširnejšem govoru omenjal namene društva. Potrebna je organizacija, brez vodstva smo in niti napredne niti kmetiške stranke takorekoč ni več. Društvo naj združi naše somišljenike pri političnemi in gospodarskem delu: organizacija mora društvo spraviti v red. Prof. Košnik je govoril v glavnem o pomenu Gorice v narodno-političnem oziru in o šolstvu. Prišlo je tudi do debat in govorilo se ie odkritosrčno iz lica v lice. Za predsednika političnega društva je bil izvoljen soglasno dr. Karel Podgornik. Društvo razplete svoje delovanje po ysei deželi in so predpriprave dovršene. Potrebna je taka politična organizacija, pod katere okriljem je prostora za naprednjake, bivše agrarce in sploh za vse neklerikalno življe; iz tega društva se izcirai lahko krepka stranka z jasnimi političnimi in gospodarskimi smotri. —g— Samoutnor učiteljske kandidatinie. V Soči so našli blizu mestnega konjederca truplo mlade gospodične. Kasneje se je dognalo,- da je to učiteljska kandidatinja Frida Roletova iz Lokavca pri Ajdovščini. stara 23 let. Pri njej so našli tudi pismo, v katerem pravi. da je izvršila samoumor iz strabu pred učiteljskim iziptom. Ljudje oa, ki so poznali samomorilko. pravijo, da so bili drugi vzroki, ki so gnali samomorilko v Sočo. _g_ Rubijev grad na Vogrskem je kupil okraini šolski svet za goriško okolico za 35.000 K. Posjopje priredijo za tamošnio ljudsko šolo. —g— Otroško zdravilišče v Grade- žu.\peželni odbor tržaški je sistemiziral v pomorskern zdravilišču v Gradežu 20 prostih mest za ubožno deco med 6. in 12. letiom, ki ima domovinsko pravico v pokrajini Goriško-Gradiščanski. Natečaj za to dobroto traja do 15. maia. —2— Gradišče. Naučno ministrstvo je odobrilo načrte za tukajšnje novo učiteljišče. Prihodnje dni bo namestništvo razpisalo stavbna dela. Tržaške vesti. —t— Promocija. V torek, dne 22. m. m., je na staroslavni Karlo-Ferdinandovi univerzi v Pragi promoviral za doktorja prava Karel Ferluga, sin dež. poslanca in nadučitelja Št. Ferluge, odivetniški koncipient in starejšina akad. fer. društva »Balkan«. Čestitamo očetu in sinu! — t-- Rojanska ljudska knjižnica slovenskega akademičn. ier. društva »Balkan« bo odprta od sedaj naprej le ob nedeljali od 10. do poldne, da ne bo dajalo njeno poslovanje povoda raznim pritožbam. —t— Kmetovalcem in vrtnarjem tržaške okolice. Kmetijska družba za Trst in okolico si je nabavila semena krmne pese vrste «rdeča manutovka« in razne zelnjadi kakor: karijol (cavolo fiori), brokoli in ohrovt (verzote). Vsa ta semena dobe člani družbe, ki so že poravnali članarino za tekoče leto, brezplačno. Priglasite se pravočasno v družbeni pisari G. Galatti 14. V. —t- Pri roditeljskem sestanku dne 13. m. m. na Opčinah v šolski sobi je bilo toliko zavednega občinstva iz Banov, Ferlugov in Opčin, da ga je bilo y resnici veselje geldati. Od inteligenta pa do najpreprostejše naše ženice so poslušali vsi z velikim zanimanjem besede izvajalca. Čast takemu ljudstvu. ki se briga za odgojo svoje mladine! —t- Koncert tržaške podružnice Glasbene Matice, ki se je vršil, kakor smo že; poročali, v gledališki dvorani »Narod>nega doina«, sme naša Glasbena Matica vpisati med najlepše in najuspelejše svoje p;rireditve. Koncerf je do^egel popoln uspeh. in je občinstvo po vsaki točki dajalo izraza svoiemu zadovoljstvu z najživahnejšo pohvalo, ki gre gotovo pred vesmi iieumcrnemu pevovodji tov. Mahkoii. kateremu bodi to vsestransko priznanje vsaj delno plačilo za njegov trud. Naši Giasbeni Matici in njenemu pevovodji moremo le čestitati na tem lepem uspehu. —t— Novo društvo. Namestništvo je vzelo na znanje pravila novega drustva »Sveta vojska, protialkoholno društvo« s sedežem v Trstu. Koroške vesti. —k— Čudne politiške zrazmere na Koroškem. Pišejo »Gorici«: Minulo nedeljo je sedela v gostilni na Sv. Gori družina koroških romarjev. Bili so: trije otroci. oče in mati. Vsi so imeli na prsih pripeta slovenska znamenja. Čudil pa sem se, ko sem slišal, da otroci govore med seboi slovenski, vsi skupaj med seboj pa nemški. jVHslil sem si: To pa je res čudno! Slovenske znake imajo na prsih, a govore nemški. Pristopjl sem k njim in jih vprašal, zakaj govore med seboj nemški. Oče mi je odgovoril: Dragi moj! Moji otroci znajo malo slovenski. Hodijo v nemške šole. ker druge nimamo. V naši občini je nad dve tretjini Slovencev, šola je sicer utrakvistična. a poučuje se le nemški. Otrok v šoli je 40 slovenske narodnosti, 15 nemške, učni jezik pa je samo nemški. Pri zadnjem ljudskem štetju so naštdi v naši občini 35 Slovencev in 600 Nemcev, čeravno je faktično res, da je pri nas 500 Slovencev in le nekaj nad 100< Nemcev. —k— Vzoro poročilo deželnega šolskega sveta. Kako zahrbtno in umazano delajo Nemci na Koroškem s svojimi sosedi Slovenci, kako zahrbtno izrabjjajo uradno oblast ir. zapostavljajo na vse možne, dovcljene in nedovoljene načine slover.ske šole in učitelje, kaže jasno poročilo deželnega šolskega sveta koroškega o stanju ljudskega šolstva za leto 1912. Kdor bere to poročilo in če ne pozna razmer na Koioškem. ta bo gotovo uverjen. da so na Koroškem vse šole nemške in da mora biti Koroška enojezična nemška krcnovina. Naravnost in perfidn.Q lagati si ti ljudje sicer še ne upajo v uradnem poročilu, pomagajo pa si s tem, da izpuste, kar ne ugaja nemškim težnjam. Tako n. pr. dež. šolski svet ni objavil števila slovensko-nemiških, takozvanih utrakvističnih šol, katerih je na slovenskem delu Koroške dobra četrtina, izpustii pa je seveda tudi slovenske. Izpuščena je tudi razdelitev šoloobveznih otrok po narodnosti, in njso omenjeni učitelji, ki so usposobljeni za pouk v obeh deželnih jezikih. To so samo nekatere točke. Izpuščenega pa je še veliko, kar ne prija Nemcera in je to poročilo vse prej kot točno. Smešen je ta strah in ostal bo brezuspešcn. —k— Deželni kulturni svet. Minuli teden bi se bil imel vršiti v Velikovcu sadjarski tečaj. za kmetiške fante iz okraja, pa ni bilo nikogar, in sadjarski nadzornik Mayer je moral nazaj v.. Wolfsberg, ne da bi bil kaj dosegel. Vzrok temu žalostnemu pojavu iščejo menda y vetru, ki je tedaj malo močneje potegnil. Mi pa pravimo našemu deželnemu kulturnemu svetu, da je iskati vzroka drugje. Nal nemško-nacionalni deželni kulturni svet noče nastaviti učitelja, ki bi predaval v našem jeziku o sadjarstvu in drugih panogah kmetijstva. In ravno sadjarski pouk bi nam bil krvavo potreben: imamo za sadjarstvo ugodnejšo lešo, nego naši sodeželani Nemci (izvzemši Labodske doline). zanimania za to panogo kmetijstva je tudi dovolj — a samo učitelja nimamo. Slovenska krščansko-socialna zveza ima sicer sadjarskega učitelja, a s teoretičnimi predavanji nam1 ni nič pomagano. Demonstracije, sploh praktičen pouk, to vleče in to tudi nekaj zalega! — Da na omenjeni kurz navzlic obljubljeni povrrtitvi Stroškov ni prišel noben fant, je vzrok ta, ker bi ne razumeli učitelja in bi torej brez koristi tratili le čas, ki ga rabijo doma bolje. Naj vendar enkrat naš nemškonaconaln kulturni svet poizku§i. s slovenskimi predavanji o sadjarstvu in bo učencev dovolj! ^ Splošni vestnik. Društvo ktnetijskih učheljev iz juž- nih avstrijskih kronovin ima svoj ustanovni občni zbor na Binkoštno nedeljo, dne 11. maia, v Gorici v hotelu pri Zlatem jelenu ob 10. uri 30 minut dopoldne. Po skupnem obedu ogled kmetijske šole v Gorici. Žrebanje efektne loterije »Splošnega slov^nskega ženskega društva« v LjubIjani se vrši z dovoijenjem c. kr. finančnega ministrstva nepreklicno dne 1. julija t. 1. Kongres hrvaških in srbskih čebelarjev iz kraljevine Hrvaške in Slavonije bo začetkom meseca septembra v Karlovcu. Takrat bo v Karlovcu tudi gospodarska razstava. Važno za Sokole-vojake. Sokole-vojake treba posebno opozoriti na neko zanje važno okolnost. Po § 48. novega vojnega zakona je določeno. da oni, ki so tri leta služili v vojaški službi, a morejo doka- zati. da' so vešei v telovadbi, morajo biti osvobojeni od zadnje yojaške vaje. Na podlagi tega zakona je češki Sokol V. Hunješek iz Lešinic vložil na svoj polk prošnjo, kateri je predložil potrdilo svojega sokolskega društva, potrjeno tudi od občine, in ie na temelju te prošnje osvobojen od zadnje vojaške vaje. Izpričevala ne treba kolkovati. Na se torei Sokoli-vojaki, ki imajo še absolvirati zadnjo vojaško vajo, poslužijo te ugodnosti! Oni Sokoli pa. ki služijo sedaj y vojakih, store dobro, ako si že vnaprej zasigurajo to ugodnost s tem, da dajo v svojo vojaško knjižico v rubriko »Ausbildung und Verwendung« zapisati, da so vaditelji ali načelniki v Sokolu. Naravnost iz Cetinja in Kotora ie sprejel »Slov. Ilus.trovani Tednik« zanimive originalne slike ter jih priobčuje v zadnji stevilki, deloma jih pa priobči v prihodnjih številkah. Opozarjamo vse čitatelje na »SIov. Ilustrovani Tednik«v Zadnja številka »Slovenskega Ilustrovanega Tednika« je izšla zeld obsežna ter prinaša 31 slik: Miljonarja A. Carnegje; napredno pevsko in tamburško društvo v Rakeku; strašna železniška nesreča na progi Zagreb-Ogulin (dive sliki); slovenski rezervisti na črnogorski meji; osvoboditelji Skadra (pet slik); plavajoča cerkev itd. Ta šetvilka je zelo zanimiva ker vsebuje mnogo (31) in sicer raznovrstnih slik. »Slov. Ilustrovani Tednik« napreduje. Slovenci podpirajte ga! »Schu.verein« v Primorskih deželah. Politiški okraj Goriški: Moška podružnica štejc 223 udov, prispevkov ie dala lani K 621:10, predsednik podružnice Ado!f Kropsch. žel. inšpektor v pokoju; ženska podružnica šteie 132 udinj, predsednica Marija pl. Schubertova, profesorjeva soproga, prispevkov lani je bilo K 504*24. — V Trstu so nabrali lani v moški in ženski podružnici K 1026; članov in člar.ic je 360 in 158; predsednik strokovni učitelj Jos. Blohman. — Na Voloskem so nabrali lani K 462'41; članov in članic 70 in 50; predsednik c. kr. učitelj E. Bruckner. — V Pulju so nabrali K 239; članov in članic je 49 in 60; predsednik profesor Prodinger. Viharno zborovanje češkega učjtelistva v Pragi. Razmere v naši državi so prišle tako daleč, da pod njimi trpe vsi stanovi. Zaradi nemške politike je danes nekdai bogata češka dežela na tem, da skoraj ne bo mogla plačati učiteljstva in svojih uradnikov. V nedelio je imelo češko učiteljstvo v Pragi viharno zborovanje, na katerem so zahtevali, da se vprašanje učiteljskih plač čim prej reši in da se reši šolo pred propadont. Kako kruto postopajo dunajski parv germani protl dunajskim Čehom, ki jih je četrt miljona, je razvidno iz seje občinskega dunajskega zastopstva. Občinski svetnik je vprašal župana dr. Wei6kirchnerja, kaj misli ukreniti, da ne bo na mestnih dunajskih mesnicah čeških plakatov. Na to je župan odgovoril, da je bil le po krivdi ncke prodajalke nabit češki plakat, ki paie bil takoj odstranjen, in se je odredilo, da se kaj sličnega ne bo več zgodilo. Torej četrt milijona dunajskih Čehov ne sme imeti na Dunaju niti češkega plakata, ki naj bi po mestnih mesnicah javIjal, po čem je meso. Kulturnemu češkemu narodu niti najmanjše pravice, ampak tam doli za poldivje Albance, za te pa vse: srce in roke! A za Albance nabirajo Dunajčanje prispevke, če ni drugače, tudi med Cehi. Medvedov nagrobnik. Nekateri intinini prijatelji pokojnega pesnika Antona Medveda so se združili v odbor, ki ima namen nabirati prispevke za nagrobnik pred tremi leti umrlega in v Kamniku pokopanega pesnika. Dotični odbor vabi občinstvo, da drage volje prispeva s skromnimi darovi za spomenik, da prireja ob prijateljskih in društvenih večerih male zbirke v krogu onih, ki so pokojnika poznali osebno ali ga vsaj uživali po njegovih delih. Priporočamo to prošnjo raznim denarnim zavodom. občinam posebno župnijam, kjer je služboval pokojnik, in njegovim tovarišem in prijateljem. Vsi prispevki naj se izvolijo pošiljati odborovemu blagajniku g. Urbanu Zupancu, Ljubljana. Križevniška ulica št. 8. Društvo kmetijskih učiteljev iz iužnih avstrljskih kronovin ima svoj ustanovni občni zbor v Gorici na Binkoštno tiedeljo. Piavila je vlada potrdila. Dnevni red zborovanja bo vkratkem objavljen. Postaje za opazovanje vremena bodo opustili. Centrala za meteorologiio in gcodinamiko na Dunaju je ustanovila take postaje pred dvajsetimi leti v svrho opazovanja vremena s posebnim ozirom na učinkovanje strelbe proti toči, kar se pa ie tekom let izkazalo kot brezuspešno. Avstrijski tobačni monopol leta 1911. ie imel 39 tvoraic s 426 uradmiki, 56 zdravniki, 379 slugaimi in 39.676 delavci. Moških delavcev je bilo 5774, ženskih pa 33.902. Smodke je izdelovalo 23.363 de- lavcev, zigarete 5009, tobak za kajenje 4199, tobak za njuhanje 116 itd. Delalo se je 51 ur na teden. Plačani so bili po 12 krajevnih stopnjah.. Moško delo se piačuje za 20% več nego žensko. Po petih službenih ietih dobijo delavci službene doklade do 35. leta. Navzlic podraženju tobaSnih" izdelkov leta 1910. je 1. 1911. dobila država 299:4 milijonov kron, torej 21:2 milijonov več nego prejšnje leto. Največ ss je izkupilo iz cigaret: 39:21 odstcaka. potem cigare 29:35 in tobak 28:25. Na osebo pride od vsega prebivalsiva 20 gramuv mani kakor prej, v denarju pa 67 vinnrjev več. Manj se je kosumiralo, in sicer kratkih za 58,9 milijonov komadov, portorik. 37,9, kub pa za 14,7. Razprodaja cigarilos-smodk se je povzdignila za l'V,6 milijonov komadov. Najbolj se je izpremenilo razprodaja športov; prvo polovico leta se je razprodalo 1772 milijonov, v drugi polovici pa samo 812 mi- lijOHOV. ;..;•} J«? ^1 Zaloga Grubbauerjevih in Slatnar- r\ Olske potrebŠČine Marija Tičar «¦ trn-rivirm c n-iniri-atti in rralantpriin vseh vrst priporoča cenj. učiteljstvu in sl. šolskim vodstvom jevih zvezkov ter vseh priprav za trgovina s papirjem in galanterijo obrtno-nadaljevalne ŠOle. Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 26 ^ '•. (nasproti Bziate kapije«. Cene nizke! Postrežba točna! N JD <tv