Pravo za vsakdanjo rabo Začetek je težak • • • . . . nam je dejal naš novi sodelavec, ko smo se odločili, da bomo odprli to novo rubriko. Pa nič zato, če bo le ». . . konec dober«, kot pra-vimo. Namen te rubrike je seznanjan je vseh z novitetami zakonodaje, pred-vsem take, ki zadeva delovnega človeka in občana. Po drugi strani pa bo to tudi živa rubrika, v kateri bomo skušali podati odgovore na vsa vpra-šanja s pravnega področja, ki žulijo občane. Torej, rubrika je stekla, sedaj pa vsi kar z vprašanji na dan!'— In še nekaj: Vprašanja pošiljajte na naslov: »DOGOVORI«, OK SZDL Ljubljana Center, Trdinova 4, p. p. 191, s pripisom: »Pravna vprašanja«. UREDNIŠTVO ZAKON o pravicah na delih stavb Delegati republiške skupšdine so dobili v obravnavo predlog za izdajo zakona o pravicah na delih stavb, skupaj z oenu.Vk.om t^a zakona, ki ju je predložil lavršni svet Skupščine SB Slove-nije. Trenutno je na tem področju še vectao v veljavi zveznl za-kon o lasfcnini na delih stavb iz leta 1965, ki se od leta 1974 dalje uporablja v naši republiki kot republiški zakon. Ustavni zakon določa, da ga je treba uskladiti z novo ustavo do prvega polletja 1977. Precllagaini zakon ureja t. i. etažno lastnino, se pravi last-nino ali pravico uporabe na posameznih fizičnih delih stavbe, kl je sicer enotaa stvar. Gre za lastnino posameanih stanovanj in posameznih poslovnih prostorov. Novi zakon sicer temelji še vedno na nadelih, ki jih je postavil že obstx>ječi zakon, vendar upo&teva tudd določene proMeme jz prakse, zlasti iz sodne pa tudi siceršnji razvoj naše družbe. Po predlaganem zakonu so lahko etažni Iastniki vsi tisti, ki so po naših zakonih lahko nosilci lastninske pravice in pra-vice uporabe, torej vse fizične osebe (obfiani), civilne pravne osebe (verske skupnosti, društva) ter družben« pravne osebe (organiaacije adruženega dela, samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti). Etažna lasbnina ima enak pravii) režim za lasfcnike in za imetnike pravice upo-rabe. Vsi etažni lastoiki imajo na tistih delih stavbe, ki služijo stavbi kot celoti (stopnice, hodioiki, kleti itd.) ter na zemljišču, ki je potrebno aa redno rabo stavbe (funkcionalno zemljišče), skupno trajno pravico uporabe, zato pa morajo tudi sorazmerno prispevati k vzdrževanju skupnih <3elov. Na preostalem zemljišču lahko prtdobijo etažni lastnlki na podlagi medsebojne pogodbo oairoina na podlagi odločbe sodišča posebno pravico uporabe, da lahko tako zemljišče uporabljajo za posebne namene npr. za vrtove, garaže, drvarnice itd. , Etažni lastiniki [ahko izgubijo pravico trajne uporabe na pod-strešnih, kletnih in drugih prostorih, če so preurejeni v stano-vanja all v poslovne prostore. V takem primeru pripada etažnim lastnikom priamerna odškodnina, kl jo v primeru spora določi !>bčinsko sodišče v nepravdnem postopku. Zakon vsebuje posebne doloobe o popravihh stavb, v katerih 90 vsa stanovanja v lasti občanov, društev ali drugih civilnih pravnih oseb. Za takšna popravila je potreben sporazum vseh etažnih lastinikov, če pa do sporaesuima ne pride pa odločdtev so-dišča. Vzajemna razmerja med etašnimi lastaikl glede upravlja--nija in vzdrževaoja stavbe ter dnrugih skupnih zadev se urejajo z medsebojno pogodbo, v okvdru splošniii pogojev o vzaiiertuolh razmerjih med etaanimi lastmikd, kd jjih sprej.me samoupravna stanovanijska skupniost v abdini. ZAKON o prenehanju lastninske pravlce ln drugih pravic na zemljiščih namenjenih za kompleksno graditev Izvršni svet je republiški skupščini predložil v obravnavo predlog za izdajo in obenem tudi osnutek zakona o prenehanju lastninske pravice in drugih pravlc na zemljišdih, namenjenih za kompleksno graditev. Predlagani zakon teinelji na določbah nove republiške ustave, ki v svojem 98. členu določa, "da nihče ne more imeti lastninske pravlce na zemljiščih v mestih in na- seljih mestoega značaja ter na drugih obmoojih, ki so namenjena aa stanovanjsko in drugačno kompleksno graditev. S tem se ohranja institut nacionalizacije in se prilagaja ter razvija v skla-du z novimi družbenimi potrebami. Prenehamje lastninske pravice na zemljiščih, ki so namenjena za kompleksno graditev, naj bi izvajali v dveh fazah. Najprej občinska skupšfiina ob mnenju republiškega komiteja za družbe-no planiranje in informacijski sistem dolofii kraje, ki se Stejejo za mesta in naselja mestnega znadaja. To stori v okviru meril, ki jih določi ta zakon. S tem odilokom še ne preneha lastninska pravica na zemljiščih, ki se nahajajo v omenjenih krajih. V drugi fazi določi občinska skupščina z odlokom zemljišča, ki so v mestih in v naseljih mestnega zanačaja, namemjena za druž-beno usmerjeno in organizirano stanovanjsko gradnjo oziroma za dnigačno kompleksno gradnjo. Z dnem, ko zafine veljati ta odiok, pa preneha na teh zemljiščih lastnkiska pravica in ta zemljišča preidejo v družbeno last — na njih pridobi pravico uparabe občina Če je na zemljišču, ki je prešlo v družbeno last stavba, ki po zazidalnem načrtu lahko ostane tam, ostane «tavba v zasebni lasti, na zemljižču, ki je pod stavbo ter na zemljišču, ki je po-trebno za njemo redno uporabo (funkoionalno zemljišče) pa pri-dobi lastnik pravico uporabe, dokler stavba stoji. Ta pravica se lahko prenese na drugega (npr. proda, podari) le obenem s stavbo. Ce se mora stavba odstraniti, obdrži prejšnji lastnik v uporabljanju zemljjšče in stavbo na njem, dokler občinski pre-moženjskopravni organ ne določi, da ju mora izročiti abčlni. Tudi predldženj zakon odloča prednostno pravico uporabe takega zeinljišča, ki jo ima prej&nji lastnik, da na njej zgradi stanovanjsko hišo ali paslovno stavbo. Gre za pravico, ki obstoja že po dosedanji ureditvi. Kot doslej je tudi po novi ureditvi prejšnjemu lasfcniku za-gotovljena pravica do odškodnine, ki se določa po predpisih o razlastitvi. ZAKON o spremembah in dopolnitvah zakon o razlastiti-i in o prisilnem prenosu pravice uporabe Sprejemanje sprememb in dopolnitev zakona o razlastitvi in o prisilnem prenosu pravice uporabe v republiški skupščini se nahaja že v zadnji fazd zakoeodajnega postopka, se pravi'v fazi zakonskega predloga. Zakon naj bi se spremenil in dopolnil gle-de določb o odškodnini za razlaščene nepremičnine. Po dosedanji ureditvi sta se lahko razlastitveni upravičenec in pa prejšmji lastoik sporazumela o odškodnini pred prisojnim občinskim upravnim organom. Ce se nista spora.zumela, je o od-škodnini odločilo občinsko sodišče. Ceprav je zakon določal, da mora biti postopek pred, sadiščem hiter, se je v praksi pokazalo, da tj»ajajo talki postopki zaradi pTeobremerkjenosti sodišč precej časa, kar lahko močno prizadene prejžnje lastaike. Zaradi tega naj bi se po predlaganem zakonu še pred dokon&nim iaplačilom " odškoctoine izplačala bi\nšemu lastniku akomtacija na odškodnino. O akontaciji bo na predlog razlaščenca odločalo občinsko sodišče v nepravdnem postopku z začasno odredbo. S tem se bo na hitro zagotovil bivšemu lastniku del denarnih sredstev na račun odškadnine za razlaščene nepremičnine. Proti začasni od-redbi tudi ne bo posebne pritoabe (kar bi spet podaljšaio po-stopek), temveč bo ta možna saino obenem s pritožbo, ki se bo erventualno vloSla zoper sodno očlloobo o sami odSkodnini. Pri določanju višme akontacije se bo upošteval samo objektivni kri-terij, ki se lahko računsko določi, ne pa subjektivni kriterij Cnpr. socialne razmere razlaščenca), ki se bo upošteval šele pri do-končni dolofitvi odškodnine.