t
t
St, 56.	Maribor, dne 5, decembra 19G7.
Tečaj XLI,
List ljudstvu v pouk in zabavo.
I*bsja «ak četrtek ui velja i poitnino vrod h t Ku-ibera i pdUBeajcoi a* dos» n. celo loto 4 K, Irti I K k « ««trt loto bodi m poaj, pk<5& na leto sarao 8 K. Naro&uaa m ».liilia a»t UpranHtro -Slovenskega Oospcdaip* t Maribora. — Lret as d Ust brez posebne naročnina. — Poeamemt listi stu^o 10 Tin. — Uradniltvo: Koro&a cesta ttov. 6. — Retopiai M m vračajo — — Za. ineosto so plaiojs cd «aoetopa« petftvnto m «nknrt 16 vi», m dvakrat M viaL, sa trikrat M vin. Za
1 K.
.^^iSeLŽ ^¿Skf^tSSSS taStaJ 4e ««ta itov. &,vBjr«j«m» «aio&iao,
Našim snaroenikom.
naznanjamo, da „Slovenski Gospodar" prihodnje leto ne bo imel več „Naš Dom" kot prilogo. „Naš Dom" bo postal namreč samostalen list z lastnim uredništvom, bo imel večjo obliko kakor dozdaj in bo izhajal vsakih 14 dni, V. povečani obliki bo „Naš Dom" stal celo leto 2 kroni,. Mesto „Našega Doma" pa bo imel „Slov. Gospodar" vsakih 14 dni za prilogo „Gospodarske novice", ki bodo prinašale kratke, zanimive in podučne gospodarske članke, kar bo za čitatelje „Slov. Gospodarja" gotovo velikega pomena. „Slov. Gospodar" bo stal tudi zanaprej 4 krone na; leto. Svoje cenjene naročnike prosimo, da nam ostanejo tudi zanaprej zvesti. Vsak naročnik naj skuša pridobiti našemu listu novih naročnikov in prijateljev.
Današnji številki „Slov. Gospodarja" je priložena tudi položnica, da nam cenj. naročniki morejo poslati naročnino za novo leto 1908. Prosimo pa prav uljudno, da se naročniki poslužijo te položnice samo za pošiljanje naročnine za „Slov. Gospodarja", kajti Že še s to položnico kaj drugega plačajo, napravijo sipravništvu velike težave.
Ob enem tudi prosimo, da bi cenj. naročniki začeli naročnino takoj zdaj pred Božičem pošiljati, kajti ob novem letu se nam delo strašno kupiči.
Dalje imamo še eno prošnjo: Dosedajni naročniki naj napišejo na srednjem oddelku položnice zgoraj besedo „Star", novi naročniki pa besedo „Nov", da se dopošiljanje lista ne zakasnel
Upravništvo „Slov, Gosp."
Kmetje, na noge!
Cel naš volilni boj se je vršil s klicem, da z vsemi močmi varujemo našemu kmetu njegove dohodke, predvsem dohodke iz živinoreje. Liberalna Narodna stranka in njeni kandidatje so se tudi polastili tega klica ter izjavljali, da bodo v državnem zboru preprečili vsako nakano, s katero bi se hotelo uničiti dohodke iz naše živinoreje.
Kmet je, dandanes uboga p ara„ povsod ga tlačijo z davki in plačili, le edina živinoreja je bila en čas vir še precej dobrih dohodkov. Zla to je naloga vsake poštene kmečke stranke, da brani kmeta pred vsako škodo.
Toda kaj so storili poslanci Narodne stranke v državnem zboru? Socijaldemokrati so vložili nujni predlog, v katerem so se pritoževali zaradi podra-ženja živil ter zahtevali med drugim tudi, da se o d-prejomeje zatujo živino in da se sme uvažati prekomorsko meso. Toda to bi pomenilo smrtni udarec za naše kmete! Zato so poslanci Kmečke zveze in sploh cel Slovenski klub glasovali proti socialdemokraškemu predlogu.
Toda čujte, kmetje, in sodite! Jugoslovanski klub, v katerem sede štajerski liberalni Slovenci, pa je glasoval za predlog. In med onimi, ki je glasoval na ta način za odprtje mej inza uvoz p r e k m o r s k e g a mesa, je bil1 tudi „dični* poslanec Roblek. Poslanec Ježovnik je bil vsaj tako previden, da je od seje izostal in se ni udeležil glasovanja.
Kmetje! Roblek, to je vaš prijatelj, kakor Vam ga je hvalila „Narodna stranka". Z mirno dušo glasuje proti kmetu. Kaj je njemu, bogatemu mešetarju, ako Vi stradate, propadate in morate prodajati svoje domove ? Njemu in celjskim voditeljem se dobro godi, in bedo ljudstva poznajo le v besedah ob času volitev!
V resnici pa so izdajalci ljudskih koristi, izdajalci kmeta!
Slovenei!
Naši narodni nasprotniki so začeli s podvojeno silo delati na naš narodni pogin, osobito odkar so mladi celjski voditelji zanesli bratomorni boj tudi na štajerska tla. Ako hočemo zabraniti največje zlo, ki preti naši narodni stvari, treba je vso pozornost obračati na naklepe in navale nasprotnikov.
In vodilno nalogo mora prevzeti naše razum-ništvo ter njeno časniško glasilo. Toda samo en vpogled na celjsko „Domovino", ki edina izmed slovenskih štajerskih listov trikrat izhaja in je torej zahtevam razumništva najbližja, nam zadobi žalostno prepričanje, da uporablja „Domovina" svojo Časniško moč skoro izključno le proti slovenskim sobratom, ki so drugega mišljenja, kakor se nji dopade« da pa slovenske narodne stvari noče braniti v povoljni meri proti našim narodnim sovragom.
V sle d tega se je rodila med rodoljubi čistega narodnega mišljenja misel, ustanoviti nov list, ki bi vršil ono nalogo, katero „Domovina" tako hudo in na-
šemu narodu v kvar zanemarja. In ta misel se bliža tudi svojemu uresničenju,! Ravnokar so se razposlale med odlične naše rodoljube pozivne pole, da pomagajo postaviti list na tr|dna tla. Upamo, da bo naS klic našel tudi odmev povsod, kjer bivajo ljudje dobre volje.
Naloga novemu listu bo, odbijati napade n3r sprotnikov na slovenski nar,od ter kazati našim političnim strankam, kje in kako jim je vršiti narodno dolžnost. List pa bo tudi zagovarjal težnje vseh stanov našega naroda ter skrbel, da se med stanovi izravnajo nasprotstva in da narod vsestranski napreduje. Verskega prepričanja slovenskega naroda ne bo nikdar žalil, ampak se tudi v tem oziru postavil tje, kjer stoji zdravi del našega ljudstva.
Štajerski Slovenci! Vaibimo Vas, da posvetit® novemu listu, ki bo budil narod na pozitivno delo in ne na razpor in bratomorni boj, že sedaj svojo pozornost ter mu lajšate pot med vse sloje našega ljudstva. Vse natančneje objavimo v bližnji prihodnosti.
Odbor za novi list.:
Občni zbor S. K. S. Z. vJPtuju.
Ob obilni udeležhi je imela danes teden S. K? S. Z. za Štajersko svoj občni zbor v Ptuju* Prišlo je tudi precej lepo število kmečkega ljudstva. — Predsednik zveze, državni poslanec dr. Korošec je po otvoritvi zborovanja sporočil pozdrave predsednika osrednje zveze dr. Kreka, poslancev Slovenskega kluba, posebino poslancev Slov, Kmečke zveze. Iz poročila tajnika povzamemo, da je Zveza minulo leto krepko in plodonosno delovala, ustanovila več potovalnih knjižnic, tri na najskrajnejši meji, ki prav uspešno delujejo, priredila socijalen tečaj v Mariboru, ki ni ostal samo v spominu našim somišljenikom, ampak tudi nasprotnikom. V Zvezi je 73 društev. Zelo ugodno kljub mnogim izdatkom je poročilo blagajnika. Prebitka je 142 K 71 v. O nalogah prihodnjosti je govoril zelo obširno znani organizator kat. slov. mladine g. župnik G o m i 1 š ek. Njegov govor prtoesemo v prihodnjem „Našem Domu".
G. P š u n d e r predlaga, da v okrepitev bla-gajne izdaja Zveza, bloke, razglednice, brošurice, vžigalice itd.
Podlistek.
Za Njeno čast!
Zgodovinska povestica is preteklosti Španije. Spisal F. S. Šegula (1. 1890).
8. decembra 1. 1650. bila .je stolna cerkev v Se-▼ilji (Sevilla) na Španskem kraj jako zanimivega dogodka.
Visoki cerkveni dostojanstveniki v purpuru in . svili, kraljevi uradniki v zlatih uniformah sedeli so tu in tam po cerkvi na svojih vzvišenih sedežih; med visoko gospodo pa je bilo vse natlačeno pripro-stega ljudstva, vitke, visoke postave rujavih, temnih lic, lasi črnih do črno-modrih, žene bistrih oči, ne>-česanih las, s cvetlicami v rokah in na prsih.
Bila je naznanjena „disputacija o brezmadežnem spočetji Device Marije." Takrat ta verska resnica še ni bila od katoliške cerkve kot dogma raz-glaSena, smelo se je tedaj o nji sami govoriti, dokazovati, „disputirati proti ali za."
Ali v Španiji? Ali so tam tudi bili nasprotniki tega nauka? Saj patroninja Španije bila je od nekdaj Mati božja pod naslovom „brezmadežno Spočete, brezmadežne Devica."
Nikjer ni Imel ta naslov Marijin gorečnejših zagovornikov, kakor v Španiji. Mesto Sevilja dalo je napraviti za stolnico dragoceno preprogo (tapeto), na kateri so bile iz samih biserov in dragih kamnov sestavljene črke: „Beata Virgo Maria, sine peccato conoepta" (Blažena Devica Marija, brez greha spo-Seta). Cena tega dela bila je 80.000 zlatih cekinov!
Nad vhodom kraljeve palače v Madridu bli-ščala se je že leta 1400. podoba Brezmadežne.
Kardinal Ximenes ustanovil je leta 1506 bratovščino brezmadežnega spočetja; slavni španski kralj Filip II. imel je podobo brezmadežne Device v svojem grbu — modro na belem polju — ter je uvedel češčenje brezmadežnega Spočetja kot vedno dolžnost v svoji kraljevi rodovini.
Odtod so to pobožnost sprejeli tudi Habsbur-žani, zlasti Ferdinand II. In že leta 1723, je prosil kralj Filip V. sv. Očeta v Rimu, naj izpolni že vendar enkrat prošnje katoliškega sveta in naj razglasi brezmadežno spočetje Device Marije kot versko resnico.
Tako je stala ta zadeva omenjenega dne„ ko je prišel častitljiv starček, goreč Marijin pridigar o. Antonio Vieira d. J., v Seviljo in naznanil s privoljenjem kardinalovim javno disputacijo (znanstveni prepir).
Kot nasprotnik priglasil se je mladi dominikan padro (oče) Augustino,
V stolnici postavljeni sta dve prižnici blizu skupaj, ena nasproti drugi. Na eno stopi mili starček Vieira, na drugi se pojavi visoka postava domi-nikanpa.
Vieira začne:
Pohvaljen bodi najsvetejši zakrament in brezmadežno spočetje Device Marije* ki je brez izvirnega greha v prvem trenutku svojjega življenja prišla na ta svet!
Potem z nepopisljivo ponižnostjo in milobo nadaljuje :
O skrivnosti, ki je predmet današnjega našega nasprotja, je težko že kaj novega povedati, kar bi se ne bilo že povedalo. O brezmadežnem Spočetju hočem govoriti. Pa vsa pota, po katerih bi gotovo
mogli priti v častni tempel te skrivnosti in v! trdnjavo njene obrambe, so že tako znana, da (kakor je pred mnogimi leti eden največjih španskih govornikov na prižnici sam obetal). — nikdo ne more niti stopinje storiti razven v tujih sledih!
In začel je nadalje pripovedovati:
Bila je — v starodavnih časih, v nekem mestu Grecije — neka zelo lepa devičica obdolžena neke strašne hudobije. Pripeljejo jo pred porotnike, da bi zaslišala svojo obsodbo. Imela pa je obličje popolnoma zakrito, — tako so morale takrat vse ženske prihajati pred sodnika. Zagovornik začne z veliko spretnostjo braniti svojo obdolženo obvarovanko in navaja vse postave, ki bi mogle govoriti za njo. Ali kaznivo dejanje je bilo tako očitno in vse okol-ščine tako jasno dokazane, da se je že bralo na obrazih sodnikov, da bo obdolžena deklica gotovo obsojena na smrt. Tedaj se še enkrat vzdigne zagovornik in z roko odtegne zagrinjalo od obličja device. Sodniki so nad izvanredno lepoto ostrmeli in na mah spremenili svojo sodbo in prepričanje. Ne, ne, na tako veliki lepoti ne more obviseti madež hudodelstva. Srce tako lepe device ni zmožno nobene hudobije! — To sodbo od vas doseči je danes tudi moj namen!
Potem je naslikal Vieira v mičnih potezah celo življenje Marijino in slednjič vzklikne:
Po^Iejto Marijo, poglejte mater Jezusovo, spomnite se vseh njenih besed in dejanj, in pri pogljedu na tako neskončno lepoto vzkliknite z menoj kakor enih ust: Ti, o Devica, si zares brez madeža spočeta, ker zares, pri taki dušni lepoti ni mogoče, da bi greh imel le za en trenotek oblast nnd teboj! Tvoja lepota sama je že dokaz dovolj,, da si brez madeža spočeta!
Neki ud vpraša, ali bi ne smela društva imeti društvene sobe tudi v gostilni. — Zveza je temeljno proti temu. Stariši izročajo mladino društvom v pouk, v gostilni je pa prilika za pijančevanje prevelika.
V	razgovoru o župnijskih knjižnicah se je odobril nasvet, da se župnijske knjižnice posodijo društvom, kjer ljudje rajši zahajajo v društveno knjižnico. K temu predmetu je govoril tudi mladeničKrajnc,
Zaradi predavateljev se sklene, da naj za menjavo govornikov skrbijo dekanijski odbori, ker os jd-njemu odboru ni mogoče, na vsako zborovanje poslati kakega govornika. Glede na čas je g. Gomilšek naglašal, da je najbolj pripraven čas za predavanje, ob delavnikih zvečer prirediti taka predavanja. V počitnicah bodo pomagali gg. visokošolci in bogoslovci, kakor so obljubili na sestanku kat. nar. dijakov v Ljutomeru. Včasih se lahko tudi od drugod dobi kakega v govoru bolj izvežbanega mladeniča; za to osrednji odbor obljubi svoje posredovanje, če se mu le pravočasno naznani.
V	dosego denarnih sredstev naj prirejajo društva veselice s srečolovom, s šaljivo licitacijo itd.
G. B r e n č i č predlaga, da bi se za predavanja pridobilo govornikov strokovnjakov,, ki bi po-jasnovali strokovna, posebno važna kmečka vprašanja; dalje da bi si društva naj naročila strokovne liste.
G. predsednik odgovarja, da tako prihajajo potovalni učitelji radi na zborovanja, samo povabiti jih je treba. Strokovne liste si pa naj društva le pridno naročujejo, saj je njih glavni namen, pospeševati stanovsko izobrazbo.
G. M e š k o s Polenšaka opozarja, da je treba večje pozornosti pri knjižnicah, da se v nje ne uti-hotapi kaka slaba in nekrščanskai knjiga. K temu omenja Gomilšek, naj bi nad knjižnicam izvrševali vrhovno nadzorstvo dekanijski odbori, v katerih bi naj bilo vsako društvo po enem odborniku zastopano.
G. predsednik priporoča, da se naj tam, kjer so za to ugodne razmere, goji tudi telovadba. Na Štajerskem imamo že v Trbovljah telovadni okrožek, ki izvrstno uspeva. Letos se bo v Ljubljani vršil telovadni tečaj za voditelje telovadnih krožkov.
Na to predsednik še enkrat poudarja, naj naša društva smatrajo kot svojo bistveno nalogo, posvečevati svojo skrb gospodarskim vprašanjem. Iz naših društev bi morale iziti misli in predlogi za povzdigo gospodarskega blagostanja v dotičnem - okraju; na primer bi se naj razmotrivala vprašanja zavoljo izvoza kakega pridelka iz domačega kraja, vprašanja o potrebi in ustanovitvi kake zadruge, posojilnice itd. Naša društva bi naj agitirala za različna gospodarska potovanja, ali bi naj sama, če je mogoče, pri-rejevala tako potovanje. Naša društva morajo biti agitatorji za krščansko-socialno idejo in naj v ta namen pridno razširjajo katoliške časopise..
G. župnik O z m e c sproži vprašanje o kmetijskih podružnicah ter nagiaša, da so v marsikaterem oziru prav koristne; sklene se, pospeševati ustanavljanje takih podružnic,:
O predavanjih v društvih ob zimskem in tudi drugem času je poročal Zvezin podpredsednik g. dr. H o h n j e ,c. Sestavil se je načrt predavanj in predmetov, ki se bo objavil v „Našem Domu."
Pri tej točki je iz kroga udeležencev bila izražena marsikatera želja, osobito naj se pri predavanjih nikar ne zanemarja splošna zgodovina Slovencev in posebej zgodovina domačega okraja in kraja. Med drugimi priporoča g. Gomilšek, da naj se poskrbi za gledališke igre iz slovenske zgodovine za
manjše odre; treba bode tudi oskrbeti knjigo kot pripomoček za gospodinjsko odgojo slovenskih žen in deklet.
G, Hameršak od sv« Urbana priporoča, naj se iz vsakega kraja pridno dopisuje v naše ka-toliško-narodne liste, da se ti izpopolnijo v vsakem oziru,-
Nato se je vršila volitev odbora,- Izvoljeni so bili naslednji gospodje: odborniki: dr. Korošec, dr, Hohnjec, dr. Verstovšek, Gomilšek, Kociper, dr, Je-rovšek, Krajnc, Spindler, Leskovar, Markošek,, dr. Kovačič, Vračko; namestniki: dr. Medved, Zoiger, Cede, Gorišek,
Prvi občni zbor S. K. S. Z. je torej prav lepo uspel. Zbral je precejšnje število somišljenikov, izobražencev in tudi zastopnikov kmečkega in delavskega ljudstva. Vsi so bili zbrani v najlfepši slogi, saj je vse družil isti visoki cilj. Posebno nas je veselilo dejstvo, da so tudi priprosti ljudje iz ljudstva kazali veliko zanimanje za izobrazbo našega naroda, in da je marsikateri prišel s prav pametnim in praktičnim pasvetom. To zanimanje je dokaz, da je naš narod napreden narod, ki ima v sebi sposobnost in zmožnost za višjo izobrazbo, in ki obenem hrepeni za vsestranskim napredkom, kateremu edino manjkajo za to potrebna sredstva. To nam je poroštvo boljše bodočnosti za naše ljudstvo.'
S. K. S. Z. za Štajersko more biti zadovoljna z uspehi prvega svojega leta ter ponosna na nje. Ti uspehi naj nas bodrijo k vztrajnemu nadaljnemu delovanju. Cilj je visok, namen prav lep. Gre se za omiko, napredek, blagostanje našega milega naroda. Kdo ne bi tukaj hotel sodelovati? Pod svojo zastavo vabimo vse prave in krščansko misleče rodoljube.
Zastava je razvita, borilci in delavci naprej!
•
* *
Na občni zbor so došli med drugimi pozdravi sledeči brzojavni pozdravi:
Zbrane srčno pozdravlja! — Slovenski klub.
Vsem rojakom živio! — Slovenke iz Dunaja.
Zaupniki Kmečke zveze šentlenarškega okraja, zbrani na sestanku pri Sv. Lenartu, pošiljajo iskrene pozdrave, želeč krščansko-socialnemu delovanju blagoslova v prid slovenskega ljudstva.
Zielimo obilno uspeha, prijateljski pozdrav. — i Odbor bralnega društva Sv. Lovrenc nad Maribo-| rom. Brezočnik, predsednik, Pušenjak, blagajnik, i Fišinger, podpredsednik, Pavlič, odbornik.
Slovensko - krščansko - socialnemu delu želita ; zmago! — Kukovič, Schreiner.
Državni zbor.
Vsak dan nam prinese nove ministre. Domobranski minister Lačer je moral iti v pokoj in na njegovo mesto je prišel leldmaršallajtnant Georgi. Lačer ni rad šel v pokoj, toda da bo vendar lažje prenašal neprostovoljen pokoj, bil je povzdignjen v baronski stan, O novem ministru Georgiju pravijo, da je postal minister na posebno željo prestolonaslednika Franca Ferdinanda, kojega dobrodejen upliv se sploh od dne do dne občutljiveje čuti v naši politiki. Lačer v zbornici ni bil priljubljen, in ko je predsednik naznanil
njegovo vpokojitev, se je slišalo odobravanje.
*
* *
O glasovanju zaradi podraženja živil poroča naš list v posebnem članku in med novicami, iz Dunaja se nam samo piše: Kakor se opazuje, je posla-
nec Roblek popolnoma pod uplivom ljubljanskega Hribarja, torej zastopnika meščanov, Iz tega. stališča edino Je razumeti, da je glasoval z meščanskimi poslanci in da obstruira nagodbo. Kajti nagodba je ravno za Savinjsko dolino življenske potrebe. Koliko škode bo imela ta dolina, če se ji zaprejo ogrske meje! Je-žovnik se kaže v zadnjem času mnogo bolj samostal-nega in se ne da tako slepo voditi od Hribarja in Pioja, ki delata za slovensko ljudstvo pogubno politiko.
*
* *
Roblek se blamira! Roblek je prvokrat govoril in se prvokrat osmešil v državni zbornici. Predsednik naznani, da se je Roblek oglasil za vprašanje na zborničnega predsednika, Roblek vstane in daleč okoli njega nobene žive duše. Osamel stoji kakor žalujoča oljka na hribih tužne Istre. Počasi pride vendar nekoliko usmiljenih poslancev bližje, ki se postavijo okoli njega. In poslanec Roblek diha tiho in boječe besedo za besedo. Poslanci sle mu smejijo.-Podpisal je predlog, koje vsebine ni poznaL Sedaj prekliče svoj podpis ter vpraša predsednika, če hoče to popraviti. Predsednik pa poslanca Robleka pouči, da se podpis ne da več preklicati. Cehi so ne-voljni na Robleka in delajo različne vsklike. Roblek pa se polagoma blfed in potrt odstrani iz zbornice,' To noč je spal na lavorikah svoje prve blamaže v državni zbornici!
•
V torek dne 3. dec. se je začeja velika razprava o vseučiliščih. Cerkvi sovražni profesor Ma-saryk je stavil predlog, naj se vseučilišča ohranijo proste pred uplivom katoliških nazorov. Na dolgo in široko je utemeljeval svoj predlog. Prvi mu je odgovarjal grof Sternberg, Rekel mu je tudi, Masaryk hoče ubiti katoliški nauk, za to pa menda hoče uvesti svoj nauk, ki ga je že pokazal v tem, da ga je bilo sram svojega očeta kočijaža. Za Slovence bo govoril dr, Krek.
* .
• *
Včeraj dne 4. dec. je vložil državni poslanec Roškar s tovariši predlog, naj se spremeni par. 62 državne ljudsko-šolske postave v tem smislu, da prevzame država prispevke za zidanje in vzdrževanje ljudskih šol.
*
• *
Podpore za Spodnje Štajersko. Na nujne predloge poslancev dr. Korošca in dr, Benkoviča je notranje ministrstvo dovolilo za uime v brežiškem poL okraju 17.000 K podpore; tudi občani v Jurkloštru dobe podporo.
Kobilice pri Laškem, Na prošnjo poslanca dr. Benkoviča se uvedejo nove poizvedbe v svrho uničenja te nadloge v laškem okraju.
Politični ogled.
—	Petdesetletnico smrti grofa Radeckija so na slovesen nač n praznovali dne 24. m. m. na Dunaju. Navzočih je 250 Radeck ijovih vetfracov.
—	Pomnožitev domobranstva. Ministrstvo za deželno brambo bo v kratkem predložilo državnemu zboru zahtevo, da se z ozirom na ustanovitev domobranskega topništva poveča število novincev za de želno brambo in sicer prilično za 4000 mož, od katerih bi bilo prišlo na 1908 ena četrtina. S to zahtevo se zviša tudi proračun domobranstva, ki znaša
Tako je končal Vieira in tiho na prižnici sklo- j nil častitljivo sivo svojo glavo. Množice so pretakale solze radosti in svetega navdušenja; v krogu globoko zamišljene duhovščine brisal si je celo pričujoči kardinal oči.
Tedaj se vzdigne na nasprotni prižnici vitka, koščena postava dominikanca. Rujavi, suhi obraz pričal je nedvomno o spokornem življenju, globokih študijah, o mnogih nad knjigami prebledelih nočeh. Iz globočine prs privil se mu je bolesten vzdih:
O, gorje mi! O, nesrečna usoda, ki si me pripeljala semkaj na to mesto! Ali naj ugovarjam tako plamtečim besedam, katere smo ravnokar slišali? — Toda kaj moram jaz za to, če moj razum noče, ne sme iti t je, kam bi ga rado spravilo srce! O. Vieira, blagor tebi in tvojim srčnim čutilom, ali razum ugovarja tvojim trditvam!
In nadaljeval je govornik in hotel dokazati, da nauk o brezmadežnem spočetju je vse premalo jasno izrečen v svetem pismu, kakor da bi zamogel biti verska resnica. Slednjič sklene obrnjen k onemu, čo-gar trditve je pobijal:
Tu imaš sveto pismo in pokaži mi, kje naj iščem tvoj dogma! Nikjer! In vendar bi ravno tega evangelisti ne smeli zanemarjati! —
Pa porečeš, kaj ustno izročilo! Kaj cerkveni učeniki? Res, ti so ta nauk učili, ga razlagali na dolgo in široko. Toda to bili so le pojedinci, ki ne morejo dogem vstvarjati, in bili so — kakor ti, nad katerimi je vladalo njih srce, ne nijih razum!
Vtis tega govora bil je velikanski! Nemo so poslušalci zrli v tla, kardinal se je odpravljal, tiho odšel je raz svoje prižnice Vieira, in nikdo ni ugovarjal učenemu dominikancu. Pamet sicer in razum poslušalcev imel je očividno na svoji strani, ali srce vernikov mu je ugovarjalo z vso močjo.
To ravno je čudovita moč žive besede, da člo- . veka prisili pripoznavati z razumom, kar v srce re- ' že kakor oster nož.
¡Taka duševna nasprotja pa najtežje preinese priprosti človek.
Doli v široki ladiji stolnice stala je truma mož in neki velikan med njimi. Možje bili so mečarji mesta Sevilje in velikan med njimi bil je mojster Bartolomeo, predstojnik cehe mečarjev.
Kakor tigru so se mu iskrile oči. Srdito povzdigne svojo žuljavo pest in vzklikne* da so ga sli- j šali vsi okolu stoječi:
Por dios! Padro Augostino, to uro bodeš mi ti še obžaloval!
Mojstra Bartolomea besede so razumeti doslo-vno kakor so izrečene. Bil je veren Spanjolec in ; veren Spanjolec se ne šali rad, kakor pravi stara i španska prislovica:
Za svojo nevesto in za svojega Boga potegne bravi Spanijolec vsikdar nož, če treba!
II.
Druga novica se je raznesla še istega dne po Sevilji.
Mladi Esteban Muriljo (Murillo) se je vrnil iz slikarske šole iz Madrida v svojo domovino. In ni j prišel praznih rok; prinesel je seboj krasno sliko, svoje lastno delo, sliko, katero je imenoval Jmma-culada Concepcion" (Brezmadežno spočetje).
Razstavil jo je na ogled v eni mnogobrojnih kolib na stolnem trgu. Pobožnega in radovednega ljudstva se je kar trlo okoli mladega slikarja in njegovega umotvora.
Bilo je k večerti, ali kakšen je večer na začetku zime v Španiji! Rožnata večerna zarja razlivala se je čez strehe in zvonike rajskolepe Sevilje. I
Stolpi in brezštevilni stolpiči veličastne katedrale lesketali so se v samem zlatu, čez široko reko Kva-dalkvivir, ki se vije skozi mesto, pihal je lahek ve-trič in prinašal iz temnih lovorovih gajev ob reki prijetne, oživljajoče dišave.
Ob reki, na ulicah in sosednih gričih povzdigovale so mogočne palme ponosno svoje krone. Po vrtih zorelo je grozdje temnomodre barve — istega leta drugi plod, — in razcvetala so se semtertje samotna drevesca citron; redki so sicer videti njih cveti, pa zato se med njimi tudi že sveti zrelo sadje — zlata jabolka.
Sveti mir obvladal je vso naravo!
Domači vrtovi, ceste, ulice in promenade mesta so vse polne ljudi. Zlasti je velika gnječa pred kolibo Murilje, slikarja.
Postojmo tukaj malo tudi mi.
Kako lepo se ljudje pozdravljajo. Od vseh strani done krepki glasovi:
rAve Maria purissima! (Zdrava Marija pre-
čista!)
In prijazno se odgovarja:
cAve, sin pecados concebida ! (Zdrava, brez madeža spočeta!)
Odkod ti pozdravi? Ali je to navada taka? Menda je pa to samo danes nalašč tako, kljubljivost proti predpoldnešnemu pridigarju v stolnici? Hitro poizvemo, le poslušajmo!
Ave Maria purissima!
'Ave, sin pecados concebida'!
Tako se pozdravljata in si roke stiskata ravno pred nami dva možakarja delavskega stanu. In hitro na to eden izmed obeh nadaljuje:
P>alj« prihodnja.)
/
za 1. 1908. 78,713.752 K, od katerih se porabi za domobranske čete 51,751.802 K, ostanek pa za orož-ništvo, državno policijo in vojaško preprego.
—	Na Goriškem so ustanovili Slovensko ljudsko stranko. Nad 600 zaupnikov iz cele dežele se je zbralo na ustanovnem shodu. Za voditelja stranke je bil izvoljen državni poslanec dr. Gregorčič.
—	V Maroku so se zopet začeli nemiri. Uprli so se tokrat rodovi na drugi strani obširne dežele. Iz tegia je sklepati, da dežela ne pride tako kmalo do pokoja.
—	Rusija namerava vpeljati gregorijanski koledar, kakor ga imamo mi. Dosedaj so nainreo iuieli na Ruskem julijski koledar, ki je bil 13. dni pred našim. Mesec februar prihodnjega leta bodo skrajšali z<t 13 dni in 1. marc 1908* se bo torej zlagal z našim koledarjem.
Mala politična naznanila.
Dne 2 7. nov.: V Berolinu so zalotili veliko zalogo orožja, ki je bilo namenjeno za revolucijonarje na Ruskem. — Poljaki na Nemškem so sklenili v odgovor na zatiranje od strani Nemcev bojkotirati vse nemške posestnike, ki se k njim preselijo. Noben Poljak ne bo šel k njim0 na delo.
Dne 2 9. nov.: V vladnih krogih se zatrjuje, da bodo kmalu rešena trgovinska pogajanja med Avstrijo in Srbijo. — V pruskem deželnem zboru je danes vlada predložila zakon, s katerim se dovoli 300 milijonov za zatiranje Poljakov. Nemški katoliški poslanci bodo glasovali proti. — Na Portugalskem so zopet prišli na sled zaroti proti kralju. — Iz Armenije na Turškem se tudi poroča o revolucionarnem gibanju. Nahujskano ljudstvo noče plačevati davkov in zahteva ljudsko zastopstvo kakor v Perziji. — V Italiji so prišli na sled velikanski goljufiji. Večji del po Evropi nabranih podpor, darovanih za po potresu poškodovano Kalabrijo, je zginil v žepih kalabrijskih vjelikašev. Nabralo se je 40 milijonov. — V Belgiji so vedno bolj nezadovoljni s kraljem, ki noče poslušati nasvete ministrov, ampak samovoljno vlada. Govori se, da namierava kralj odstopiti.
D n a' 1. d e c. Danes se je vršilo slovesno zaprisežen^ rekrutov. — Obravnavo proti italijanskem ministru Nasiji, ki je obdolžen poneverjenja. so cd-godili na nedoločen čas. Sumi se, da hočejo celo stvar potlačiti, ker je prizadetih več visokih gospodov. — Po celem Poljskem so se vršili včeraj veliki protestni shodi proti zatiranju PoŽjakov v Nemčiji. V Lvo-vu je bilo na shodu 10.000 oseb.
Dne 2. d e c. Zaradi punta v Vladivostoku je bilo obdolženih 200 vojakov, 20 od teh je bilo obsojenih na smrt, ostali pa na večletno jtečo. — Telefonske in brzojavne pristojbine se bodo znižale s 1. januarjem 1908. — Francoski predsednik namerava obiskati ruskega carja. — Na Ruskem nameravajo prirediti vseslovanski kongres. — V Perziji se širi nemir. Po mestih ropajo banditje. Sah je poklical k sebi člane parlamenta in ministre, ter jim rekel, naj narede mir, sicer bo on stvar prijel.
Razne novice,
*	Duhovske vesti. č g. inpnik hajdinski I. Toman se je podal na ing v Iko iskat zdravja. — V pokoj stopi Č£t Joipf Trafenik, kaplan v Hsidinn.
*	Spremembe pri frančiškanih. Dosedanji gvar-dijan in župni upravitelj č. g. P. Salezij Vodošek se je prostovoljno odpovedal predstojništvu frančiškanskega samostana v Nazarjih in je prestavljen v Brezje. Za gvardijana v frančiškanskem samostanu v Nazarjih je imenovan č. g. P. Klemens Grampov-čan. Za začasnega župnijskega upravitelja) v Nazarjih je imenovan č. g. P. Robert Dolinar.
*	Osebne vesti. Nadučitelj v St. Kunigundi na Pohorju g. Jos. Močnik je stopil v stalni pokoj. Začasno upokojena je učiteljica v Polzeli gdč.. Franč. Gomze. — Avskultantom je imenovan g. Karol Kur-nig, pravni praktikant v Celju.
, Na sv. Goro! S. K. S. Z. za Štajersko, Kranjsko, Koroško in Goriško namerava, prirediti prihodnje leto po leti veliko zborovanje na sv. Gori pri Gorici. Na sv. Gori je znamenita romarska cerkev — bazilika in udeleženci tudi lahko opravijo svojo romarsko pobožnost. Med potom si bomo ogledali Kras, Trst in Gorico. Kdor se želi udeležiti tega potovanja, naj že sedaj začne v ta namen šiediti denar.
*	S. K. S. Z. za Štajersko, Oldborove seje bodo še naprej vsak četrtek ob 5. uri popoldan v uredništvu „Slov. Gosp." Pristop je dovoljen vsakemu somišljeniku. — V prvi odborovi seji se je sestavil novizvoljeni odbor tako-le: Predsednik: dn Ant. Korošec; podpredsednik dr. Josip Hohnjec; tajnik Ferdo L"eskovar; blagajnik F. S. Spindler; knjižničar ,J. Kociper. — Sklenilo se je izdati posebne razglednice. Zaradi iger, ki bi vzbujale na* rodni čut, in ki jih našim odrom primanjkuje, bo stopila s kranjsko zveizo v dotiko. Istotako radi vžigalic. — Dvem bralnim društvom se dovolijo knjige za knjižnico.
*	Pozor, ohčine! V smislu naredb notranjtega j ministrstva, izdanih na podlagi posvetovanj v pod- j pornem odseku državnega zbora, pozivljemo občine, ! da vsak slučaj Škode po uimah (po toči, mrazu, su- j ši itd.) naznanijo politični oblasti in zahtevajo odpis davka,četudi je odpis malenkosten- Ce je manj kot %
poškodovano, se davek ne odpiše. Uradne pozvedbe o škodi radi odpisa davka so namreč podlaga za podelitev podpor.
3 Skupna uarodna zadeva nam mora biti ustanovitev gospodinjske šote v Celju, iviemškutarji ustanavljajo enako šolo iu „Stajerc" blagoslavlja to delo. S tem je o nemškutarski šoli dovolj povedano. Izgojevale se bodo tamkaj slovenska dekleta za iz-dajaike svojega naroda. Slovenci brez razlike strank, podpirajmo ustanovitev slovenske gospodinjske šole v Celju!
*	Nesramnost „Narodnega Lista" presega že vse meje. Pomislite: Neki liberalni poštenjakovič podpiše kmeta iz St. Jurija pod dopisom, v katerem dol-ži g. župnika naravnost goljufije. Dotični kmet pošlje seveda popravek, ker je nekdo njegovo ime tako grdo zlorabil* A kako se „Narodni List" izgovarja! Cuj svet, in strmi! On piše: Nasprotniki, klerikalci, so nas s tem dopisom larbali. U ti liberalno tele! .Vsak količkaj pameten, urednik bo tak nevaren dopis^ v kateremu se koga dolži kot goljufa, le tedaj sprejel, če pozna dopisnika. Torej je gotovo bil dopisnik debel liberalec, kateremu je liberalni Spindler verjel, a zdaj, ko je v kaši, zdaj so pa klerikalci krivi. Spindler, vzemi zopet medicijno s klina, in začni študirati — človeške možgane!!
*	Zelo pameten hoče biti „Novi Slovenski Sta-
( jerc", ker pravi, da je proti nagodbi, ker bo sicer
prišlo po novi belokranjski železnici k nam dalmatinsko vino in čebula. Le počasi, dragi prijatelj! Dalmacija sploh nima toliko čebule, da bi jo izvažala in noben Dalmatinec ne( bo tako nespameten, kakor pisatelj „N. S. S.", da bi uvažal k nam vino po novi železnici. Ta pot bi bila predraga,, in Dalmatinec bo še zanaprej rabil morsko pot, ki je mnogo ceneja. Sploh pa se k nam uvaža zelo, zelo malo Dalmatinca, ker ga pri nas nihče ni navajen! Dalmatinskega vina in čebula se nam torej ni treba bati. „N. S. S." piše pač proti nagodbi, ker se je Ploj zaletel, in mora sedaj glasovati s Hrvati proti nagodbi. Špekulirali so, da se bo Bek zbal opozicije Ploja, in da jih pomiri, bo imenoval Ploja za ministra, toda razmere so se spremenile, Ploj dd nekdaj ni več Ploj od danes! Pač pa bo ogrski vinski panč še nadalje škodoval našim vinom, če se nagodba ne sprejme, in kdor glasuje proti nagodbi, glasuje proti našim vinogradnikom. Nova nagodba je boljša nego je dosedanje stanje, in kdor drugače govori, ne pozna nagodbe, ali pa je prost zavijač!
*	„Domovina" je v veliki skrbi zavoljo S. K; S. Z., ker ji bojda pripada samo 33 društev, in ker je njeno denarno stanje slabo. Ljuba tetka, bodi brez skrbi! V Zveži je sedaj najmanj 73 društev in nekaj jih še bo kmalu pristopilo.. Kar se denarnega stanja dostaje, ima društvo 142 K prebitka, torej je naša blagajna v veliko ugodnejšem stanu nego „Domovi-nina" kasa. Tudi skrb, da bi naša Zveza zanemarjala narodno nevarne, zlasti obmejne kraje, je popolnoma neosnovana. Kar se stori za probujo in obstanek Slovencev v obmejnih krajih, store z velike večine le duhovniki in drugi krščanskb misleči izobraženci. Zakaj pa liberalci ne? Zato ker je liberalizem -- sebičnost, narodno delo v obmejnih in narodno nevarnih krajih pa je ?elo težavno in polno žrtev, in tam se ne da nič profitirati! Pa brez zamere, celjska teta!
*	Podpore za ptujski in ormoški okraj. Posl. Ploj je v „Domovini" na veliki zvon obesil, koliko podpore je izposloval za ta okraja. Politični otročaj v uredništvu „Domovine" je seveda pri tem spustil strupeno puščico na poslance Kmečke zveze, češ, da toliko ne dosežejo. Ptujski in ormoški okraj so letos zadele največje uime na Spodnjem Štajerskem, zato ravno se je tema okrajema toliko pddpore podelilo. Poslanec Ploj je storil le svojo dolžnost, če sie je potegnil za okraja, kakor z istim uspehom delajo tudi poslanci Kmečke zveze. Od političnih otročajev v uredništvu „Domovine" pa naši poslanci ne potrebujejo pouke.
*	Resnica o Joštu. V št. 53 in 54 smo priobčili popravko ravnatelja Zadružne zveze v Celju gospoda Jošta, oziroma celjske Zadružne zveze, v katerem se trdi, da ni res, da bi bil g. Jošt kedaj rekel: Brez črnih bodete že opravili. Dotični po-pravkarji so še tako drzni, da trdijo, g. Jošt rad deluje z duhovniki. Sedaj prinaša „Slovenec sledeče pismo: „Slavno uredništvo „Slovenca" ! Ker smo brali v Časopisih, da se gospod Jošt pere po časopisih s popravki, da ni govoril: Brez črnih bodemo že delali, podpisani izjavljamo sledeče: Pri nekem posvetovanju, katerega se je udeležil tudi g. Franjo Jošt (namreč pri posojilnici in hranilnici v Poljčanah), se je predlagalo, da se povabi gospoda župnika, da pristopi kot ud k omenjeni posojilnici, pa gospod Jošt se je izrazil: Brez črnih bodete že opravili. — Ivan Hauptman. — Jakob Bizjak. — Franc Ambrož." No, g. Jošt, ravnatelj Zadružne zveze v Celju, ali boste
; tudi sedaj tajili, da ni res, ali nam boste tudi sedaj poslali popravek?
*	Proti kmetom! „Slovenec" piše: „Jugoslovanska zveza zatajila kmečki program! Roblek in Strekelj glasujeta za odprtje meje za uvoz srbske in južnoamerikanskeživine! Ježovnik Se je odtegnil glasovanju ! Tudi drugi člani Jugoslovanske zveze so enako glasovali. To je selnzacija (dogodek) današnjega dne. Socialni demokrati dr.Renner, Schra-mel in drugi so, kot znano, v svojih nujnih predlogih zahtevali, da naj vlada takoj odpre balkanske
meje za uvoz živine, naj na| meji napravi velike | klavnice za klanje srbske in celo okužene živine, , ter da se takoj dovoli uvoz argentinskega in sploh južnoamerikanskega mesa. Danes se je končala 14 dni trajajoča debata. Glasovalo se je o predlogu Schrammel imensko, pri glasovanju o predlogu dr. Renner se je seštelo glasove.. Med tem, ko je Slovenski klub kot en mož glasoval zoper te nujne predloge, zatajili so Roblek, Strekelj, Mandič inDal-matinci s svojim glasovanjem najnujnejše zahteve kmečkega stanu; Ježovnik, Spinčič in Laginja so se odtegnili glasovanju. Ko je glasoval Roblek za, čulo se je: Lep kmet je to! Lepo zastopa kmečke koristi! Roblek se je menda ustrašil teh medklicev ter očitno hotel glasovati zoper nujni predlog dr. Rennerja; toda na povelje Mandičevo je vstal tudi za ta predlog. O Ježovniku pa ni bilo ne duha ne sluha. Vo-lilci-kmetje se bodo lepo zahvalili za tekmovanje in živinske bolezni, katere jim hoče Roblek napraviti. Tudi zastopnik tržaških okoličanskili kmetov dr. Ry-bar je potegnil s socialdemokrati!
*	Roblek in Ježovnik zoper Savinjsko dolino 1 Prav dobro piše o tem ljubljanski „Slovenec": Baje glasujeta zoper nagodbo; saj s svojimi podpisi na obstirukcij(onističnih predlogih zoper nagodbo in železniško zvezo juga z Dalmacijo to kažeta. Od njiju seveda ne moremo pričakovati, da bi vse posledice odklonitve nagodbe pomislila, zlasti da se v slučaju uresničenja carinske meje ali celo .carinskega boja proti Ogrski preneha ves uvoz lesa na Ogrsko in Hrvatsko, da preneha uvoz piva, da vsled tega mora cena hmelja pasti itd. Nam je prav tako postopanje poslancev Narodne stranke, če je prav tudi flosar-jem in hmeljarjem, bodo ti sami povedali.
*	O celjski zadružni zvezi. Sklicuje se na par. 19. tiskovnega zakona prosimo, da priobčite glede pristavka, oziroma notice, nahajajoče se v popravku celjske Zadružne zveze pod naslovom „O celjski Zadružni zvezi, priobčene v št. 54 „Slovenskega Gospodarja" od 21. novembra 1907, v zakonitem roku naslednji popravek: Ni res, da je vse to, kar ste trdili, od prve do zadnje besede resnično z edino spremembo, da se je naklonila podpora „Nar. Listu" od Zveze slovenskih posojilnic. Res pa je, da nismo naklonili „Narodnemu Listu" prav nikake podpore. S spoštovanjem: Zveza slovenskih posojilnic
v	Celju.
*	O slov. liberalnem dljaštvu in njega idejah. Slučajno mi pride zadnja številka glasila liberalnega dijaštva „Omladina" v roke. Za razjokati se je in čuditi se uganki, kako more iziti iz vernega slovenskega naroda tako protiversko di/jaštvo. Koliko mater mora biti nesrečnih v našem ljudstvu, ker so se jim spridili med svetom sinovi* ki so bili njihovi srčeki; zato so jih dali študirati, da bi jim delali čast v katerem stanu koli, a zdaj niso nič prida, ker jim je vera odveč.
Okienim in dobesedno navedem samo besefde, katere polaga „Omladina" v usta g. akademika Miloša Stibler, da bi jih bil govoril na II. shodu na-rodnoradikalnega dijaštva v Celju:
„Tovariš iur. Miloš Stibler govori obširno, kaj je vzrok, da je nastalo na Štajerskem nemčurstvo, ter pride do zaključka, da nam je dalo istovetenje klerikalizma s Slovenstvom največ ran. Ljudstvo je ob meji v dno duše protiklerikalno. Duhovnika kot nositelja klerikalne misli sovraži — in ker mu je to I fanatično duhovništvo ob enem pridigalo slovensko i narodno idejo, je začelo ljudstvo identificirati Slo-, venstvo s klerikalizmom. Ce pride danes Slovenec tjagor in hoče govoriti o slovenski narodnosti, ga bo ljudstvo smatralo zato, ker je Slovenec, klerikalcem. Isto je tudi v mestih in trgih. Dobro stoječi srednji stan se ni hotel pokoravati duhovniški komandi, začel je sovražiti slovensko duhovščino kot skozi desetletja vsled nemarnosti slovenske intelisence edino i predstaviteljico političnega boja, začel je sovražiti slovensko ljudstvo, ki je slepo sledilo duhovščini, ! prestopil je v nemški napredni tabor in stopil v boj i proti slovenskemu narodu. Isto kot zgoraj."
Lahko si oddahneva, dragi bralec, ker hvala Bogu, se bo malokdo našel, ki bi Milošu verjel, da je duhovščina spravila na svet spaka, ki se zove i nemčurstvo. Napišemo tukaj Milošu in drucim nekaj stavkov v pomislek. Ali so morebiti duhovniki
•	krivi, če leta in leta ni bilo v župnijah ob meji drugih sotrudnikov, ki bi širili narodnostno idejo, in
. kaj more duhovščina za to, če je skozi desetletja vsled nemarnosti slovenske inteligence bila ona edi-, na predstaviteljica političnega boja? Ali zasluži zato
•	grajo pri liberalnih radikalcih, če je storila vsaj | ona svojo narodno dolžnost?
Co duhovnik ne najde nasprotstva med vero j in narodnostjo, ali ga morejo narodni radikalci pri-; siliti, da se odpove narodnemu delu, kdor se je po-i svetil duhovskemu stanu ? Ali se naj tisti duhovniki, . katerem ni mogoče izviti iz rok narodnega vodstva, odpovejo mašništvu, ali nakažejo svojemu duhovniškemu delovanju drugo smer, ter začnejo, recimo pridigovati boj proti klerikalizmu, ako se hočejo storiti zaslužne za narod in obmejno ljudstvo ' rešiti nemškutarije?
Kdo je fanatičen duhovnik, mar tisti, ki je vesten in goreč v svojem poklicu in duhovnik z dušo in telesom. Takemu recite rajši radikalen, kakor se
vi	imate za radikalce.
Stvar je baš taka: Narodni radikalci okoli ,,0'mladine" so radikalni v zavisti, da ima duhovni-
štvo toliko zaslug za narodni obstanek na meji. Smeli bi si čestitati, če bi imeli med obmejnimi Slovenci toliko vdanih si src, kakor jih ima duhovščina, ki toliko zaničevan slovenski jezik vsaj na prižnici ohrani v veljavi, če ne sme drugače, vsaj v evangeliju, ko so ga že iz občine in šole popolnoma izbacnili. Kje imajo liberalci take falange narodnih bojevnikov,, kakor so katoliško narodne organizacije ob meji (St. Ilj, Jarenina, Gornja Radgona).
Ako je ljudstvo ob mejah res protiversko, potem je delo za liberalce tem lažje. Treba jim je samo, kadar dojdeijo tja, odločno zanikati, da so klerikalci, in udrihati po duhovnikih, poučiti ljudi, da narodnost in, klerikalizem ni vse eno, ampak to je le velika izjema, da so vsi duhovniki, ki jih dosedaj poznajo, bili navdušeni Slovenci.
Toda tak poskus med obmejnim ljudstvom bi bil nevaren, zato ga ne privoščimo in ne svetujejmo niti našim sovražnikom, radikalnim dijakom.
Sploh narodnih radikalcev ni tako lahko videti na preporni obmejni zemlji, ker pustijo ljudstvo samo obnemagati v „boju proti klerikalizmu": če tv pridejo, se to zgodi: ker imajo liberalci s protikle-rikalnimi voditelji eden glavni cilj, boj proti duhov-ništvu, zato so si kmalu v objemu.
Slovensko duhovništvo je storilo največ pozitivnega dela v obrambo narodnosti ob meji; ve pa tudi, da bi v prihodnje brez njega utesnilo mnopo kaj zaostati in naše pozicije se oslabšati, zato hoče še tudi v prihodnje služiti narodu, naj je komur prav ali ne.
Ako bi ne bili duhovniki, in zlasti Slomšlek, svoje dni delovali za narod, bi že zdaj jezikovna meja šla bolj južno kakor je doma Stibler. Fant se bo, če je količkaj dovzeten, naučil kaj v Darmsta-dtu, kamor so ga poslali liberalci študirat.
*	Moloh kmečkega stanu. Feničani so častili nekega malika, katerega so imenovali moloh in so mu darovali, kar so najboljšega imeli: svoje otroke. Malika so razbelili in matere so prinesle svoje otroke in so jih polagale v razbeljeno molohovo naročje. iT a moloh je Še zdaj na zemlji v časti, in tudi Slovenci mu veliko darujejo. Da še celo več vrst molohov je med nami, na enega hočem danes opozoriti: to so tožbe. Tožbe žrejo denar, tem daruje marsikateri slovenski kmet krvavo zaslužen in priistradan denar. Marsikatera hiša pride v revščino, otroci se klatijo po svetu, ker jim je oče dom zatožil. Na tega sovražnika ljudskega blagostanja se premalo porajta. Pa vidijo, da so davki preveliki, vidijo da je vse drago, usnje, železo, vsi se pritožujejo. Prav je, naj se dela nato, da bo davek pravičen, da bo kmet ceneje dobil, česar potrebuje. Toda takim, ki se radi tožujejo, davke odpisavati, se pravi denar v raztrgan žep de-vati — dohtarju ga bo nesel, kar ga ima. Pa moloh ne žre samo denar, on žre tudi mir in zastopnost v soseski. Kako pa ubiti tega nesrečnega moloha? Gelo pokončali ga nikoli ne bomo, pa nekaj zob mu lahko poteremo in nekaj krempljev potolčemo: zahtevafimo na naših shodih, naj se da občinam večje pravice, naj dobivajo pravico, v nekaterih bolj malih prepirih same odločevati. Do kake določene meje naj tako same odločujejo, da se še stranka višje pritožiti ne bo mogla. Veliko dragih tožb se začne z malenkostmi, in občina bi jih' lahko v njihovem začetku zadavila. Te tožbe so grozen davek, katerega pa največ plačujejo mali kmetje.
*	Tržne vesti. Tržišča so ostala brez sprememb, le turšica si je zopet pridobila do 10 v v ceni. Amerika še vedno uvaža v Evropo velikanske množine, zaradi tefgaso tudi inozemska tržišča. mlačna. Tudi Budimpešta je postala mirna ter se spreminjajo kurzi le za nekaj vinarjev gor in dol. Ponudbe neznatne, pa tudi kupcev ni, tendenca stalna. iVsled visokih cen živil trpi ne le konzument, ampak tudi majhen poljedelec, ker zrnja nima za prodajo, pač pa rabi za pitanje živine klajnih sredstev, klaj-ne moke, kar je pa jako drago. Da dela to živinorejcem skrbi, kažejo najbolj živinjski sejmi in mesni trg na Dunaju, kamor se zadnji čas dovaja jako veliko živine in mesa. Konzum pšenice in rži je nekoliko popustil, zato pa so tudi ponudniki zapustili trg, keir si dobrih cen nočejo pokvariti in znižati. Ovsa pride malo na trg in zategadelj se nekaj več zahteva kakor prej. Turšica si je tekom tedna pridobila približno za 10 v. Za svinjsko mast je postal trg mlačen, ker prihaja vedno več blaga na trg. Hmelj gre živahno, cene stalne.
*	Nameščenje kletarskih nadzornikov. C. kr. štajersko namestništvo v Gradcu razpisuje na podlagi vinskega zakona z dne 12. aprila 1907, drž. z. štev. 210, za Štajersko, Koroško in Kranjsko dve mesti kletarskih nadzornikov. Nameščenje bo za sedaj provizorično za eno leto in sicer z dohodki X. plačilnega razreda državnih uradnikov, ter s potnim pavšalom po 2500 K. Kletarski nadzornik mora dobro poznati zgoraj imenovani okoliš in mora biti vešč nemškega in slovenskega jezika. Pravilno kole-kovano prošnje morajo biti opremljene s krstnim in z domovinskim listom, s šolskimi spričevali ter z izkazi praktičnega delovanja; prošnje so nasloviti na visoko poljedelsko ministrstvo ter so vložiti do najkasneje 15. decembra 1907 pri ces. kr. namestništvu v Gradcu.
*	•Občinskim predstojnikom naznanimo, da lahko dobijo v trgovini Cirilove tiskarne v Mariboru vse tiskovine za občinsko uradovanje, posebno Se:
Občinski proračun, Naznanilo o seji občinskega odbora, Zapisnik ob priliki, ko se pregleda občinski proračun, Naznanilo krajnega šolskega sveta občinskemu predstojništvu o proračunu šolskih potrebščin.
*	Tečaj za babice se začne 1. februarja 1908 v Gradcu. Trajal bo pet mesecev. Deželni odbor razpisuje 15 štipendij. Za jeduak tečaj s slovenskim učnim jezikom, ki se bo vršil v Ljubljani, da deželni odbor štajerski dve štipendiji. Lastnoročno pisane prošnje do 20. t. m. na deželni odbor štajerski.
*	Božične počitnice. NauČni minister je odločil, da se letošnje počitnice začnejo že v soboto dne 21. decembra.
*	Dunaj. XX. občni zbor „Podpornega društva za sloveuske usukožolce na Dati ju" bo v sobota t. decembra t. 1. ob sedmih zvečer v prusttrih „Slov. Besed«" 1. l>raciienga;se 3.
Mariborski okraj.
m Političen shod priredi Slovensko društvo v Zerkovcih pri Mariboru v gostilni g. Alojzija Siela dne 15. decembra ob 2. popoldne. Poročal bo državni poslanec Pišek. Kmetje, pridite v obilnem številu !
m Poljudna predavanja v Mariboru, katere prireja S. K. S. Z., so se začela minolo nedelo. Obisk je bil prvikrat prav povoljen. Predaval je g. dr. Medved o važnosti takih poljudnih predavanj za ljudsko izobrazbo in o Slomšekovih „Drobtinicah."1 K prihodnjemu predavanju, ki bo v nedeljo dne 8.. dec. ob 9. uri, pa naj prižene vsak udeleženec zadnjega predavanja 10 somišljenikov, tako da bo dvorana polna. Predavanja se vrše FloBergasse št. 4, blizu Glavnega trga. V nedeljo dne 8. t. m. bo predaval g. dr. Somrek o delavstvu in šoli.
m Frani. Framski občinski odbor je imenoval v svoji redni seji dne 20. m. m. enoglasno preč. g. dekana Simona Gaberca častnim občanom. Imenovani gospod je bil 22 let župnik v Framu in je s svojim štedljivim ravnanjem ne samo vse cerkvene dolge poplačal, ampak tudi cerkvene vinograde tako vestno obdeloval, da so tisti bili ne samo najlepši — ampak tudi najuzornejši v framski občini. Čast. g. Gabercu se ima framska župnija zahvaliti za res umetniško izdelane, krasne oltarje, za izvrstno stolpno uro in še za marsikatero vrlo napravo. Gospod Gaberc je bil mnogoletni dobrotnik naše Šolske mladine, je tisto preskrboval z raznimi učnimi pripomočki in je tudi revno deco neštevilnokrat pogostil s toplo juho in koščekom kruha. Bog mu naj poplati vse brezštevilne dobrote mnogotisočkrat! — Občinski urad Fram. J. Gert, župan,
m Rače. V zameno za dosedanjo občinsko shrambo požarnega gasilnega orodja je g. grajščak sredi vasi postavil novo, prostorno in pripravno poslopje ter dne 24. nov. izročil občini, oziroma gasilcem. Na njegovo željo se je izvršil nad novimi prostori .cerikveni blagoslov. Pri tej priložnosti so preč. g. duh. svetovalec Fr. Hirti v navdušenem nagovoru pokazali 1. zgodovinski razvoj gasilstva po raznih deželah, 2. označili potrebne lastnosti dobrega gasilca, n. pr. red in disciplino, nesebičnost in požrtvovalnost, nepristranost in urnost. Vse te lastnosti izvirajo iz krščanske ljubezni, ta pa iz vere. Domači g. nadučitelj je podal zgodovino in 201etno osodo ter delovanje račkega društva. Gdč. Veranič je z jedrnatimi besedami zahvale g. graščaku izročila lep šopek. Požarna bramba je svojemu pokrojitelju zaorila trikratni „Slava mu!"
m Makole. Dne 22. m. m. je bil v nevarnosti trg Makole, ogenj je zbruhnil v podstrešju pri županu g. J. Skale. Ker ni brizgalnice v trgu, bila je nevarnost tem večja, da postanejo sosedna poslopja žrtve ognja, posebno ako bi ne bili ob pravem času opazili in bi naš g. kaplan Krameršič ne delal na omejitvi tako vztrajno, kakor le malo kdo.
m Pobrežje pri Mariboru. Pobrežjani se krepko potegujejo za most čez Dravo, ki bi jih vezal z Meljskim predmestjem. Stroški za most so proračnnjeni na 120.000 kron, kateri bi se pokrili z mostnino, ki bi se pobirala v isti visočini kakor je sedaj prevoznina na brodn. Kaj pa če dobijo Pobrežani prei most kakor Mariborčani!
m Mariborski okrajni zastop. Načelnikom mariborskega okrajnega zastopa je izvoljen župan mariborski Schmi-derer, podnačelnikom m»riborski bogataš Bancalari.
m 4 prste je zdrobil mlatilni stoj 20letni deklici Alojziji Sevšek na T nji.
m Premog SO našli v bližini Laporja, m Sv. Križ pri Mariboru. Tukaj se je v sredo dne 7. novembra poročil Jožef Gartner z vrlo kmečko deklico Alojzijo Harih. Poročal je ženinov brat č. g. Franc Gartner, provizor na Planini. Novoporočencema obilo sreče!
m Št. Ilj v Slov. gor. „Marburgerca" v zadnji sobotni številki hudo napada nadučitelja gosp. Holtschla, ker je hotel nemško šparkaso razpustiti. Kot vzrok razpustitve je navedel Holtschl, da se šparkasa ne more vzdržati brez pomoči Siidmarke. Sedaj je Siidmarka zopet obljubila podporo in šparkaso zopet podprla. Slovenska posojilnica pa brez podpore izvrstno uspeva. Ubogi Holtschl, kaj se je trudil za razširjenje nemštva v St. Ilju, sedaj pa ima te napade v zahvalo.
m Svojo ženo ustrelil. Dne 27. septembra je v prepiru ustrelil 491etni Jurii Dounik v Spodnjih Kočah svojo ženo. Pred mariborskimi porotniki je dobil za to devet let težke ječe.
Ptujski okraj.
p V Ptuju zopet ni nekaj v reda. Listi poročajo, da je namestništvo v Gradcu odstavilo načelnika mestnih ura-; dov v Ptuju g. Eberhartingerja, ki je bil desna roka župana Orniga. G. Ornig baje hodi okoli ves bled in preplašen.
p Letošnjega vina je še vedno dosti po kleteh tare Sv. Miklavž pri Ormožu in po sosednih krajih. Kupci, oglasite se!
p Litmerk pri Ormožu. Dne 27. novembra 1907 je po dolgi mučni bolezni umrl občespoštovani gospodar Martin Kociper, oče č. g. Antona Kociper, kaplana v Sv. Lovrencu na Drav. polju. Bil je svoje dni 18 let občinski predstojnik in vedno zvest naročnik „SI. Gospodarja. Svetila mu večna luč!
p Umetna gnojila. Vedno in vedno se povdar-ja korist in vrednost umetnih ignoflil, žalibog, da to le malo pomaga. Kmečko ljudstvo je še premalo izšolano, torej ne pogodi z gnojili vselej in prav, in to i mu vzame zaupanje. Da je vredno, spoznal sem iz lastne izkušnje, ker povsod, kjer sem potresel žlin-j dro in kajnit, imel sem trud. in stroške obilo povr-' njene. Čudež vseh čudežev pokaže pa še čilski so-j liter, ker oves, kateremu sem letos s čilskim solitrom. ' pognojil, se je tako izvrstno obnesel, da je stroške | skoro trikrat povrnil. To vse z mirno vestjo tudi dru-| gim priporočam. Lovrenc Janžekovič, kmečki sin v ■ Prvencih, Sv. Marko niže Ptuja.
p Splav ušel. V sredo 27. nov. vozil je splav, t katerega je kupil Martin Strelec, župan v Prvencih ' pri Sv. Marku, iz Ptuja do Markovec. Pomagala sta , mu pri tem Valentin Kuhar in Alojz Markovič. Ko | so privozili do Ma-kovec, bila je že tema, skočil je Kuhar z vrvjo v roki na suho, da bi splav zastavil. Vrv se mu je vtrgala in ostala, nevajena take vožnje, odpeljala sta se v temni noči naprej. Zadela sta ob neki štor in v hipu padel je lastnik splava, Strelec, naprej v vodo in pod njega. Pomagal si je hitro na prosto in se rešil v Starmovec. Markovič, sedaj sam, klical in vpil je na pomoč, dokler niso iz Novevesi možje z rešilnim čolnom prihiteli. Ob sedmih zvečer je zadel splav ob most pri Borlu. Bila sta dva skupaj zvezana; eden je odplaval in se zadel v Ormožu v neki mlin; eden se je raztrgal na dvoje, katerega polovica je ostala na Zavrču, polovica pa pod Dubravo na Hrvaškem.
p Hajdin. Hajdinjska župnija se je proslavila v zadnjem času po svojih novih zvonovih. Na dravskem polju ni tako lepega in ubranega zvonenja. Vsa čast mojstru, ki jih je vlil in hajdinjskim žup-ljanom za njihove žrtve! Pa ne samo,, da so si haj-dinjski župljani omislili štiri nove zvone, ki tehtajo 3975 kg., ohranili so si v župniji tudi prejšnel stare zvone. Slovenjeveška občina je namreč kupila dva zvona od župnijske cerkve za prijazno in lepo podružnico sv. Kungote. Od podružnice sv. Kungote pa je zopet- kupila slovenjeveška soseška en zvon za svojo lepo kapelico. V šestih tednih se je. torej trojna slovesnost vršila. 29. septembra so premil. kne-zoškof in ekselenca sami ob obilni asistenci njim vdanih duhovnikov ptujske dekanije in drugih deka-nij posvetili štiri nove zvone za župnijsko cerkev na Hajdinu. 3. novembra pa so tudi slovesno vltekli v zvonik podružnice sv. Kungote dva zvona. Cerkveno slovesnost je opravil ob asistenci domačih duhovnikov vlč. g. gvardijan Lenart Vaupotič. 10. novembra pa so tudi slovesno spremili in vlekli en zvon v zvonik prijazne kapelice v Slovenji vesi. Slovesnost je vodil domači župnik. Bog da(j, da vsi ti zvonovi dolgo pojejo darežljivim in dobrim župljanom hajdinjskim in da ljubi Bog odvračuje od njjih, po njih milih glasovih vse hudo. Vsem dobrotnikom pa Bog povrni obilo!
p Čebelarska podružnica za ptujsko okolico t>rir?di svoj redni občni zbor dno 8. t. m. v gostilni e. P. Karež h v Podvir.cih s sledečim sporedom: Letno pnroiili predsednika g. F. Horvat Letno poročili» blagajnika t. T Kurež. Volitev norega odbora ra prihodnje leto. S nčnjnosti. K obilni udeležbi vabi uljudno odbor vse čebelarje, tudi neude.
Ljutomerski okraj.
1 Krapje pri Ljutomeru. V zadnjem dopisu iz Ljutomera je med drugim stalo: Krave se že smejejo liberalnim naprednjakom. Te vrstice so nas nar potile, da tudi damo nekaj brc poginjajočemu liberalizmu. Opazili smo, da v Ljutomeru niso napredni samo gospodje in mladi gospodiči, ampak tudi nekar tero mlade gospodične se s ponosom in tudi po vsej pravici imenujejo liberalke. Tudi iz rožnih ustnic nežne gospodične privrejo včasih prav svobodomiselne besede. Pri občnem zboru pevskega društva je neka gospodična napravila prav cifrast poklon enemu izmed naše sredine. Ločitev zakona, kakršno jo imajO Francozi, je svobodoljubno gospodično popolnoma omamila. Kolika škoda, da smo mi Slovenci tako nazadnjaški! Da se kakšen liberalec navdušuje za ločitev zakona, to se nam ne zdi nič novega, pa da o tem sanjarijo tudi bledolične gospodične, ki se imenujejo Slovenke, to je presenetilo nas, slovenske mladeniče. Sedaj razumemo, zakaj so nas nekatere teh gospodičen tako postrani gledale, ko smo igrali „Divjega lovca." Seveda s takim nedolžnim dekletom se mi kmečki fantje ne moremo meriti. Sedaj razumemo,, da ne spadamo v njib druščino. Ko smo letos nesli domov knjige družbe sv. Mohorja, se nam
je veselje bralo na licih. To bo zopet zabava za dolge zimske večere! Poštena, nedolžna, poučna zabava! Toda, mislite, da je naši gospodični taka zabava po volji! ? Ah, kaj še! Nahrulila nas je prav svobodomiselno: Kaj to nosite? Saj so tote knjige za nič! Dobro, dobro, lepa gospodična! Knjige družbe sv. Mohorja so nas, Muropoljce, izobražale, ko so vas še raki iskali po Sčavnici! Njim se imamo zahvaliti, da smo to, kar smo. Vi, gospodična, pa le čitajte francoske neumnosti! „Gliha pre vkup štrilia!" Pa mislimo, če bi čitali pridno Mohorjeve knjige, bi bilo dosti bolje za vas! Znabiti bi kedaj delali čast in veselje slovenskemu ljudstvu. Sedaj je gotovo ne bote, če taka ostanete. Mi slovenski okoličani vemo, kaj nam je storiti. Mladeniči, tovariši, kmetje skupaj! ¡V slogi je naša moč! Živila naša Kmečka zveza! ;To cvetko je vtrgal iz liberalnega vrta mladenič iz K#apja. Ce se le komu ne bo preveč kihalo!
1 Sv. Križ na Murskem polju. Cel minoli teden so peli pri nas žalostno naši cerkveni zvonovi. V šestih dneh smo pokopali šest mrličev. Med njimi je smrt iztrgala iz naše srede blago ženo Frančiško Filipič iz Starevasi, staro komaj 35 let. Zapustila je žalujočega moža in sedem nepreskrbljenih otrok. Sveti ji večna luč!
I Državna podpora za gornjeradgonski in ljutomerski okraj. Piše se nam, da je državna podpora za po povodnji poškodovane posestnike imenovanih okrajev vsled tega tako majhna, ker je nam neprijazno c. kr. okrajno glavarstvo poročalo, da ni bede v okraju, in sicer vsled tega, ker niso poškodovana cela posestva lastnikov, temveč le deli taistih. Državna podpora znaša samo 2000 K, ker ni s storjeno škodo v nobenem razmerju. Pri glavarstvu je torej krivda in nikjer drugod!
i Sv. Križ pri Ljutomeru,	n* Ur.-1«« iMpni -;>i*a ima
v nedeljo <l«i- 1 r» d»<ie.ii!i>a t . o > i -ri :•»,) t.!n« ••««( redu"' "lični »bor »>' p' <>h'ft i j te. »i d ''t>'(i • »m]ii. Pr* !«»»• Iw '»»r«! t itnik Tome Pu-cmii, n»d ic-r I ,> • C c n „■• od .ji me ¿h" K rnliio-ite.ilni ude e>.h odlii r
>iMVt n!U'rn>j< ? i .krn j,
s Šmartno pri Slovenjgradcu. „Narodni List" poroča v št. 52. iz Smartna pri Slovenjgradcu, da se je tam ustanovila nova hranilnica in posojilnica, in da bo velikega gospodarskega pomena za celi slo-venjegraški okraj; zato so jo postavili na trdna tla. Prebivalci slovenjgraškega okraja pa bi zdaj radi vedeli, iz česa so njena tlaf da so že prvi uradni dan trdna. Morda so iz cementa, saj rezervnega zaklada še ne more imeti posojilniea prvi uradni dan. Ce sta novorojeni posojilnici kumovala krčmar Jakob Vrečko in nadučitelj Salomon, tedaj pa že vemo, na kakih tleh stoji šmartinska posojilnica. Salomon je tudi hiravi kmetijski zadrugi v Slovenjgradcu polagal tla. Ce bodeta ta dva v novi posojilnici brezobrestno naložila vsak po 10.000 K, bo imela trdna tla!
s Sv. Primož nad Muto. Velikega pomena je bil za nas prvi dan tekočega meseca. Imeli smo ustanovni občni zbor kat. slav. bralnega društva. Zbor utvori domači g. kaplan Jožef Kodrič, p,otem pa razloži g. dr. Verstovšek v poljudnem, a krepkem govoru dandanašnje stanje kmeta v primeri z drugimi stanovi, nato namen in korist društev. Minuli so tisti Čnsi, ko je kmet samo s pridnim obdelovanjem zemlje dobro shajal, dandanes ne zadostuje več za kmeta gospodarsko orodje, ampak mora znati delati! tudi z glavo, mora poseči po knjigi,, po časniku, treba se mu je posvetovati s somišljeniki, o tem in onem, skratka, kmet dandanes tudi potrebuje izobrazbe. A kako se naj za svoj stan za potrebo izobrazi? Ljudska šola le daje podlago za višjo izobrazbo, v višje šolo v mesta vsak ne more iti. To stane veliko denarja, doma pa delavcev primanjkuje. Pa vendar imamo neke vrste višjih izobraževalnih šol, ki so j ako po ceni, kar je pa največ vredno, je to, da so v domači vasi. To so namreč izobraževalna in bralna društva. Koliko dobrega sadu ta društva prinašajo, se je pokazalo pri nas Slovencih v zadnjih 20 letih. Nazadnje nam je g. govornik živo na. srce polagal, da naj dobro ohranimo 2 najdražji svetinji,, ki smo jih' prejeli od svoje matere, to so vera in naš mili slovenski jezik. Po govoru sledi volitev odbora. In sicer: Peruš Janez, predsednik,; Uršnik Jurij, podpredsednik; Jožef Kodrič, tajnik; Marko Lavko, blagajnik; Ivan Vrhnjak (od sv. Jerneja) in Valentin Messner, odbornika; I,Van Ladinek, knjižničar; Ant. Kos in Jožef Breznik, pregledovalca računov. Društvo pristopi takoj k S. K. S. Z. v Mariboru.-
s Ježovnik, kje si bil, ko se je v zbornici glasovalo o nujnosti socialdemokraškega predloga, da se odprejo meje tuji živini. Zakaj nisi bil v zbornici in glasoval proti otvorjenju mej? Ali tako zagovarjaš koristi kmeta! ? Poslanci Slovenske kmečke zveze so vsi glasovali proti, ti pa si se skril in nisi glasoval. S tem si izdal kmečke koristi, kajti edino za živino Še dandanes dobi kmet kak krajcar. Pustil si nas kmete na cedilu. 1 Več tvojih volilcev.
s Slovenjgradec. Znani širitelj nemščine v našem okraju Reitter. je tožil trgovca Druškoviča zaradi razžaljenja časti, ker mu je baje rekel „nemškutar." Čeravno tega pri sodniji ni mogel dokazati, je bil vendar g. Druškovič obsojen in sicer na 100 K. S to razsodbo pa g. Druškovič ni kil zadovoljen in se je pritožil na okrožno sodišče v
Celju, kjer je bil popolnoma oproščen, g. Reitter pa plača vse stroške.
s Šoštanj. iJred štirimi tedni se je oženil iz štore došli delavec Friderik Ta vernik z pridno deklico, kateri je po poroki vzel ves prihranjen denar, 1200 ksu„, ter pobegnil.
c Šoštanj. Jako ljubeznivega gospoda imamo na naši železniški postaji za vodjo. Svojo naklonjenost ig ljubeznivost predvsem rad razodeva proti kmetom; samo da jo pač navadno ne spraivlja v ravno preveč dvorljivih izrazih na Idan. Medtem ko občuje z nem-škutarakim občinstvom prav salonsko, vrže slovenskemu kmetu navadno par nesalonskih izrazov v obraz. Ta čast od strani železniškega postajevodja je ravno zadnje dni novembra doletela dva poštena kmeta iz Polzele, ki sta prišla po opravkih v Šoštanj. Ali je g. Kramar opravičen tako ravnati z občinstvom, — posebno še, kadar je v službi, — o tem še pač menda sam ni dosti razmišljal.
Konjiški okraj.
k V Zrečah bo tamošnje društvo „Straža" imelo dne 22. decfembra po večernicah občni zbor,
k Konjice. Zaupni shod Slov. kmečke zveze se je preteklo nedeljo vrlo obnesei. Od vseh strani konjiškega okraja so prihiteli najboljši kmetje-zaupniki — med njimi šest županov — ter so pazljivo sledili izvrstnemu gospodarsko-organizatoričnemu govoru g. pot. učitelja V. Pušenjaka iz Ljubljane in političnemu g. drž. poslanca Pišeka. Nato se je razvila podrobna debata o teh važnih točkah, slišal se marsikateri dober nasvet, ter se storili gotovi sklepi, ki se bodo v do-glednem času gotovo uresničili v narodno-gospodarski prid celega konjiškega okraja. V deželni zbor se bo volil le tisti kandidat, ki ga bo na zaupnem shodu postavila Slov. kmečka zveza.
k Iz konjiške okolice. Semintje mi pride tudi list „Domovina" v roke, katero sem prejšnje čase sicer rad bral, a jo sedaj vselej z nevoljo odložim, ker tako grdo piše. In tako sem bral v štev. 140. tega lista prav značilen popravek iz Konjic. — Vič. g. nadžup-nik namreč pO pravici — kakor sklepam — popravlja nesramen napad v „Domovini" na red službe božje v konjiški nadfarr. Iz tega popravka se da sklepati, kako „Domovina" grdo in brezbožno piše, ter se norčuje iz nas kmetov, da do „zveličanju hrepenimo" in se vsled tega pustimo „izžemati". 'O ti grdoba, „Domovina" brezverska! Ti in tvoj nesramni dopisnik seveda po zveličanju ne hrepenita, ampak po čem drugem . . ., a ker se mi kmetje za vas ne brigamo, pustite tudi vi nas v miru, da živimo, kakor se krščanskemu in sploh poštenemu človeku spodobi. — Proč tedaj s takimi časopisi, ki se norčujejo iz naših najsvetejših in zvišenejših idejalov, ter hočejo judovsko — blato nam v hrano prodajati! Fej te bodi, dopisnik v/i Konjic!	Kmet.
k Poštne razmere. Večkrat imam opravka v Konjicah in okolici, pa srečam na cesti seldaj konjiški, pa zreški, vitanjski ali oplotniški poštni voz in berem na njih samo nemške napise Gonobitz—Polt-schach, Ober-Retschach, Weitenstein, Oplotnitz. Mislim si, če bi bil jaz iz nemške Prusije,, bi sklepal, da je tu ravno tako vse nemško, kakor tam. A istina je, da smo tu na sredini slovenskega Stajerja v Avstriji, pa taka krivica in zasramovanje našega naroda in jezika. Poživljamo c. kr. poštno ravnateljstvo, da ukaže napraviti takoj vsaj dvojezične napise. — Tudi na c. kr. pošti ni vse v redu. Ce prilneseš na pošto pošiljatev s samoslovenskim naslovom, pa te vpraša uradnik, kako se pravi tistemu kraju po nemško. G. uradnik, le priučite se slovenskih imen, če hočete biti med nami, sicer pa — pravijo, nemški svet je velik — hajd na Nemško, tam morebiti ne bo slovenskih imen.
k Loče. V četrtek dne 28. novembra se je na našem kolodvoru železniški stroj pokvaril. Napako je k sreči v pravem času vlakovodja zapazil, ker sicer bi se bila. gotovo zgodila velika nesreča. Morali so telefonirati v Konjice po drugo lokomotivo, ter je vsled tesa imel večerni vlak dobre tri ure zamude. Železniška uprava bi tej konjiški železnici posvetila lahko nekoliko več pozornosti, saj jo je treba drago plačevati. Sedaj po zimi še toplo ni v železniških vozovih, če tudi se kuri. Vzrok je slaba napraiva peči. Tudi železniškemu osobju bi se lahko plača zvišala, ker imajo vsled tretjega vlaka tudi več dela.
k Bralno drnštvo za konjiško okolico prirpdi v redoljo dne 8 dec. po veče-nic»h podnčno pred- anje v svojih prostorih. Nato od-borova seja. K obilni ndeleibi pri predavanju vabi rdbor.
Celiski okraj.
c Celje. V soboto dne 30. novembra je umrla plemenita soproga odvetnika dr. Brenčiča, gospa Marija Brenčič, roj. Praunseis, v 40. letu svoje starosti.
c Novo poslopje za davkarijo v Celjn bo zgradila celjska mestna občina v K^vaSki nlici
c Neznosne razmere v celjski bolnišnici. Oskrbnik deželne bolnišnice v Celju, posilinemec Smartschan, je bil obsojen radi prešestovanja k desetdnevni ječi, oziroma 100 K globe, in k poravnavi vseh sodnih stroškov. Smartschan je nedavno odpustil dva uslužbenca, ker sta morala proti njemu pričati. Upamo, da bo deželni odbor ta dva sprejel na-
zaj, pa odpustil tega vzglednega oskrbnika. V tej bolnišnici so čudne razmere!
c Volilna pravica rajnih. V občini trg Št. Jurij ob juž. žel. bodo imeli pri dopolnilni volitvi v deželni zbor tudi rajni posestniki volilno pravico. V. imeniku volilcev sta vpisana in sicer pod tek. št. 11 Gajšek Martin v Bezovju št. 19, ki je že mnogo let mrtev, in pod tek. štev. 46 Vovk Andrej v Bezovju št. 9, ki je že umrl pred dvema letoma. Pravih gospodarjev na teh zemljiščih ni v imeniku, čeprav je že eden nad 4 leta, drugi 2 leti gospodar, in tudi davke ista plačujeta. Izpuščena sta iz imenika naj-brže zato, ker sta pristaša Kmečke zvjeze. Dobro poznamo gospoda, ki je to odredil v imeniku, samo tega ne vefmo, ali je to storil iz nevednosti ali strankar-stva? Ker imamo natančne informacije glede imenika, bomo enkrat tega visokega gospoda še poučili, da mrtvi nimajo volilne pravice.
c St. Jurij ob juž. žel. Zadnjo nedeljo je imel pododbor Slovenske kmečke zveze sejo, ki je bila polnoštevilno obiskana. Sklenilo se je veliko važnega.
c Poroka. Trgovec g. Ivan Artmann v St. Juriju ob juž. žel. se je poročil 28. nov. z gdč. Karo-lino Ipavic. Čestitamo!
c Sv. Vid pri Grobelnem. Ni ga menda kraja, kjer bi živinoreja tako cvetela, kakor .pri nas. Za to smo tudi z nevoljo slišali, da je Narodna stranka nastopila v državnem zboru po poslancu R o b 1 e k u proti nam. To ni nobena kmečka stranka, ako nam hoče uničiti našo živinorejo. S tem hoče uničiti tudi nas. Sedaj si bomo dobro pogledali to licimerno stranko, katere agitatorji rujfejo tudi pri nas. Proč z nasprotniki kmečkih koristi!
c St. Jurij ob Taboru. 30. lištopada smo spremljali veleposestnika in župana Mihaela Rak, po domače Kopriva, iz Grajske vasi k zadnjemu počitku. Kako je bil priljubljen, svtedočila je ogromna udeležba pri pogrebu. Dan poprej je umrl v šentjurski občini mladi posestnik Jakob Brišnik, po dom. Razgon. Bil je šei le 4. novembra poročen. Kedo bi bil slutil, da bo še isti mesec mlada udova jokala ob mrtvaškem odru svojega ljubljenega moža. Sveti jima večna luč!
c Novacerkev pri Celju. Tukaj snujejo novo podružnico c. k. kmetijske družbe štajerske s sedežem v Novicerkvi. Dotično naznanilo sta gg. župan in kanonik že poslala v Gradec. Osnovalno zborovanje bo v nedeljo dne 15. t. m. popoldan ob %3. uri v občinski hiši novocerkevški. Potovalni učitelj g. Fr. Goričan bo predaval o gospodarskih rečeh.
c Dobrna. Na podučnem shodu kmetijske podružnice je med splošnim zanimanjem potovalni učitelj g. Goričan govoril o gnojenju in umetnem gnoju, Z njemu lastno poljudnostjo razkrival je napačna mnenja o travnikih, travi in živini. Grajal je pogosto nemarnost, vsled katere se mnogi tisočaki pome-čejo na cesto, ker se ne skrbi za gnojnico in gnoj. Ce ni hlevskega gnoja, in če hoče kmet priti do dobre živine, ki bi mu kaj vrgla, je neobhodno potrebno gnojenje z umetnim gnojem. 'Splošen recept za vsakega se ne da narediti, zato je pa treba poskusiti. Najbolj bo kazala Tomaževa žlindra in kaiijeva sol, namesto te tudi pepel. Na to je bil živahen razgovor, ki se ga je udeležilo več kmetovalcev, in ki je spravil na dan še marsikatero napako in zastarelo mnenje o kmetijskih zadevah. Ker g. Jelovšeka, ki bi imel govoriti o perutninarstvu, ni bilo, prevzel je g. Goričan tudi ta govor. Sam si je bil ogledal cvetočo perutninarstvo v Schardinigu in z mnogimi vzgledi nam je pokazal, kako bi se z razumnim ravnanjem lahko dosegel lep dobiček iz perutnine. Saj ravno štajerske kure so med najboljšimi, in zn kure in jajca dobiva Avstrija iz tujih dežel skoraj dvakrat toiiko, kakor za živino. Ce hoče kmet priti naprej, treba bo tudi na to panogo kmetijstva obr čati večjo pozornost. Za tem se je razdelilo 300 dreves, katera so udje naročili po g. Goričanu iz deželne drevesnice v Celju. G. Goričan je na to vsa-dil eno drevesce, da je vsak z lastnimi očmi lahko videl, kako se mora pravilno saditi drevo, in kako ga je gnojiti, če hočemo, da bo kaka korist od njega. G. Goričan je tudi prinesel posebno drevesno žago s seboj, in 10 udov podružnice si je takoj omislilo enake žage. Na to so se sprejemala naročila za Tomaževo žlindro in v majhni četrt ure je bilo naročil za cel vagon žlindre. G. župnik Kukovič je zahvalil na to g. Goričana v imenu navzočih in podružnice za njegov trud. Vsi navzoči so bili zelo zadovoljni s podučnim shodom kmetijske podružnice.-Pa se najdejo na Dobrni tudi še ljudje, ki so namenom kmetijske podružnice — nasprotni. Da bi se jih osmilil sv. Duh in sicer prav naglo!
e Ljubno. Kakor čitamo v „Slovencu", je poslanec Narodne stranke R o b 1 e k izdal nas živinorejce ter glasoval za odprtje mej in za uvoz preko-morskega mesa, dočim je Ježovnik pri glasovanju sploh manjkal. Naš okraj je živinorejski okraji in za to je Narodna stranka hotela s tem ravnanjem zadati našemu kmetu tukaj smrtni udarec. Kmetje, ali bomo to mirno trpeli? Ali ne bomo proti tej kmeto-sovražni stranki vstali kakor en mož? Kje je naše politično društvo, da nas vodi v boj proti tem sovražnikom kmeta? Na noge, na delo!
c Gomjigrad. Bralno društvo dobro napreduje. Ima lepo knjižnico in veliko časnikov. Društvena soba je vsako nedeljo in vsak praznik zakurjena. O Božiču napravi društvo božično veselico.
>v/ro-
Trst Line
jjO gg
Ta, jedini slovenski žepni koledar za kineto • valoa se je že zelo udomačil med našimi kmetovalci kar ni čuda, ker nudi poljudno pisane poučne član ke o vseh kmetijskih strokah in ker izdajatelj ve—— stno upošteva vse nasvete ; koledar je radi tega o< leta do leta zanimivejši in popolnejši. Ravnokar i; išli koledar vsebuje poleg običajne koledarske vs< bine lep članek o živinoreji, v katerem se povdar,¡vensko važnost izbiranja plemenskih živali in se podajaiVn^aJL tozadevna navodila. Zlata pravila živinoreje naj bi upošteval vsak umen kmetovalec! Pri krmljenju živine se mnogokrat greši; !lep spis o krmljenju, opremljen z raznimi razpredelnicami, bo gotovo vsakemu kmetovalcu dobro došel. Perutnina, ki je v drugih deželah in državah važna gospodarska panoga, je pri nas popolnoma zanemarjena. V članku o ravnanju, oskrbovanju in umni reji domače perutnine se vzbuja zanimanje za to prevažno gospodarsko panogo. Zelo obširen in temeljit je spis o mlekarstvu, ki bo prav dobro služil mlekarjem in pa upravnim organom v mlekarnah ter "članom mlekarn. Na Kranjskem deluje 73 mlekarn,, a na Štajerskem in Koroškem? Oddelek živinozdravilstvo mora zlasti vsak kmetovalec toplo pozdraviti, saj ravno s tem, da se v slučaju živinske bolezni z živino pravilno ravna, se prepreči marsikatera občutna izguba.	*
Gozd je v mnogih okrajih na Slovenskem je-din vir dohodkov, zato treba istega umno oskrbovati, kar se vsled pomanjkanja tozadevnega pouka v mnogih krajih ne zgodi. Članek o oskrbovanju gozdov opozarja na najvažnejše, kar bi moral vsak posestnik gozda uvaževati.
V oddelku vodopravni zakoni in ukazi se razpravljajo vse vodopravne zadeve in se obširno razlagajo vse določbe glede vodnih zadrug, katere se bodo morale v krajih, kjer so močvirna zemljišča, ustanavljati.
Koledar še vsebuje nekaj člankov, ki so že v prejšnjem letniku izšli, a so se prevzeli tudi v ta letnik, ker so zelo važni in sicer članki o gnojenju, o vinarstvu, kletarstvu in sadjarstvu. V koledarju se še razun tega nahaja mnogo za kmetovalce koristnih tabel. Pogrešamo pa spis o zadružništvu, brez katerega bi ne smel biti noben kmečki koledar, ker ravno zadružništvu je pripisovati največji napredek v kmetijstvu.
Koledar, ki ima poleg izvrstne vsebine tudi lično opremo, priporočamo prav toplo vsakemu kmetovalcu !
Dobiva se pri Iv. Bonaču v Ljubljani in stane 1,80 K.
• rafJni0 8e> tak0 Je klical v vznesenih bes
JTSmr. SliŠali gOVOriti tak0 IeP° Priprostega^ demča Izvolil se je tudi novi odbor, v katerem so naš, vrh mladeniči kakor: A. Drozg, Alojz Vajngrl
T° R°Šker' Iyan ŠP«i Miha Flakns itd Zd Z	* £ ® Pr,dno v »čitalnico"! V dveh om;
nit™ rP !h.m zabavn,h knJig, na mizi vse polno mfcov. Le prihajajte se gret in brat!
m Sv. Jurij v Slov. gor. Naša Kmetijskapod
m ca priredi podučni shod in sieer dne 22. decern
t. 1 popoldne po večermcah. Važno predavanje o živ
Listnica uredništvu.
Sv. Andraž v Slov. gor.: Vašega dopisa ne razumemo I — Mur-ičak: Se ne spominjamo na Vaše dopise I — Meža: To bomo drngod prijeli, v listu samo ljudi razburi.
Loterijske številke.
Dne 7. decembra 1907. 61 43 76 85 73 87
79 34
51
15
T rim etri*
? Maribora od 7. decembra 1907.
Živila
100 kg
Pšenica
rž .	.
ječmen	. oves
koruza	.
proso	.
ajda .	.
seno .	.
slama	.
fižola . grah
leča . , krompir sir . . , surovo maslo maslo . . špeh, »vež zelje, kislo repa, kisla
mleko . . . . smetana, sladka kisla .
zelje
jajce
1 k»
1 lit.
100 glav
1 kom.
oa
¿3
:<2 9
IS i 6 17 19 7 6
fiO
60
i J C.
Najnovejše novice.
Poslanec Ježovnik odpovedal je čisto brez vsakega vzroka svoje pomočnike itd. pri okrajni bolniški blagajni Šoštanj ter jih naznanil pri social-demokratični graški delavski bolniški blagajna. Tedaj ni čas daleč, ko bo Ježovnik postal očiten socialdemokrat. Soštanjska okrajna bolniška blagajna, pri kateri je bil dosedaj, mu menda zato ne ugaja, ker so odborniki sami vrli narodnjaki in krščanski možje, in ker ni zraven niti enega nemčurja v odboru.
Kalobje. Pri podiranju dreves je padla dne 5. t. m. na Franceta Kopriva bukev in ga ubila. Tudi njegov oče je umrl nesrečne smrti; padel je pri pokrivanju raz kozolec in bil takoj mrtev. Tudi njegova mati se je ubila pri padcu raz peč.
Sv. Anton na Pohorju. Tukaj je umrl «dne 9. t. m. veleposestnik g. Kristijan Kovač. Naj v miru počiva!
Z alx t e-^aj te
sastoqj, da se Vam pošijs Unstrotaui tietrk z nad 1000 «llkami.
Št. 865. 8r«braa danska ^"qCj
remontoar arg girt
*	Št 822. Srebrna reeoa-toar wra *a ^»«pndr	380
	St. 887. Srei.rsa anker ■ra, 15 kameno?, gld. 5, dvoj«! pokra«- pid	S"5S
•M	St. 341. Srebrna aiker ara, dvojni pokrov, 15 kameaov telo aioFia e)û	7-S6C
Oapancija v«č let.
Blago, ki ne ngaja, vzame so proti poli* svotl aasaj.
Anton Kiffmann,
SHka 1 pol nar velikosti,
IviEarlToor	Štajersko.

IGNACIJ JAGODIČ, *
stavbeni innmetni ključavničar pri Sv. Petru na Medvedovem selu, izdeluje štedilnike, vrtne ograje, strelovode, napeljuje vodovode itd. 778 12-3
Milostiva gospa,
aH vmto, zakaj morata pri nakupovanj« aladne kava Izredno poudarjati Ima »Kathralnar«?
Ker se Vam sicer utegne primeriti, da dobite manj vreden posnemeh brez vseh vrlin, s katerimi se odlikuje Kathrelnerjeva kava.
Zakaj le
Kathre/nerjeva Knelppova stadna kava
Ima aprlde posebnega načina tvojega proizvajanja vonj In okus zrnata kave.
ttc «1 torej natanko, mü».
atlT» goapa, da dobivate pristno Xa'h/«inerjevo kavo zgolj v zaprtlU laying aavcjlh g mapiaom: »Kathrol-aasjrra KaolppoT» aladnia kav». ga «gko iupnlk* Kaelppa kqt ^V v»o Knfaako.
' rt	^	/N /N rt
'WWW V^ W w~w V\7\J
WvwvWW
o
s ali brea peresa, kakor tudi vsake vrste
bandaže,
pase za trebuh, suspen-zorije itd. Nadalje pase — proti telesni za-knvijenosti, umetne ude, držaje za pokončno hojo, izdeluje ceno v vseh večjih mestih monarhije iz-vežbani in od gg. zdravnikov priporočani
Franc Podgoršek,
bandažist (rokavičar) 344(5)
Maribor, Burggasse št. 7.
Zaloga vseh predmetov za streženje bolnikom in gumi specijalitet.
LAAl
Ljudska hrani I niča in posojilu icn v Celju
registrov» 11 a zadruga z neomejeno zavezo posluje od 1. septembra 1907 v svoji uradu.cl
Glavnem trgru ltiš. št. S, X. nadstp.
Hranilne vlojf** se sprejemajo od vsakega če tudi ni ud zadruge in 3e obrestujejo s 472% obrestmi. Obresti se -pripišejo h kapitalu koncem vsakega leta ia se obrestujejo potem enako glavnici. Rentni davek plača zadruga sama in ga ne zaračuni H vložnikom tako da ti dobijo od vsakih vloženih 100 K glavnice polnih 4 K 50 v obresti. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se na obrestih kaj zgnbilo.
Posodila se dajejo le članom, ki pristopijo k zadrugi z deležom po 2 K. kateri je njihova last, in sicer na vknjižbo pri posestvih proti 5°/0. in 5V2°/o na osebni kredit proti 6% afrrestovanju. Nadalje se izpo3ojuje denar na zastavo vrednostnih papirjev, zlatnine, srebrnine itd. Dolgove pri drugih denr.rnh zavodih prevzame zadruga v svojo last in jih prenese na svoje ime
(konvertira) proti povrnitvi gotovih izdatkov, ki pa nikdar ne presegajo zneska 8 K. \ pisarni se sprejemajo vse (»zadevne prošnje !n se brezplačno in hitro rešujejo. Uradni dan je vsak torek In petek od 8. do 12 ure dopoldne. Pojasnila glede posojil m dragih denarnih operacij pa se dajejo vsak dan razun nedelje med navadnimi uradnimi urami, t. j. o-J 8. do 12. dooolins in od 3. do ^ 6. popoldne. Za pismena pojasnila naj se priloži v smmkah 20 v za nivadno, ozir. 45 v zi nrinnro^.eao^aiRS^^^Štne hranilnice čekovno št. 93.595; položnice za poštno hranlln'	.
Nadelat ?o: Anton Cestnik, p-ofc«or v Ce^ju, natelnik; Ivan Fon, profesor v Celju, prvi načelnikov namestnik; Prane Sam T , ' Lemberga. Zadnji „iStajerc" v dopisu iz ielnikov namestnik, Jožef Kač, veleposestnik » Bukovemžlaku št. 34; Ivan Karba, posest, v Gaborju pri Celju, Franc Kmecl, hišni poaes 1 j0JJlU)er^a na Portl1 način blati delovanje in Življenje posestnik v Kukovemilaku št. 2, Franc Lipovšek, veleposestnik v Medlo«u št. 2, Jožef Robov, posestnik v C etu št. 9. pri Teha-jah c naŠill dušnih pastirjev. Posebno je skritemu izvrši wa.d\orn.iv-°i. M11; fl08p- ^r4nc 0flri>di' v-	dr- lTan Benkovič odvetnik v Brežicah, dr. Lavoglav Oregoroc, nemu (?) kristjanu-dopisiinu t ?Unnik na noii
' Mat8VŽ 01inŠ8k- ^leposestmk ,n župan na Gor,,, Hudinj,, Franc Nldorfor, v Vrbjn pri Žalcu, Franc Zdolžek, župnik pri Sv. Jo tega fiutimo m\ podpi^S odbornT" občine "rg 1
em-
Arindlfano posestvo v J areni ni t gospodarskim poslopjem vse z opeko krito, njiva, lep sadonosnik in studenec. Na zelo prijaznem kraju, B minut od cerkve. Vet se izve pri Antonu Pavalec mizarju t <Tar»ninž.___
itaapll]e
i* kavčuka, modele aa pr*d'iskarije, izdeluje po i*ui fci.roI K&rnet, zla->*r in graver v Mariboru,
hospfl»'** alica Štev. 16. Weberga3°e 8. _
Lepo, dobro obdelano posestvo se da na več let v najiim. Kje, se izve pri Franc Cukaia, trgovcu na Gomilskem.	681 (8—8)
Star srebrn denar kakor n. pr.
toiarj* Marije Terezije, križnike i. t d. kupuje A. Kiffman v Mariboru.	_ 639
Držala za časopise priporoča si eh velikosti P. Ko-
drastvam v vs> gtíí v Celja
343
Pridna prodajalka v konfekcijsko trgovino za gospode, zmožna slovenskega in nemškega jezika in šivanja na stroj, se sprejme s 1. januarjem 1908. Ponudbe pod: L. E. Maribor, poste restanto.
732 (6-6)
Lepo posestvo v lepi legi, 10 minut od Št. Pavla, četrt ure od tovarne, hiša in gospodarsko poslopje novo postavljeno, 10 oralov njiv, travnikov in g-zd&, kakor tudi par minut oddaljena novozi-dana hiša s sadon- snik m se prodi ali skupno ali na drobno. Vse je v ntjboijšem stanju in tudi pripravno za gosiilao ali dru/o obrt. Popraša se nsj pri posestniku Miha Ju Cestniku v Št Lovrencu pri Št Pavlu pri Preboldu h. št B6.
734 (6—6)
nnnnmnnnn
§toIp»c ure,
najnovejfie in najboljše konstrukcije z večletno garancijo priporoča I. Berthold v Ernovžu (Ehrenhausen), tovarna za stolpne ure z električno strojno močjo. Dose-daj izdelal 300 ur!
780 10—4
nnunnmnnn
Lepo malo posestvo za prodati, na Ranči h. št. 62. pri Pesnici, vpraša se pri posestniku Jožef Slugič na RoSpahu h. št. 76. pri Urbani.
794 3—3
Zidana hiša za vsako obrt pripravna, 6 minut od cerkve. Vrt, pol oral njive. Cena se izve pri Ant. Pavalec, posestnik v Jarenini hš. štv. 17.	803 2—2
Lepo posestvo se proda na prijaznem griču četrt ure od župnijske cerkve. Več se poizve pri Neži Godec posestaici. Kameno pri Sv. Jurju ob juž. žel. 802 2—2
Kuharica in gospodinja za žap-nišče su sprejme takoj. Kje, pove upi-a.nižtvo tega lista.
804 3-2
Dva potovalca zavarovalne stroke
se sprejmeta takoj za eno domačo zavarovalnico. Izurjeni v tej stroki, imajo prednost. DjpiBi se naj po-Siii^jo na uredniš.vo tega lista pod „Potovalec 165".	814 3—1
Izurjena kuharica išče stalno službo v .kanem župnišču. * Pismene ponudbe se prosijo podnaslovom: Kuharica pri gospe Koren Bruun-gasse št. 16. I nadstr. v Celju __811 1—1
Hiša, obstoječa iz dreh sob in kuhinje, zraven spida tudi hlev Skedenj, kolarnica in m tli vrt z braj-dami in sadnim drevjem, se po ceni proda. Več pove lastnik Frani Krajnc, občina Skoke št. 1. pri Ho? ah.	805 1-1
Pimonoša se sprejme na c. kr. pošti na Cveni.	806 3-1
iiiiiiiilj
Kuharica, ki je vajena vsakrga
dela in se tudi dobro razume v gospodinjstvu, želi službe v žnp-mšču ali pa kamor na deželo. Naslov po»e upr.	809 2—1
Pozor, kmetice in dekleta!
V moji lekarniški prakes, katero izvršujem že čas 25 let, posvačilo se mi je iznajti najboljže sredstvo za raj t las, t. j.
Kapllor št. II.
Isti dainje, da postanejo lasi gosti, dolgi in odstranjuje prhljaj (lnskiue) na glavi. Cena (franko na vo&ko pošto) je: eden Umčič 3 K 60 v. dvs onika 5 K. Trofca, ¿a tw v.iaks obesiš narodi. Prosit», d& «a aaroči ¡■»¡no Od mene poč! na "lovom P. JuriSid, lekarnar, Pakrac, Slavonija Denar se pošlje naprej «it s pnS^iiiE povMtjem
Učenec, dečko 15 let star, ki bi imel veselje do kamnoklesarske obrti in je bil v ljudski šoli dober risar, se takoj pod zelo ugodnimi pogoji sprejo« priRadoslavu Golobič, kiparju Ljutomer.
779 5—4

Ljutomercana,
zajamčeno pristno vino le iz	®
ormoškega okraja, raznili let-	■
■	nikov, ima veliko množino	5
■	po nizkih cenah na prodaj
Kletar, društvo v Ormožu.
Karol Kocijančič
kamnoseški mojster
M ARI BOK. samo Schillerstrasse 25.
|£ izdeluje altarje, prižnice, podobe in vsa druga stav-
S« binska dela iz kamna, žrti, spomenike itd. »
Zaloga izgofovljenih nadrobnih spo- S ^ 4&6	menikov.
Kdo gnoji s Tomaževo žlindro
mora gnojiti tudi
s kalnitom ali kaliievo
Ta gnojila prodaja po najnižji ceni na debelo in drobno H sa iS trgovina z železnino in poljedeljskimi stroji iS K H
P. Hlajdič (l5,?leHkiirsl Ceijr'
W Poučni spisi in cenilci zastonj.
■V
fimtmmmm®
. -v*-
Galošne,
prave ruske s znamko
„Zvezda provodnik"
priporoča
P. Kosfič
v Celju. 789 m
Posestvo, 51 oralov, hoste le >e 25 oralov, 4 ribniki, dosti njiv in travnikov, mlin, dosti poslopja, zraven obstoječe se lahko redi 12 glav živine, blizu Šentjurja ob juž. ž»l., cena se izve pri Martinu Grom, Sv. Primož pošta Št. Jurij ob juž. žel.	792 3—3
Slnžba organista in cerkovnika
so zamore takoj nastopiti pri Sv. Florjjanu, pošta Rogatec. Lahko oženjen ali samec. Prevzame labko tudi tajništvo pri občini. Prosi ec se naj pri župniku osebno predstavi.	79? 3 2
Dva čevljarska učenca spr jme
g- Žunko Jurij v Zgo njem R»d-vanju štv. 20. do noveg. leta,
796 2-2
' _
i	7
j Slnžba organista m cerkovnika je I razpisana pri sv. Vidu niže Ptu)&.
80 i 3—2
popolnoma zanesljivo knjigo-vodinjo sprejme Anton Koleno v Celju. Vstop lahko takoj. Prednost iatajo iste katere so zvežbane tudi v deležnih pridelkih. 813 2—1
Kovačnica v Hainji vust se da
v ii»j.-ni.	8'2 3 l
Vinogradniki!
i.

n
ii
pošta Juršinci pr! Ptuju
ima za nasadno dobo 1907/8 čez 250 tisoč suho cepljenih trt, različnih dobrih vrst na prodaj. — Obširni ceniki se pošiljajo na zahtevanje zastoni. — Nekateri udje imajo tudi k pa sadna drevesca (jablane) na prodaj.	720 (1)
		mm		Á
				
Posor!	Čitaj!	Pozor!
Pakraške želodčne
kapljice.
Staro slovito, izvrstno delujoče sredstvo pri boleznih v želodcu in črevih, osobito se priporočajo — pri zaprtju in nerednem odvajanju — pehanju, — kongestiji — pomanjkanju teka, krčih i. t. d. Nedosežno sredstvo za vzdržanje dobrega prebavanja.
Delovanje izvrstno, vspeh siguren. Cena je za 112 steklenic (1 clvanojsto-rica) £» It franko na vsako pošto po po\zetju ali če se pošlje denar naprej. Manj kot 12 steklenic se ne pošilja. Prosimo, da se naroča naravnost od:
656
P. Jurišlča,
lekarnarja v Pakracu št 201. (Slavonija.)
Svoji k svojim!
itova frjovina
nrar, očalar in zlatar
Mariboru, Tegettliaffova cesta štev. 33,
priporoča slavnemu občinstvu svojo bogato zalogo raznovrstnih zlatih, srebrnih in niklastih ur, očal, dalnogledov, raznovrstne zlatnine in srebrn'ne po najnižjih cenah. Garancija več let. Vsi popravki se točno a» as as in hitro izvršijo, ¡bsbss
Karol Sinkovič,
ključavničar in izdelovatelj motorjev in strojev
Maribor,	9.
Ker postaja bencin vedno dražji, so najboljši za industrijo In polj« debtvo
Climase Bohsel-moforjl
pri katsrih Jtane ena konjsk» moč za eno uro 1 % do 2'/, vinarja. Ti motorji se lahko o,;led«jo v toku pri meni.
Karol Sinkovič,
76	zastopnik Climase Bohsel-motorjev.
hotlap
mmw Ptuj, Poštna ulica w«xf in MARIBOE, Knserngasse št. 13
priporoča spoštovanim kmetovalcem kotle in najboljše brlzgalnlce, pri katerih jamči za dobro in trpežno delo. Popravki vsake vrste ceno In hitro. Kup nJem stari baker, cink In meslngpo najboljši ceal.
Oznanilo.
705 9—7
Naznanjam posestnikom vinogradov, da imam nad 30.000 na suho cepljenih trt na prodaj, vse cepljene na Rip. portalis in sicer: šipon 10.000, laški rizling 9.000, žlahtnina bela in rudeča 6.000, silva-ner 3,000, muškat in trunta 2.000; vse t vrste so dobro zaraščene in dobro vkoreninjene.
Cena jo vrsta za v jesen, odvzete trte 1000 kom. 150 K, za na spomlad pa 160 K. Kupci se blagovolijo oglasiti za v jesen odvzete trte do 15. novembra, za na spomlad pa dokler '-bo kaj v zalogi; JPranc MuršiČ, trtnar in posestnik v Senčaku, p.
Juršinci pri Ptuju.
akademični slikar in učitelj risarstva sedaj Gradec Muchapgasse 33.
se priporoča za izdelovanje vsakovrstnih slikarij, v različni, proti vremenu stanovitni tehniki, kakor: Al fresko, tempera, Kascin itd. Prevzamem tudi slikarijo na platno z oljnatimi barvami, kakor altarne slike, križeve pote in tudi slikanje portretov, popravljanje vsakovrstnih slik. Zagotavljam natančno in umetniško izdelovanje.
EMsmsmsgm
lazólas.
Hranilno in posojilno društvo (posojilnica) v Ptuju, regist. zadruga z neomejeno zavezo. — Od 1. jan. 1908 naprej velja do preklica pri hranilnih vlogah 4 s/4 odstotna obrestna mera. (Od 100 K vloge se dobi 4 K 75 v obresti.) — Pri posojilih na poroke pa velja 6 odstotna, pri posojilih proti vknjižbi (brez porokov) 5 Va% obrestna mera in sicer od 1. dec. 1907 naprej pa do preklica. V PTUJU, dne 25. novembra 1907.
798 2-2	Načelsfvo.
regisfrovana zadruga z neomejeno zavezo.
obrestuje hranilne vloge po 5% brez odbitka rentnega davka.	810 3—1	NaČelstvO.

Izjava.

Podpisani žalil sem duhovski stan z grdo besedo. Obžalujem in se zahvaljujem gospodoma duhovnikoma v Gornjemgradu, da sta mi žalitev odpustila.
Kranlc Josip, mlajši.
807 1—1

HHIHi H HHH ■ H1H M
T	yr
I Vinograniki, pozor!	f
® Naznanjam, da imam veliko število na suho	^f
^ cepljenih amer. trt in sicer: Šipon Laški	■
jjg rizling, zmešane sorte in izabelo, cepljene	m
na Rip.-portalis. Trte so dobro zarašene	® X in lepo vkcreniCene ter neizkopane v Irs-
g niči zagrnjene. Cena I. vrsti 1000 koma-	g
v dov 160 kron. Pri naročilu je treba po-	▼
X sliti 10 odstotkov are. Oglasiti se je pi-	X
■ smeno ah o <ebno pri Janezu Toplak pos. in	Q
X trtnarju na Kukovi p. Juršinci via Ptuj. 78533	^
IHINBHI^IHIHIHI
Pristnega Ljutomercana
lastnega, pridelka letnika 1906 in 1907 prodaje od 60 litrov naprej liter po 52 do 64 vinarjev
Ivan Kočevar v Središču.
Pošta in železn. postaja Središče. 756 10—6

Maribor
<
:<
4
Božična in novoletna prodaja
rasnih daril; kakor srajc, ovratnikov, kravat in drugih peril, rokavic, nogavic in žepnih robcev, šalov volnenih in svilenih kakor tudi zimskih robcev, garnitur in odej za postelje, preproge, ter volneno in sukneno blago za obleke, se nahaja v največji izbiri po zelo nizkih cenah pri
an
ibh mm
■ a as
«a na
E.
Grajski t rá 2. ■ ■■ MARIBOR. asa Burjplaf* 2. LAAAAAAA AAikAA^kA. f
Berdajs som trg
trgovina s špecerijskim blagom in semeni priporoča:
lit jR^rUieliiofo apno za itohl»]'», brusne in mlinske kamne vsake velikosti.
Kupuje lepo pšenico pe najvišji ceni.
T
é
'riloj z $>ke(
pozlat&r Maribor, Stalni trç 5
M friporoin *utiti éUwoJ&M su »limifnv» îbrinsti/u v is-grJeoonfc vm\ v M t&roko §ga-dajotiA deï m pcpftml.
Restavracija .Narodni dom'
v Mariboru
priporoča «artlras« vina dr. Tamarja, osoblte fiisil moikai v steklenicah, ZstfravSev Ijutoserž&a, dr.Stuhežev haložan i. dr. - Piva: nedljsvlik» h ob veselicah tudi aksljsko laško. = Kanuja sano t «veži«! jed!H. 0 petkih In postnih dneh morske ribe.
Trgovina z žeieznln©
Maribor, Triait mît ?
priporoča Bvojo veliko ulogo m-kovrstnega oradj» ta rofeaAal?» vse vrste ieiendi«, ¿ravam, bM», p»fi, vodovodne uprave itd. P«/t-laad in Boksu eeveat, sjmo M, Vse po najnižji ctui I
ČRNI IN RUJÂVI PREM06,
brikete, ter raznovrstna
:: :: drva m kurjavo,
Poxor, feup9$a!cll
t 41
an aa
priporoča
IVAM KOTA€IC,
Melje 12. (Mellingerstr. 12.) Priporočam tudi razne vrste vina na malo in veliko posebno rudečega in belega Bizeijčana po najnižji ceni. Prodaja: Angasse št. 15.
Jožef Ulaga
ur Mariboru, Tegetfeofova osata 21.
priporoča svojo veliko in najnovejšo zalego manfaktanaga blaga, i kakor: velika izber volnene obleke za jesen in zimo po jako nizki ceni, j kakor tudi velika nska zaloga v spletenih in drugih raznovrstnih robcev. Dalje priporoča tudi jako dobro modno lakas za moške obleke. Vsakovrstno preproge, odsje in rjahe, platao » parilo, moSke ln ženske *ra|e« ter splok vse najiasličnejSe perilo. — Vse p« Mjaiiji «ai!
Vsled ugodnega nakupa blaga mi je mogoče prodajati blago 10% cenejše kakor drugod.
Tovarna za glinske izdelk
v Račju
iadelnje s parnimi stroji iz najboljše, večkrat promieto gline nrtswm* najboljše izdelke, kakor: jiateatovaad ira« in vsakovnîao dras«. stresa« opeko, opeko «^rid, m oboke, dlMike, rekoatr». »p«*«
za tlak, lomita« «wi itd. po «ajaiiji ee*l. Zaloga, tudi i Mariboru, ôes&rtKa casta, pri kamen zrj v A. dalter-Ju. 8»
u
„Prt «v. J«£*fu'
trgOTlp.R s lesom le prsnicam
IVAN LÂMPREGHT
MARIBOR, Karčovina 138
sb glavai «osti, zagostilno Tafcroe,
1 Prodaj«, <?s«h vrat loa», dr* to premogu»
4 i Cene zmerne, postrežba točna.
Zaloga pohištva
fanca pieteršefc.
Mojim cenjenim odjemalcem naznanjam, da se preselim v Koroško ulico št. 10 in pro sim tudi na novem mestu ssa cenjeno zaupanje.
$pecertjnkit trgovina '
Ji. fertaib
>
Maribor, Koroška cesta št 9
jwwoito niKfv	•>tiiko tidoifO Spe- \
atrijskega blage-	1,1r roMliinega vina
in piv"t	Uganja iid.
Vt'ika taicy	f^TfWifa in drv, t
Delniška družba združenih pivovarn Žalec in Mi trg
,r

izboeno piva w
Ljubljani
priporoča svoje
iti
-/V
i.
steklenicah
j
Nova trgovina
MahoriG & Šelige
• ÏPtiflJ 9
j «aspreti postî la gastliaa Vralkî
priporočat*. slav. občinstva noj« »Hjuorc.jso salone »asafskltir-xega blaga ter vabita k obilnem obiska.

vJ»
POSOJILNICA V MARIBORU
- • ustanovljena 1. 1882. -
e)
«s>
(s
šteje 3000 zadružnikov z 120.000 K vplačanih deležev. — Stanje hranilnih vlog: tri in pol milijona kron. — Stanje posojil: tri milijone kron, — Stanje rezervnih fondov in za dobrodelne namene: 325.000 kron. — Obrestna mera za hranilne vloge: 47o 'n 4'',"/„. — Obrestna
mera za posojila: 5°/c, 5l/j°/o " hipotekami, 67, za osebni kredit. Rentnl davek plafiaja posojllnioa za vlagatelje. — Obresti hranilnih vlog prlplsajej* se glavnici poiuletno brez posebnega naročila.
Pisarna js v „Narodnem domu".
Uradaje se v torkih, sredah, četrtkih in sobotah dopolodne, izvzemši praznike.
FELIKS

IOP
maitiifakturna	w
Grajski trg št. 5.
priporoča svojo veliko zalogo Hanufafctumegst b!aga z* tnoSke I« ženske «bleks, vsakovrstnega finega perila, predpasnikov, fep !h robcev, naglavnih ret, aegavis itd. Zal»«» snbnih preprog, potna a posteijn» ogriitjais
Kajrtižje cene!	Postrežba toč«»!
ANTON VIHER
stavljeni in umetni mizar
Hengasse 4
Maribor
(v lastni hiši)
4
Kapljice za želodčni krč.
Stane ena steklenica 50 vinarjev.
prevzame vsa v njegovo stroko spadajoča dela, katera izvrši v najkrajšem času po konkurettenih cenah.
Priporoča se tudi v izdelovanje šolskih in cerkvenih oprav, pisarniškega in umetnega pohištva ter vseh v trgovinah potrebnih mizarskih izdelkov.
Delavnica : Heugasse 4.
Prodaja pohištva:
Na novem trgu, Freuhausgasse 1.
» ' c as*
s
a ¡¿' m
S " gilí s > H i til I
g •• » a ^ 11- = âi o I
£« cT° » >o „ S s
« O a- g r J« i
"iS 3 N'5ê
« O T» e ■
S V» i» d
- 3 C R-Š1
o.'
&¥■*. 1 > r- Č Uft
Svoji k svojim I
t- o tip O ||-s jilSs . ■■Sa»« Ü
1-3 «Î
o |N! * îii|
E "'E to t. o.
iJI I*
a-S-T E
■o O & J
■U s l
_ l'a «-s—1 >
sf
^StlNipJlI
■a««lí*9«i«í****nsi««i ? i hbueo mi>18|ujbaoï od es A
M
I H"
f PQ
I (A
«= S
£ t>
S M
S
as Ud
cc
0 p
O
.-à -s
: ^ 2 ~ -v»
'Aloidi Pintsr i &
\ trgvvtaa pr! farni oerkvl v Slov. | Buii-ioi tp«drainlu& aa Gor. Blstriol) i priporoča celema okrilja različna gftaieas: deteljno, travno itd.,gaiico, liftj» trak« iz gumij», lopate, kose, brirgsinice, Tom. žlindro, železo ter vsakovrst. drage reči po najnižji ceni.
Žganje proti trganju.
Prav dobro mazilo pri prehlaj enju v zglobih in adih. Cena 1 K.
p. prull, mestna lekarna pri c. kr. orlu MARIBOR, Glavni trg št. 15.
i ' .
■s 1
ss
•s
o i,-


co
v
«
X »
VELIKA
božična in novoletna prodaja srajc, ovratni-nikov, kravat, pletenega zimskega perila, rokavic, nogavic in žepnih robcev, šerp in različnih zimskih robcev, garnitur in odej za postelje, preprog, zastorov in namiznih prtov, belega platna za perilo in prtice, volnenega blaga za ženske in sukna za moške obleke, se vrši po znižanih cenah od 1. do 31. decembra na debelo in na drobno pri
= R. Stermecki - Celje. 0!
>CHOATIA'
edina hrvaška zavaro valnloa, osnovana od občine svobodnega In kr. glav. aiesta Zagreba.
,CR0ATtA', osnovana na temelju vzajemnosti, sprejema v zavarovanj* proti požara in vpepelitvi po bliska nepremičnine vsake vrste: hiše, gospodarska poslopja, tvornice, mline itd ter premičnine oakor: hišno opravo, gospodarsko orodje, oprt*»», stn>j«>, Migu. ¿iti., blago v trgovinah itd. po jako ugodni)! pogojih ln nlakilt cenah. Vsa pojasnila daje: Pudral:il«» ,CK0AT1K' v Trstu, Corio it. I.
priporoča vedno 1«Sis piva, izvrstna domača vlili ter mrzle in tople Jsdl. Mar. Meden.
»«»»•»•»»»»•»i «&»ftfiMt
Pohištvo in po- g steljske priprave S
lastnega izdelovanja
Karl Wesiak »
tapecirar Maribor, Freihansgasze 1. S wnwwm99*9m999w«mm-
Izdajatelj in 2,-ioži.ik : „Katolitko tiskovno društvo".
Odgovorni urednik: Ferdo Luskovar.
lisk tis «a rae sv. Cirila v Mariboru.