4F
THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OE AMERICA.
Amerikanski Slovenec
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI.
Geslo:. Z« two !n narod — za pravico in resnico — od boja lo zmag«! glasilo slov katoll delavstva v ameriki in uradno glasilo družbe sv. družine v jolietu, — S. e družbe sv, mohorja v chicagi
in zapadne slovanske zveze v denver, colorado.
NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI
LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH 'AMERIŠKIH,
ŠTEV .(NO.) ii6.
CHICAGO, ILL., SREDA, 16. JUNIJA — WEDNESDAY, JUNE 16, 1926.
letnik XXXV.
STRAŠNA RAZSTRELBA V JEKLARNI, POLEG MRTVIH JE VELIKO ŠTEVILO RANJENIH, NAD 100 DELAVCEV JE ZASULO. — MESTO SE JE STRESLO, LJUDSTVA SE JE POLASTILA PANIKA.
Gary, Ind. — V pondeljek dopoldan je pri Illinois Steel kompaniji eksplodirala peč • (coke oven), 11 delavcev je bilo na mesto mrtvih, veliko število ranjenih, šest izmed fijih se bori s smrtjo, nad 100 jih je z«asulo. Detonacijo je bilo slišati daleč naokrog, mesto Se je streslo, prebivalci so takoj slutili nesrečo, skoro vsakdo ima kakšnega svojega, ki je tamkaj zaposlen.
Veliko izmed ranjenih je zadobilo zelo težke poškodbe, ^ted delavci je nastala po eksploziji velika zmeda, šele ko se •le nekoliko razkadilo so se zavedli in videli kaj se je zgodilo- Uradniki kompanije niso takoj hoteli dati natančnega Pojasnila o nesreči, le zdravniki, policisti in gasilci so lahko prišli v notranjenost, drugim ni bilo dovoljeno, pri vratih je bila straža kakor običaj-vse naokrog pa je obdano z visokim plotom. Reševalci so bili takoj na de-natančno število mrtvih še n[ ugotovljeno.
Peč, ki je eksplodirala se je Nahajala v dvonadstropnem Poslopj u, ki je popolnoma razdejano. Delavce, ki so se nahajali v bližini je zagnalo s tako silo ob steno, da so ali ^tvi obležali ali pa imajo zlomljene roke ali noge, nekateri nesrečneži oboje. Mnogi tudi zadobili poškodbe, ko je pri razstrelbi letelo kamele na vse strani. Kolikor se je mogl0 dognati so bili štirje de-'avci takoj mrtvi, ki so se navali najbližje peči, štirje so pa izdihnili kmalu nato. Tru-Ma so tako ožgana, da jih ni Mogoče spoznati.
Kako je nastala eksplozija 111 znano; tako se namreč gla-Sl poročilo od kompanije, a tiskava oblasti bo mogoče dognala kaj je bilo vzrok.
REORGANIZACIJA POLJSKE ARMADE.
strašna nevihta; škoda velika.
Kakor je že bilo včeraj na kl'atko poročano, je v nedeljo. Sl>ednji zapad veliko prestal vsled strašnih nalivov, kakršni še ne pomnijo. V Rockford, '!• .ie v poldrugi uri padlo sko-5 palcev dežja. Na stotine Jš je poplavljenih, veliko &te-Vl'° mostov je odnesla deroča v°da. Sedem potnikov v avtomobilu, je padlo z mosta v vo-.0 >ki pa so se rešili. Na ulici Je bilo do sedem čevljev visoko j'ode. Naliv je spremljala silna Ul\ia in električna nevihta. Des Moines, Ia. — Tudi od vl,kaj poročajo o nalivih s to-ki je povzročila veliko ško-o. v državi so bili štirje smrt-
n» slučaji.
strašen čin grških banditev.
Atene, Grčija. — Od tukaj ^'očajo, da so banditi napa-v 1 avtomobil na samotni cesti, katerem so prevažali pod adzorstvom orožnikov denar j^zavne banke v podružnico, , se nahaja v Janina. Napadi so ubili sedem oseb; s enom, v znesku $1,800,000 fteznanokam izginili.
Pilsudski namerava reorganizirati in povečati armado; zlasti ob pruski meji hoče imeti veliko vojaštva. — Zveza z baltiškimi državami je cilj Pilsudskija.
Varšava, Poljsko. — Na
Poljskem se dogajajo stvari, ki resno ogrožajo mir v Evropi.
Maršal Pilsudski je izjavil, da bo reorganiziral in povečal poljsko armado ob stari pruski črti, sebi pa pogrel stolček vrhovnega poveljnika in vrhovnega nadzornika. Pilsudskijev namen je formirati močno federacijo ali zvezo baltiških držav z Romunijo, na ta način bi se dosegla 1000 milj dolga črta, ki bi kljubovala eventuel-nim sovražnostim sovjetske Rusije od Baltika do Črnega morja. Poljska pod poveljstvom maršala Pilsudskija bo tako rekoč z roko na meču čakala ugodne prilike; kakor pravi poročilo — mir Evrope je o. grozen.
Nar.avno, da si je s tem Pilsudski nakopal še več sovražnikov med svojimi rojaki. Pa tudi v sovjetski Rusiji obsojajo politiko Pilsudskija. Moskovski listi posvečajo temu dolge članke, v katerih svarijo poljsko ljudstvo, naj se varuje, kajti Poljska je na robu krvavega klanja. V Pilsudski ju je vkoreninjeno sovraštvo do Rusije, ker je bil leta 1921 v Rusiji poražen in njegova armada je bila vržena nazaj.
Politiki sovjetske vlade vidijo, da je Anglija, ki vse to diktira Pilsudskiju. Pa tudi Francija je zelo vplivna med poljsko armado.
Iz Moskve tudi poročajo, da ima Anglija svoje prste vmes za vrnitev poljskega koridora Gdansko Nemčiji, da si s tem pridobi prijateljstvo Nemčije v slučaju spopada med Poljsko in Rusijo.
-o-
boj z medvedom.
Worcester, Mass. — Na razstavi v Northboro, je štiriletna d'eklica hranila pri ograji zve-rinjaka medveda s slaščicami. Žival pa ni bila zadovoljna le z bonboni, temveč ie potegnila deklico skozi ograjo v kletko. Oče otroka Gustav A. Bottcher, je skočil za otrokom, vnel se je boj, premagala je očetova ljubezen, rešil je hčerko iz krempljev medveda, toda zelo poškodovano, ni veliko upanja, da bi ozdravela.
-o-
Širite "amer. slovenca"
JUŽNO V DRŽAVI NEBRASKA NAPRAVIL TORNADO VELIKO ŠKODO.
Lincoln, Neb. — Nad mestom Steinauer v južnem delu Nebraske je divjal strašni tornado; niti ena hiša v mestu ni ostala cela. Električna napeljava je bila vsa potrgana, strehe je metalo raz hiš in porče trgalo. Človeških žrtev ni bilo, škoda je velika.
NOVI JEČAR V JOLIETSKI JETNIŠNICI.
NOMINACIJA PEPPER-JA STALA NAD $1,000,000.
Preiskovalni odsek senata je pronašel, da je bila izdana velikanska svota ob priliki primarnih volitev v državi Pennsylvania.
Washington, D. C. — Imenovan je bil odbor, katerega je določil senat, za preiskavo koliko se je potrošilo denarja z.a kampanjo raznih kandidatov. Delo tega odbora je deloma končano, številke rezultata so predložene senatu. Te številke pa so precej visoke, pro-našli so, da se je potrošilo skupno nad 2 milijona dolarjev; samo za Pepper-Fisherjevo kampanjo je bilo izdanih nad en milijon dolarjev.
Preiskava se vrši še dalje. Nekateri ostro obsojajo sistem, po katerem se potroši toliko denarja pri volitvah.
Slika nam predstavlja Elmer J. Greena, novega ječarja v jolietski jetnišnici. To mesto je preje zastopal John L. Whitman, katerega pa je guverner
LADJA KINE DRUŽBE ZGO-) RELA; IGRALCI SO SE REŠILI.
San Pedro, Cal. — Skuna Fortuna, last neke kine družbe je uničil požar. Igralci so se rešili na parnik Washington, ki jih je pripeljal na varno. Vzrok nesreče je bilo, ker so se vneli filmi na krovu ko je družba nameravala fotografirati mehiško obal.
IZGREDI ČLANOV PARU: MENTA V PRAGI.
Iz Jugoslavije
-jt ■— STRAHOVIT POŽAR JE V N OČI OD PONDELJKA NA TOREK, 31. MAJA NA 1. J UNIJA VPEPELJIL V PRIGO-RICI 27 HIŠ IN GOSPOD ARSKIH POSLOPIJ. — SILEN VIHAR MED POŽAROM. — VSA VAS PODOBNA OGNJENEMU MORJU. — P REBIVALCI POSTALI CEZ NOC BERAČI. — ŠKODA NAD DVA IN POL MILIJONA DINARJEV. — DRUGE ZANIMIVE VESTI.
Prišlo je do pretepa med čla. ni čehoslovaškega parlamenta, komunisti so razbili pohištvo; * policija intervinira- li v temni noči skoraj napol go-
Katastrofalen požar v Prigorici pri Ribnici.
Prebivalstvo vasi Prigorice v občini Dolenji vasi, približno 4 km od Ribnice v smeri proti Kočevju, je zbudil v noči od pondeljka na torek, 31. maja na 1. junija, ravno ob 1. ponoči, nenadoma močan plat zvona. Ljudje so preplašeni plani-
la; pet ranjenih. • Praga, Čehoslovakija.
MGR. SEIPEL TUDI MED DELEGATI EVH. KONGRESA.
li iz hiš. Zunaj je divjala silna nevihta in nebo je med tem že Ra- žarelo krvavo-rdeče daleč na-di žitnega tarifa je prišlo do .okrog. Ogromni ognjeni stebri ostre debate v čehoslovaškem so švigali kvišku, iskre so frča-odstavil, ker je bil odgovoren parlamentu že v bivšem kabi- le na vse strani, prinašajoč

POZOR!
Prejeli smo pravkar krasne evharistične spominske znake za v gumbnice na sukni. Izdelani so jako lično pripravne oblike. Prodajajo se po 25c. komad. Preskrbite se jih dokler zaloga ne poide. — Knjigarna Amer. Slovenca.
New York, N. Y. — Semkaj je prispel Mgr. Ignacij Seipel, ki je skozi dve leti in pol kljuboval političnemu viharju, ko je služil avstrijskemu ljudstvu kot kancelar. Monsignor je prišel v Ameriko, da se udeleži evharističnega kongresa. Ne pretiravamo ako rečemo, da je malo bilo mož po svetovni vojni, ki bi s tako spretno roko vodili kakšno državo, kakor je on vodil avstrijsko republiko. S ponosom lahko pogleda nazaj na dobo svojega delovanja kot visoki državnik avstrijske republike. Imel je prijatelje tudi izven avstrijskih meja, radi njegovega razumnega vodstva — a imel je sovražnike v svoji domovini, ki so mu stregli po življenju; Bog ga je obvarval ko se je stegnila roka morilca nad njegovo častitljivo glavo, da bi mu prizadjala smrtni u-darec, a ga je le ranila. On pa ni zahteval kazni za napadalca ne — prosil je milosti za njega. Tak je mgr. Seipel, katerega bomo imeli v naši sredi v Chicago na evharističnem kongresu.
Chicago, 111. — Vlak za vlakom prihaja v Chicago z delegati evharističnega kongresa. Iz vseh delov sveta so že tukaj duhovniki in drugi, ki občudujejo naše veliko mesto. V četrtek jutro pa pride v Chicago papežev zastopnik kardinal Bonzano, za katerega sprejem je že tudi preskrbljeno. Tudi naše mesto bo pokazalo, kako zna sprejemati odlične goste. V New Yorku ga je pozdrav-
za nered, ki je vladal v jetnišnici.
PROH. AGENTI UMORILI YEC OSEB.
Kakor pokazujejo tozadevni rekordi, so prohibicijiski a-genti umorili več oseb pri izvrševanju svoje dolžnosti za forsiranje Volsteadovega zakona.
—o—
Washington, d. C. — Osem in trideset ameriških državljanov — trinajst v zadnjih desetih mesecih je bilo umorjenih po agentih, ki imajo nalogo iztrebiti kršitelje prohibicijske postave.
V mnogih slučajih je bilo dokazano, da so agenti zlorabili orožje in po krivici spravili dobrega državljana na oni svet. A vzlic temu ne pokazujejo nobeni rekordi, da bi bil kateri izmed njih kaznovan, kakor to zahteva zakon o zlorabi orožja.
Deset slučajev je prišlo pred sodišče v enem letu, v katerih so priče izpovedale in okolišče-ne pokazale, da so agenti prekoračili zakon o forsiranju proh. postave in streljali kjer ni bilo potreba. Po vsej pravici, bi se taki morali zagovarjati pred sodiščem kakor vsak drugi morilec. Ni pa prišlo do tega, gibljejo se prosto in dalje vršijo posel agentov .
Agent Joseph A. F. Furber-shaw, je pri neki priliki aretiral Johna Buengore-ja, kot kršitelja proh. postave. Buengore je prosil agenta, naj mu dovoli, da telefonično obvesti svojo ženo o aretaciji. Ko je stopil are-tiranec od telefona, je krenil na napačno stran, agent potegne revolver in Buengoreja na mestu ustreli. Buengore je bil oženjen in je sledil zvezdnati zastavi v svetovni vojni, od koder je odnesel zdravo kožo, v svoji domovini je pa padel zadet od krogle proh. agenta. Dokazi so bili tukaj, da agent ni imel povoda za streljanje, a vendar ni bil kaznovan.
ljala odkritih glav množica broječa 300,000, gotovo ne bo Chicago ostalo daleč zadaj za tem številom.
netu, radi česar je padel. Iz strah in grozo. Ljudje so se kar istega vzroka se pa tudi nove- v hipu znašli sredi velikanskemu. kabinetu majejo tla in je ga ognjenega morja, čegar ža-njegovega padc.a za pričako- reči valovi so butali od hiše do vati vsaki čas.	hiše in izpreminjali v strah in
Sramotno je za celo državo, pepel vse, kar je v dolgih letih kar so počenjali člani parla- zgradila in pridelala marljiva, menta v sobotnem zborovanju, žuljeva kmečka roka.
VtVTm r '"7" j"*	"1 r^V"	Rakitnice, Ribnice z dv^ma
Ni bilo dovolj, da so se prete- j Prizori, ki so se odigravali ,
bil pogled proti sredi vasi. V desetih minutah je bilo tamkaj vse v plamenu. Prizor je bil nad vse veličasten, a še bolj grozen. Silna burja je zanašala iskre tudi na . sosednje vasi, kjer so morali biti ljudje vso noč na strehah na straži, da preprečijo nesrečo tudi na lastnih krovih. Sredi Prigorice same pa je bilo kakor v peklu. Vročina je bila tako neznosna, da se gorečim domovom sploh ni bilo mogoče približati in so morali lastniki s tugo v srcu opazovati, kako jim pred očmi razpadajo njihova domovja. Ognjeni sviti so se videli po več ur daleč. Druga za drugo so se rušile hiše. Posebno v gospodarskih poslopjih je našel požar vedno novo netivo, na tisoče in tisoče isker pa je zahtevalo vedno nove žrtve. Gasilci iz Dolenje vasi, Prigorice,
pali v palači parlamenta, celo sredi temne in viharne noči, so na ulico so se pripodili, kjer je bili strašno pretresujoči. Med
brizgalkama, gasilci iz Sušja,
Jurjevice in Goriče vasi so sre-
.	, , ... _______ ■	. , ,	di besnečih elementov skušali
bilo pet oseb ranjenih. Komu- grmenjem m bobnenjem so se	v, . _________v
...	t • i • •	v , ...... . z nadčloveškim naporom požar
nisti so v sobi, kjer se je vršilo mešali obupni klici in viki ma- . . ... * ru	+
zborovanje razbili vse pohig- 'ter in otrok, mukanje, rezgeta- VS3J	^ft nfl!
tvo, ko so "gospodje" zapustili nje in tulenje živine, plat zvo-	JTvl J PriL'
dvorano, je zgledalo kot bi treJna od vseh strani, temno noč °.ddalJe™ nad .J km °d Fuf°'
.,,.,. '. rice, je bi a v silni nevarnosti.
pa so razsvetljevali bliski, ki so i „ ,	v .	• ,
: .	, .	7. ! Strahoviti požar je razsajal
švigali po nebu m velikanski' „ * . . , . „ „„ .
. . *	t ,	i vso noc. Sele zjutraj se ga je
ognjem zublji, sredi katerih so v., , , .. . •
i .	x- 4.	•	posrečilo lokalizirati m prepre-
prasketali goreči tramovi raz-	, , . v. .,
j . v., , v, ., ,	,citi nevarnost, da se ni razširil
Dadajocih kmečkih his.	L ,.	^ .
T, , ju- -xi	• tudi na bližnje kraje. Gasilci
Kakor da bi prišel sodni i. ,. , ,	. ... v ,
, , , ..	.	in liudstvo pa je bilo se drugi
dan nad to prijazno vasico. — I ,	, , n , ,
„ v . .	, v	;dan na delu. Pogled na pogo-
Zmešnjava je bila strasna. _	strašea. Pogorelo je
Družinski očetje so, ne meneč . Q 27 stanovanjskih in g0_ se za lastno nevarnost reševah I darddh poslopij z vsem požene m otroke m jih spravili !h.štvomj orodj&m> poljskimi na varno, odprli svoje hleve in i idelki itd> Uudje s0 dobe. spustili plaho živino, nato pa .gedno rešm le golo živi^nie, hiteli na delo, da rešijo, kar se '
ščilo v poslopje
Že prejšni izgredi so bili sramotni, a še od daleč ne taki, kot zadnji, da morala policija poseči vmes in miriti.
Ko se je premier pojavil v dvorani, ga je opozicija sprejela z žvižganjem, psovke so letele na njega od vseh strani. Policija je bila primorana po-služiti se orožja.
-o-
SMRT DVEH RUDARJEV.
Redding, Cal. — Od tukaj poročajo, da se je v Hornet bakrenem rudniku podsula zemlja in zasula tri rudarje. Dva sta bila na mestu mrtva, eden je zadobil težke poškodbe.
-o-
—	London, Anglija. — Iz tukajšnih političnih krogov se poroča, da je neki neimenovani angleški pleminitaš ponudil svoto $1,000,000 k skladu liberalne stranke ,ako David Lloyd George kvita stranko in se politično umakne.
—	Chicago, 111. — Policija išče Michaela Dote-ja, 1320 Edgemont Ave., očeta šestih o-trok, ki je že minulo sredo neznano kam izginil ko se je nahajal na potu k delu.
—	Gouverneur, N. Y. — Prešmentana moda. Royal Bo-gardets si je z britvijo prerezal vrat in umrl vsled izkrvavitve, ker sta si njegova žena in hčerka pustili po modi pristriči lase.
—	Goshen, Ind. — Lincoln J. Carter, pisatelj je nevarno zbolel na srcu in se nahaja v bolnišnici. Carter je 65 let star.
—	Kansas- City. — Mrs. Al-berdina Frank, je bila spoznana krivim, da je nameravala umoriti svojega soproga, sodišče ji je prisodilo pet let ječe.
sploh še da rešiti. Vsa vas je bila na nogah in tudi iz sosednih krajev so drveli ljudje na pomoč. Žalibog je bil ves človeški trud in napor zaman. — Besnih elementov ni bilo mogoče ustaviti. Rušili so pred seboj vse, kar jim je bilo na potu, in niso prizanesli nikomur.
Ogenj je nastal ob 1. ponoči v majhnem skednju posestnika J. Mrharja. Kako, ne ve še nihče. Opazila ga je najprej sredi noči neka deklica, ki je o nesreči takoj obvestila lastnike in sosede. Med tem je že pričelo biti plat zvona. Žalibog pa je zavzel plamen, ki je našel dovolj hrane, v nekaj trenotkih že ogromne dimenzije.
Zmešnjava je bila velika, stiska še večja. Obup ljudstva je povečala še velika nevihta, ki je divjala nad okolico. Vihar je podil iskre daleč naokrog. Takoj je bilo jasno, da ni rešitve. 2e je pričelo goreti tudi pri posestniku Nacetu Mrharju. Plamen je objel tamkajšnji svinjak in kegljišče. Toda temu posestniku je bila sreča mila. Veter je pričel namreč nenadoma pihati v nasprotni smeri proti sredi vasi in tako se je gasilcem posrečilo, da so N. Mrharju rešili njegovo imovino. Tem žalostnejši pa je
večinoma le za silo oblečeni. Postali so čez noč popolni berači, izročeni na milost in nemilost usmiljenim, srcem. Izgubili so prav vse, tako da nimajo niti grižljaja za svoje otroke.
Pogorelce so vzeli pod svojo (Dalje na 3. strani.)
DENARNA NAKAZILA
ZA JUGOSLAVIJO, ITALIJO itd.
VaSa denarna pošiljatev bo v starem kraju hitro, zanesljivo in brez odbitka izplačana, ako se poslužite naše banke.
Dinarje, ozir. lire smo včeraj poiU ljali po teh-le cenah:
500 Din___$ 9.45 4
1,000 " -9 18.60 1
2,500 " -9 «.25 \
5,000 " -9 92.00 ?
fT7
10,000 '
100 lir 200 '« 500 « 1,000
.9183.00
-9 4.40 .9 8.45
-920.25 _939.25
\
H ^
\ X
Pri večjih svotah poseben popust 1
Poštnina je ▼ teh cenah Se vraču« nana.	'
Zaradi nestalnosti cen je nemogoče vnaprej cene določevati. Merodajne so cene dneva, ko denar sprejmemo.
Nakazila se izvršujejo po' poiti ali pa brzojavno.	i i
IZVRŠUJEMO TUDI DENARNE POŠILJATVE IZ STAREGA KRA-JA V AMERIKO	^
Pisma ih pošiljke naslovite naj T®
zakrajsek &" cesark 1 .455 W. 42nd ST., NEW YORK, N, Y,

EhžH.2
Amerikanski Slovenec
Kril fn pajstarf ji| >loT«mski list
{ * Ameriki i S ITitanoTljea ltta IXO,
Izhaja vsak dan runs ■•del], pon-Mikat IB town M Mttmlldfc.
Izdaja In tialon
EDINOST PUBLISHING CC
Naslov uredniitra la eprarej
1849 W. 22nd Si., Chicafo, IU. Telefon: Canal 0091,
Naročnina!
-15.00 - 2.50
čelo lets Ka pol leta ,
Za Chicago, JCanadd h Ks&»i Za celo let* m .... -i . ■ 6.00 %<t pol leta	- - 9.00
Hm fin* mri th« uidmt fti# rwias n«w»p«per Ib Amcrici.
Kitabliahed 2891,
iMHj dally, ezcapt laadaTi dur. Kad tkt ter Utn fcalMaaf.
Published by! EDINOST PUBLISHING CO
Addreaa of publication !»fflc|]
1849 W. 22nd St., Chicago, IU, 'Phone: Canal 009«,
Bubscriptloiti
For one year	, ......
For half a year.......................
Chicago, Canada and Enraptj For one year , ■ ■ .-mi- i.00 For half a yea® .	5.00
-15.00 , 2J0
DOPISI važnega pomena za hitro objavo aiorajo biti dopoalanl na MredniStvo vaaj dan in pol pred dnevom, ko Izida li»t.—Za zadnjo številk*
v tednu je čas do četrtka dopoldne...,—Na dopise brez podpisa se ne ozira.— Rokopisov uredništvo ne vrača.
POZOR:—Številka poleg Vaiega naalova na Uitn znači, do kedaj imata lit plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker a tem veliko pomagata liata.
Entered as second class matter November 10, 1925, at the poat office M Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
"Zlata
19
ura - nekaj o katol. tisku in moja zahvala.
Piše: Anton Grdina.
(Dalje.)
Značilno je tudi to, kako je vsa njih propaganda zavita v nejasnost. Rabijo lepa sredstva, ki so zabeljena s frazarija-mi, kakor, da so za delavca, da hočejo s tem stanje delavca zboljšati, delavca dvigniti do višje stopinje napredka in blagostanja. A kar pomnimo te ljudi, to delavcem samo vedno besedičijo, a v realnem oziru niso za delavca storili ne dosegli niti toliko dobrega, kolikor je za nohtom črnega. Usta se jim odpirajo od enega ušesa do drugega, a vse je samo na jeziku, ostane samo na jeziku, samo zgovorjeno, pa nič drugega! — Taki so naši "napredni" liberalci in socialisti. Za fraze se skrivajo in zabarikadiravajo, da na ta način ložje narod za nos vodijo in na svoje limance lovijo neizkušene kaline. Mnogo so jih že zaslepili in mnogo izmed teh jih je nesrečnih za vse življenje in še potem, ako jih božja Previdnost ne bo rešila pred smrtjo. Naši liberalci in socialisti imajo na vesti cele armade zapeljanih naših rojakov po naselbinah, ker ni bilo pravočasno dobrega, res aktivnega katoliškega časopisja in pa duhovnikov. Po takih krajih so imeli žetve in dober sad odpadniki, ki so prefrigano nastavljali svoje limance potom shodov, potom svojega protiverskega časopisja in kalini so se prejšna leta lovili, kakor muhe, ubogo ljudstvo je verjelo njihovim frazam. Od tega strupa so postali omamljeni, polagoma mlačni in v tem morju brezbrižnosti do vere so se izgubili tisočeri. Lahko pa rečemo, da glavno vlogo pri vsem tem je igralo protiversko časopisje. Imamo dokazov. Poglejmo samo, kako neusmiljeno so osleparili narod z milijonskim fondom, obljubovali so vse mogoče stvari, da bo šlo z& reveže, za zaslužnjene Primorce. In ljudje so verjeli. Vprašam pa, ali so izpolnili to kar so obljubovali?! Kaj še! To smo videli in vemo vsi rojaki. Niso izvršili, kar so obljubili, pač pa so denar obrnili v druge svrhe, kot v podporo svojim publikacijam in v druge strankarske namene, nekaj ga pa še drže za take slučaje, ko bodo ljudje še malo bolj pozabili, bodo po socialistično še to razdelili.
To je torej en dokaz, kako neprestano narod slepe in za nos vodijo. Pa ljudje se jim dajo kljub temu slepiti in za nos voditi.
Zdaj pa pridemo na vrsto mi katoličani. Zakaj skušamo širiti naše katoliško časopisje? Ali ni nam še jasno dovolj, ko smo si natančneje ogledali namene in delovanja nasprotnikov? Ali ne iz zgolj tega namena, da se branimo pred nasprotniki naše vere in našega prepričanja? Ali ne zato, da bi ohranili vero naših očetov in mater? Ali ni naša dolžnost, da branimo kar je našega, kar smo podedovali s krvjo vred po naših stariših? In ako nasprotniki toliko žrtvujejo in delajo za svoj tisk, ali naj mi katoličani držimo križem roke in nič ne storirtio za svoj katoliški tisk? Ne, tega ne smemo, dokler je nam kaj za našo vero, za svoje prepričanje, za poštenje in pravo Slovenstvo! Naša dolžnost je, da delamo in žrtvujemo vse kar mogoče, da ojačimo svoj tisk, ki je naša moč, naše orožje in naša obramba!
S tem, da delamo za razširjenje katol. tiska, delamo za vero, kajti s tem prinašamo pred ljudstvo drugo resnično plat c veri ii/življenju, kakor jo pa prinašajo njeni nasprotniki. Mlačni ne prihajajo v naše cerkve. Morda dvakrat v letu o božiču in velikinoči. A kaj je to? Morda takrat narede sklepe, da se bodo poboljšali, a kako dolgo ti sklepi drže, ko pa dnevno nasprotno časopisje ubija v njih vsako dovzetnost do vere in pravega življenja. Kako morete pričakovati, da bo človek na mah postal zopet dober praktičen katoličan, Če
pa celo leto bere slab protiverski časopis, ga je dotlej in ga bo zopet potem, ko je kake sklepe naredil? Taki mlačni si tudi dopovedati nič ne dajo. Lahko se jim pa dopove potom tiska. Nagovoriti je treba, da se naroče na dober časopis in ko bodo tega brali kako leto, bodo začeli dobivati drugo pojmovanje o vsem, in razlika v mišljenju kmalu nastane, da tak človek začne misliti resno in nato tudi stvarno sklepati. Zato vidite, je časopis velika sila in važno sredstvo, katerega mi katoličani vse premalo uvažujemo. Ce bi se skrbelo, da bi bil v vsaki hiši dober katoliški list, potem bi bilo drugačno mnenje med nami kot je pa danes.
Dandanes se bije hud boj med slabim in dobrim. Časopisje pa igra v tem najvažnejšo ulogo. Nasprotniki s svojim časopisjem skušajo slepiti narod, dobro katoliško časopisje ga svari slabega in uči dobro. Nasprotniki hočejo b svojim tiskom preustrojiti mišljenje svojega bližnjega, da bi začeli misliti tako, kakor on; kratko, nasprotnik hoče tudi svojega bližnjega zapeljati na napačno pot. To je torej jasna slika tega položaja.
Iz navedenega razvidimo, da imamo dve različni grupi ali sekcije, kateri ste druga od druge različni in kateri na noben način ne moreta skupaj po eni poti. Moti se tisti katoličan, ki misli: jaz sem lahko z obojim. To je največja zmota, v kateri ima svoj dom največja neznačajnost, ki si jo moremo misliti. S tem le pokažemo, da nismo možje, pač bi radi viseli na plotu in bi bili radi vse, nazadnje pa nič. Srednje poti ni! Samo dve sti, ena je katoliška, druga protikatoliška. Samo po eni moremo, po dveh pa nikakor ne! Bogu in hudiču obenem peti slavo nikakor ni mogoče! Zato tudi ni večje neznačajnosti, kakor če katoličani podpirajo nasprotnike, bodisi njih tisk, ali na kak drug način. Katoličan naj naroča katoliško časopisje, to je dolžan. Ako dela drugače, dela proti samemu sebi.
Nepobito dejstvo je, da Slovenci so v pretežni večini katoličani. Doma smo bili vsi kot taki vzgojeni. Pozneje jih je veliko odpadlo zlasti tu v Ameriki. Te zapeljane imamo mi katoličani dolžnost nazaj vabiti na pravo pot. To delo opravlja za nas najbolj naše časopisje. Ti ljudje v cerkev ne pridejo več. Časopis pa sprejmejo in ga čitajo, ta pa pusti marsikomu tupatam kako svojo misel, ki začne počasi delovati, mu obudi vest in ga končno pripelje do spoznanja. Na ta način se jih mnogo reši in to delo je hvalevredno in ravno tako je torej tudi največje hvalevredno delo, ki razširja katoliško časopisje. Ce kako, bo to delo enkrat poplačano vsem, ki se za to trudijo.	(Dalje prih'.X
KAKO SO OBHAJALI DAN SV. REŠNJEGA TELESA PRI SV. LOVRENCU.
Cleveland (Newburgh), O.
Praznik sv. Rešnjega Telesa! Kedo se ga ne veseli! Ce pa je praznik praznovan še s posebno slovesnostjo, kako nas prešine! Nekateri naših cleve-landskih Slovencev nas imajo za "bolj kmečke," zato ker se kolikor mogoče držimo starih običajev glede praznovanj in nekaterih drugih reči. Mi pa se_ ne zmenimo nd za posmeh in ne za pomilovanje. Veselimo se in delamo po svojem, ne meneč se za tako naprednost, ki vleče le stran od Boga, sloge in prijateljstva. Še več, pomiluje-mo one, ki štejejo mlačnost za izobrazbo in bojazljivost v verskih rečeh za taktnost. Zato smo pa tudi letos, kakor druga leta, se namenili imeti slovesno procesijo z Najsvetejšim.
Ze cel dan poprej, posebno pa še v soboto popoldne, so ljudje vozili skupaj in nosili, kakor mravlje, veje, drevesca, rove in les, da so postavili oltarje in okinčali celo pot, po kateri se je vršila procesija. — Stranski kamni ob cesti, "curb stones," so bili pobeljeni, ceste pometene in hiša osnažena. — Zvečer je izgledalo vse ljubko in veselo kakor mora pred ve-
likim praznikom. V nedeljo pa so se že zgodaj pokazale zastave in zastavice na hišah, na drevesih in sploh, kjer je bilo mogoče.
Res, zelo pohvalno se moramo izraziti o vseh onih hišah, kjer je šla procesija mimo. Tako lepo menda še ni bilo. Pa kakor skušamo drugi in napenjamo vse moči, da bi prekosili Stafordčane,, vse je zaman. Ce mi obesimo sto zastavic, oni jih pa dvesto.
Hvala vsem cerkvenim možem, ki so se trudili in skrbeli tako dobro, da je bilo drevja in zelenja na razpolago vsem. Posebno moramo izraziti zahvalo Frank Novaku,. Jos. Jeriču in Louis Kravcarju, ki so vozili cel popoldan. Možem, ki so sekali in drugim, ki so postavljali ali pa na kak način pomagali, tudi iskrena hvala! Kaj pa naj rečem o onih, ki so postavljali in delali altarje?— Tako krasni so bili ti altarji, da bi bil človek občudoval celi dan. Bog povrni, saj ste delali in žrtvovali čas in denar za Njegovo čast.
Šolske sestre so okinčale cerkev. Pritrkovalci so naznanili "Dan Gospodov" z zvone-njem, pa kako lepo so jih obirali v nedeljo. Cast pevcem in Bog povrni trud. Vsa procesija
je bila lepo uvrščena. Maršala Jos. Miklič in Mike Romih sta vse krasno postavila v vrste in nobene sitnosti ni bilo. Šolarji pod vodstvom č. šolskih sester so se dobro in lepo obnašali, zaslužili so "free day." Vsem brez izjeme bi radi dali tako priznanje, kakoršnega zaslužijo, pa bi predolgo vzelo. Zato še enkrat rečemo: vsem iskrena hvala in Bog plati. To je bil vesel dan za vse in redka slovesnost. Društvo sv. Antona je pripomoglo veliko do večje slovesnosti in tako druga društva. Pomagali pa so nam tudi sosedni duhovniki. Hvala Rev. Father Ponikvarju za uslugo. Mislili smo že, da bomo morali imeti navadno peto mašo, ko nam je prišel na pomoč na iskreno prošnjo. Poleg njega so pomagali tudi Father Weber, naš prejšni kaplan in pa Father Missen od sv. Trojice. Hvala jim. Storili smo vse, kar je bilo v naši moči, da pokažemo trdno vero v Boga, pričujočega v presv. zakramentu. Sedaj naj nas blagoslovi On, tako da bomo vsak dan živeli, kakor dobri kristjani in kot taki enkrat dosegli krono zveli-čanja.
V nedeljo se je vršilo tukaj slovesno sv. obhajilo. Otroci so pi*išli najpreje sami pred altar, da tam ponovijo na slovesni način krstne obljube. Stariši, večina izmed njih, so jim bili priča. Ko pa je prišel čas, da sprejmejo Zveličarja v srce, kateremu so se malo poprej slovesno posvetili, so jih pa pripeljali stariši sami pred altar, Vsak oče in mati, razven onih, ki so telesno ali pa duševno mrtvi, sta prišla s svojim sinom ali hčerko, da tako še ona dva posvetita otroka Bogu, pa naj ga že kliče Bog v ta ali oni stan. Vsi stanovi so le pot v večnost. Vsa ta pota pa se morajo za nas sniditi pri nebeških vratih. Kakor prejšna leta, tako so tudi letos slovesno obha-janci obljubili pred altarjem, da se bodo do 20 leta zdržali opojnih pijač. Pijača danes, v časih hvalisane prohibicije, bolj kakor popreje kvari na tisoče mladih ljudi obojega spola na duhu in telesu in je za rastočega človeka vselej kolikor toliko škodljiva. Alkohol za odrastlega človeka uživan po malem, ni škodljiv, — če kaj koristi, tudi ni gotovo. Mlademu in zdravemu človeku je alkohol olje na ogenj. In še se dobijo starši, ki ali nočejo verjeti, ali pa res ne morejo, da je nespametno in naravnost grdo dajati otrokom alkohol. Vsi pijanci, kar jih je kedaj bilo in jih še bo, so postali ali bodo pijanci zato, ker so alkohola se navadili skozi pijačo. Ali more kedo zanikati to? Nobeden! Prav tako pa tudi ne more nobeden reči in dokazati, da so otroci, ki niso nikdar pili opojne pijače, radi tega kaj trpeli, bodisi na telesnem zdravju ali na dušnem. Toraj je pribito, da je pijača veliko otrokom škodovala. Pribito pa tudi, da noben otrok ni radi odločnega in stalnega vzdrževanja od takih pijač kedaj kaj trpel.
Zato pa stariši, kateri otrokom dajejo vino ali pa še celo
žganje, vabijo v hišo in družino strupeno kačo, katera jim bo skopala prezgodnji grob in se igrajo z ognjem, kakor dela človek, ki je pamet zgubil. Zato pa stran z alkoholom od otrok! Naj nikdo ne govoriči, češ, jaz sem od mladega vino pil. Res je to in žalibog, da je bilo tako. Zato bi pa tudi tukaj s sv. Pavlom takoj rekel nekaj, pa ne bom. Danes se trudijo v starem kraju ljudje, ki imajo nekaj pogleda v bodočnost, da bi ljudem vcepili treznost. Gre po času, a gre jako navkreber. Med nami ameriškimi Slovenci pa je po nekaterih krajih žalostno, sramotno in zelo poniževalno vse radi pijače. Kdor ne verjame, naj gre v nedeljo popoldne na slovanske izlete ali pa na dom po hišah. Na prste lahko našteje po nekaterih krajih vse trezne ljudi. S tem pa ne mislimo, da (so tako vinjeni, da bi ne vedeli kaj govorijo ali delajo. Pijanost se prične že poprej. Torej to je vzrok, zakaj zahtevamo od otrok, da se odpovejo pijači, dokler ne pridejo malo bolj k pameti!
Žalostna vest je zadela družino Franka Škrl, .ko je prišel telefon iz bolnišnice naznanjajoč, da je umrl oče, oziroma mož. Frank Škrl se je pred par meseci podal v bolnišnico, bolan na pljučah. Podvrgel se je operaciji, a bolezen se je vendar le slabšala, dokler ga ni spravila v grob. Pogreb se je vršil v torek v spremstvu treh društev. Med slovesna sv. mašo sta pomagala domačemu župniku tudi Father Virant in Gnidovec. Spremljan je bil na zadnji poti od soproge in štirih nedoraslih otrok, kakor tudi štirih bratov. Pokojni je bil star 42 let in je bival v Ameriki 19 let. Naj tolaži Bog ostale žalujoče, njega pa naj sprejme k sebi v večno veselje.
Rev. J. J. O.
SMRTNA KOSA NA ELYU.
Ely, Minn.
Dne 30. maja nam je kruta smrt ugrabila rojaka George Klobučarja, rodom iz Kočevja pri Črnomlju, v lepi starosti 73 let. Živel je več let v Hibbing, Minn., kjer se je pred par leti drugič oženil z vdovo Mrs. Šinkovec. Pred letom dni pa ga je zadel mrtvoud in od tega časa je trpel velike muke. Podal se je v bolnišnico v Du-luth, kjer ga je Bog tudi rešil zemeljskega trpljenja. V Ameriko je dospel pred 45 leti. Tu zapušča eno hčer in enega sina, v starem kraju tudi eno hčer. Bil je član društva sv. Jožefa KSKJ. v Virginia, Minn. Naj počiva v miru!
Dne 4. junija pa smo položili k večnemu počitku Mihael Skradskija, rodom Hrvata, ki je bil star nad 70 let. Delal je za O. I. Co. nad 30 let. Tu zapušča sina Petra. — Počivaj v miru!
Jos. J. Peshel.
ŽALOSTNA VEST IZ PUEBLO.
Pueblo, Colo.
Smrtna kosa je posegla pri Mr. in Mrs. Grebene in je pretrgala nit življenja devetletni
hčerki Mary. Bolehala je sko-ro tri leta in zadnje tri tedne se ji je stanje tako poslabšalo, da je podlegla in se preselila v boljše življenje k Bogu na višave. Dne 8. junija je bil pogreb in vsa šolska mladina je jo spremila na zadnji poti, kakor tudi veliko število znancev in prijateljev imenovane družine. Lepi pogreb je pokazal, da je bila hčerka in mati pokojne deklice priljubljena pri vseh, ki so jo poznali. Žalujočim sorodnikom globoko soža-Ije! Pokojni Mary pa mnogo veselja v višavah pri Bogu!
Dne 4. junija je pa prišla va-sovati gospa Štorklja k družini Mr. in Mrs. Krist in jim je za spomin pustila čvrstega lepega fantka. Naše čestitke!
Pozdrav vsem čitateljem tega lista širom Amerike in stare domovine!
J. Meglen, zastopnica.
-o-
NAZNANILO.
Waukegan in No. Chicago, M-
Vsem onim, kateri so se P?1" glasili, da se udeleže evhari-stičnega kongresa iz naše naselbine dne 20. junija v Chica-gi, se tem potom naznani, da se zberejo pred šolo malo pred 12. uro, da se potem lahko vse uredi za na kare. Naznani se tudi, da vsi člani in članice vseh društev, katere se bodo udeležile kongreša, da prinesejo svoje regalije s seboj.
Prosilo se bi, da pridejo vsi točno, da potem ne bo zamude-
Za pripravljalni odbor: August Čepon.
-o-
RAZNE SLOV. VESTI IZ M*-CHIGANA.
Ahmeek, Mich.
Cenjeno uredništvo A. Menda bo to prvi dopis iz naselbine. Tudi sedaj ni nič dobrih novic za poročati.
Dne 7. junija je tukaj preminula 221etna Miss Rose Kure. po kratki mučni bolezni pljuc* niči. Dasiravno je bila omenJe' na že od mladosti boleha* in nezmožna za vsako težko delo. je vendar vse voljno prenašal in trpela udana v božjo voljo-^
Kako je bila pokojna spl°s* no znana in priljubljena, s° pričale nebrojne cvetlice lJi maše, katere so bile darovan®-
Pogreb se je vršil 7. junija cerkve Srca Jezusovega, katerega se je udeležila vsa okolica. Pokojni sveti večna luč, st*1' rišem pa iskreno sožalje!
Zadnji teden se je omra> um hčerki tukajšnjega rojaJ<a Peter Ostermana ter so bili Prl' moran;, poslati jo v bolnišnico-
Rojak John Pukeh je bil t««1 operiran in se že nahaja v domači oskrbi.
Precejšne število rojakov S® nahaja na bolniški listi, najveC z revmatizmom.
Dela se tukaj s polno p®1'"' Tudi hiše so se vse napolni^ nekatere so bile prazne že VA let. Tako se že bolj težko dob1 stanovanje.
Tudi v vsakem oziru se prosperiteta. Malo je še his, ® ne bi imeli avtomobila. Tu Slovenci ne zaostajajo za dr gimi narodnostmi.
Ostajam s spoštovanjem,
Poročevalka.
čil
---
Rev. John Miklavčič:
SPOMINI
V	torek se je spoznalo, koliko škode je napravil potres. Nekaj hiš se je skoro podrlo, druge so imele široke razpoke in v Karlovcu, kjer so bolj majhne hiše, se je nekaj teh nagnilo.
V	torek smo že zvedeli, da je najhujši potres bil v Ljubljani. Ko smo se dijaki vračali v sredo v Ljubljano, so mnoge ulice bile zaprte in zastražene. Večina hiš je bila podprta z debelimi trami.
Št. Jakobska cerkev je imela poprej dva zvonika, a potres jih je toliko poškodoval, da so se bali, da se ne prekucneta. Vladna hiša se je skoro vsa podrla in mnogo stavb je bilo tako razdejanih, da so jih že v sredo začeli podirati. Ko je cesar Franc Jožef slišal o groznem potresu v Ljubljani, je sum prišel v Ljubljano. Jokal je, ko je vi-
del Ljubljano tako razdejano.
V gimnaziji so nam profesorji rekli, naj le gremo zopet nazaj domov in da nam bodo že sporočili, kdaj se prične zopet poduk, kajti gimnazija je tudi mnogo trpela in so jo morali popraviti, da so polagoma sobe zopet priredili za pouk.
Dijaki smo bili par mesecev doma in smo se doma učili. Na koncu šolskega leta so nas poklicali v Ljubljano, da smo delali izpite iz raznih predmetov in nato smo počakali par dni, da smo dobili spričevala. Moje spričevalo je bilo dokaj dobro, a odlike nisem mogel doseči. Zopet smo šli na počitnice, a te niso bile mirne, ker Be je od časa do časa večkrat javljal potres. — Kar nas je bilo pri nunah, smo pomagali pri popravljanju samostana, cerkve in gradu. Cerkev je bilo treba zelo popravljati, ker je imela več razpok in samostana so morali precej prezidati. Nune se niso upale stanovati v samostanu, ampak bi-
le so na gradu. Učenke so odposlale domov, ker niso imele nobenega urejenega stanovanja.
' Jeseni 1895 sem vstopil v 7. razred — v črno šolo, kot ljudje pravijo. Gimnazija je bila temeljito popravljena in mnogo delov je bilo čisto novih in predelanih.
V sedmi šoli ni bilo nič posebnega. Profesorje smo imeli iste, le nemščino je prevzel mesto strogega Puczkota prijazen profesor Riedl. Ta nas je zelo dobro učil in tudi pri dobrih redih ni varčeval. Zlasti je bil vnet za nemškega pesnika Goetheja. Na drobno nam je pripovedoval njegovo življenje in tudi za domače naloge nam je dal opisati razne dobe Goethejevega živ* ljenja. Za fiziko smo dobili g. BOrštnerja, ki je veljal za zelo hudega profesorja, pa le za lenuhe ne pa za pridne. Najbolj zanimiv profesor je pa bil Oskar Gratzy. On je učil modroslovje. Bil je zelo zabaven, pol ure nam je pripovedoval razne sfriešni-
ce in dogodke svojega življenja in pri tem smo se tako smejali, da bi kmalu popokali. Čim bolj smo se smejali, tem raje je videl.
Druge pol ure nam je razlagal in zadnjih 10 minut je izpraševal in v katalog je pisal same "vorzliglich" in "lobenswert." Vsakemu, ki je na stavljeno vprašanje odgovoril, je rekel "vorziiglich." Večkrat je pa tudi zamudil po cele pol ure in naučil nas je, da moramo takrat biti zelo mirni. Mi smo ga radi ubogali in profesorji, ki so učili v sosednjih sobah, niso nič vedeli, da smo sami. Kadar je zamudil, prišel je tako tiho v sobo, da ni nobeden čutil, dal nam je znamenje z roko, da ni treba nič vstajati in ga ne pozdraviti. Kakor vidite, ni bila črna šola nič hudega. Črnih bukev, po katerih se kličejo duhovi, nismo ne videli nc prejeli. A ljudi, če smo še tako zatrjevali, da nimamo črnih bukev, nismo mogli o tem prepričati. Imajo črne bukve, a izdati se nočejo, so rekli.
Počitnice po dovršeni sedmi šoli so v n t vadnem redu potekale in jeseni, septc1*1 bra, sem vstopil v zadnji razred v os Šolo.	.jj
Ni bilo nič hudega in vsi profesorji so v ■
z nami dobri. Do adventa sem redno
ob-
iskoval šolo. V adventu so mi pa od d°n^ pisali, da je moja mati hudo bolna-sem gimnazijskega ravnatelja Senekov in ravnatelja v Alojzijevišču, da smem 1 domov. Rada sta mi oba dovolila. bila res hudo bolna. Štiri tedne sem bil mu in materi stregel.	>
, Ig«
Ob novem letu se je materi zelo na h bo obrnilo in 2. januarja zjutraj ob 8. mati umrla. Predno je umrla, je vsem vzočim še rekla, da ji gredo naproti njeni otročički (9). Meni je za slovo re]\,„ "Priden bodi in ne žaluj preveč za men01'
3. januarja popoldne smo jo pokop51'1
4f>
XMKRIKANSK1 »LOVEN EC
Zapadna Slovanska
Zveza
DENVER, COLO.
r NASLOV IN IMENIK GLAVNIH URADNIKOV ZA BODOČA \	ŠTIRI LETA:
UPRAVNI ODBOR:
[ Predsednik: Anton Kochevar, 1208 Berwind ave., Pueblo. <folo. | Podpredsednik: John Shutte, 4751 Baldwin Ct., Denver, Colo, i Tajnik: Anthony Jeršin, 4825 Washington Street, Denver, Colo: ] Blagajnik: Frank Okoren, 4759 Pearl Street, Denver, Colo, i Vrhovni zdravnik: Dr. J. F. Snedec, Thatcher Building, Pueblo, Colo.
NADZORNI ODBOR:
1.	nadzornik: Joe Shustar, 2131 Routt Ave., Pueblo, Colo.
2.	nadzornik: George Pavlakovich, 4717 Grant Street, Denver, Colo.
POROTNI ODBOR: Predsednik: Dan Radovich, Box 43, Midvale, Utah.
1.	porotnik: Joe Ponikvar, 1011 E..64th Street, Cleveland, O.
2.	porotnik: John Kocman, 1203 Mahien Avenue, Pueblo, Colo.
URADNO GLASILO:
"Amerikanski Slovenec," 1849 West 22nd Street, Chicago, 111.
Vse denarne nakaznice in vse uradne reči naj se pošiljajo na glavnega tajnika, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Proš- i | nje za sprejem, spremembe zavarovalnine, kakor tudi sumljive bolniške nakaznice, naj se pošiljajo na vrhovnega zdravnika.
*
S
Z. S. Z. se priporoča vsem Jugoslovanom, kakor tudi članom dru- i gih narodnosti, ki so zmožni angleškega jezika, da se ji priklopijo. ' | Kdor želi postati član zveze, naj se oglasi pri tajniku najbližnjega dru- j št v a Z. S. Z. Za ustanovitev novih društev zadostuje osem oseb. Glede ustanovitve novih društev pošlje glavni tajnik na zahtevo vsa i Pojasnila in potrebne listine.
SLOVENCI, PRISTOPAJTE V ZAPAD. SLOVANSKO ZVEZO!
Za glavni urad Z. S. Z.
21.	4.20
22.	1.80 23.	1.50
26.	3.75
27.	3.90 30.	.75
Skupaj	92.50
Preostanek 30. aprila	1313.02
Preostanek 31. maja 1926	1405.52
	GLASOVNICA (BALLOT).	
	Anthony Jeršin	□
	Jos. M. Steblaj	□
	Matt Jamnik	□
•	George Pavlakovich	n
Št dr,
I.
3.
4. '5.
fi.
7.
8. 9. U. 12
13.
14.
15.
16. 17. 20. 21. 22
23.
24.
25.
26.
27.
28. 3d.
FINANČNO POROČILO Z. S. Z. ZA MESEC MAJ 1926. DOHODKI Z. S. Z. ZA MESEC MAJ 1926.
ev.
Smrt. sklad 158.76 169.94 23.37 147.93 25.29 140.82 30.73 87.91 30.04 8.03
12.77 28.10 24.36 154.49
26.78 22.43 47.06 79.96 48.93 12.08 15.84 23.68 25.35 15.25 28.59
Bohi. sklad 132.30 155.60 19.70 134.00 23.90 100.00 34.20 87.60 28.90 10.30 13.40 31.80 21.80 107.40 34.20 17.50 65.00 70.10 52.10 7.70 19.10 28.30 30.70 18.00 31.70
Rezerv, sklad
1.00
2.00
2.00 3.00
1.00
1.00
3.00
Poškod. sklad 18.70 22.00 2.70 16.40 2.50 14.50 4.20 11.10 3.90 .90 1.80 3.40 2.10 15.00 3.60 2.50 6.20 6.70 5.50 1.30 1.70 2.30 2.10 2.10 2.70
Onem. Strošk. sklad sklad
3.74 4.40 .54 3.28 .50 2.90 .84 2.22 ~ .78 .18 .36 .68 .42 2.96 .72 .50 1.24 1.36 1.10 .26 .34 .46 .42 .42 .54
47.25 55.25 6.75 41.25 6.75 36.50 10.50 28.75 9.75 2.25 4.50 8.50 5.75 37.75 9.00 7.15 15.50 17.00 14.65 3.25 6.75 5.75 5.25 8.75 18.05
Pristopnina
2.00
2.00
2.00 5.00
1.00
2.00
6.00
Skupaj 360.75 410.19 53.06 342.86 62.94 295.02
80.47 217.58
73.37
2r.66
32.83
72.48 58.43
325.60 74.30 50.08 135.00 177.12 122.28 24.59 46.73
60.49 63.82 44.52 90.58
ANTHONY JERSIN, Začasni gl. tajnik ter preds. nadz. odb. Z. S. Z.
PREMEMBE MED ČLANSTVOM Z. S. Z. ZA MESEC MAJ 1926.
K dr. št. 1. pristopila iz mladinskega oddelka: Josephine Thomas, cert. 3078, stara 16 let, zavarovala se za $500.00 smrtnine, in Joseph Ponikvar Jr., cert. 3071, star 16 let, zavaroval se za $1000.00 smrtnine in $1.00 boln. podp.
K dr. št. 3. pristopil: Louis Babich, cert. 3074, star 18. let, zavaroval se za $500.00 smrtnine in $1.00 boln. podp.
Pri dr. št. 5 John Svoren, zvišal boln. podp. iz $1.00 na $2.00; Anton Mi-helič, cert. 2842, znižal smrlnino iz $500.00 na $250.00 in boln. podp. iz $2.00 na $1.00.
Od dr. št. 9. odstopila Christine Weber, cert. 2698, zavarovana je bila za $500.00 smrtnine in $1.00 boln. podp.
K dr. št. 11. zopet sprejet: John Blatnik, cert. 1031.
Od. dr. št. 14. prestopili k dr. št. 30: John Rovšek, cert. 208, Frances Rovšek, cert. 770, in John Rovšek Jr., cert. 2769.
K dr. št. 16. pristopili: Andy Zakrajšek, cert. 3075, star 20 let, zavaroval se za $1000.00 smrtnine in $1.00 boln. podp.; Frances Ahlin, cert. 3077, stara 37 let, zavarovala se za $1000.00 smnrtnine in $1.00 boln. podp. in Vincentia Ahlin, cert. 3076, stara 16 let, zavarovala se za $1000.00 smrtnine in $1.00 boln. podp.
Od dr. št. 20. suspendirana: Angela Trček, cert 1664.
K dr. št. 21. zopet sprejeti: Joseph Tanko, zavarovan za $250.00 smrtnine in $2.00 boln. podp.; Vinko Jagodic, zavarovan za $500.00 smrtnine in $2.00 boln. podp.; Joseph Vidcrvol, zavarovan za $500.00 smrtnine in $2.00 boln. podp.; Joseph Zaje, zavarovan za $1000.00 smrtnine in $2.00 boln. podp.; Frank Sciuk, zavarovan za $1000.00 smrtnine in $2.00 boln. podp.
K dr. št. 22. pristopil Carman Leonelli. cert. 3073, star 161et, zavaroval se za $1000.00 smrtnine in $2.00 boln. podp.
K dr. št. 25. pristopil: John O. Kncss, cert. 3072, star 16 let, zavaroval se za $500.00 smrtnine in $2.00 boln. podp.
Pri dr. št. 26. suspendirani: George Vikara, zavarovan za $500.00 smrtnine in $2.00 boln. podp., Steve Turk, zavarovan za $500.00 smrtnine in $2.00 boln. podp.
Pri dr. št. 28. suspendiran: Joe Eyman, zavarovan za $500.00 smrtnine in $2.00 boln. podp.
K dr. št. 30. pristopili: Raffaele Briglio, cert. 3068, star 27 let, zavaroval se za $1000.00 smrtnine in $2.00 boln. podp.; Attilio P. Spigarelli, cert 3069, st;y 35 let, zavaroval se za $1000.00 smrtnine in $2.0 boln. podp.; Enselmo Pie-rucci, cert. 3070, star 31 let, zavaroval se za $1000.00 smrtnine in $2.00 boln.
BOdp.
Za glavni urad Z. S. Z.
ANTHONY JERŠIN, Začasni gl. tajnik ter preds. nadz. odb. Z. S. Z.
XXVIII. Evharistični kongres.
ZA CHICAGO.
412.60
20.00
3296.75 21.50 3.05 57.00
1388.49 1275.60 13.00 155.00 31.16
tajnik povrnil za knjige dr. št. 7.......................
Qlvši tajnik povrnil za tri knjige igre Amer. Slov. od prvih vknjižb (first mortgage) ................
Si
gfuPni dohodki meseca maja 1926 ..............................
uPni stroški istega meseca ........................................
Prebitek .......................................................................................................... 290.25
Ostanek 30ga aprila 1926 .......................................................................... 67,038.23
Postanek 31ga maja 1926 ...........................:....,............................................ 67,328.48
STROŠKI Z. S .Z. ZA MESEC MAJ 1926.
3378.30 3088.05
ev. dr.
Operacije Porod, nagrade
100.00
100.00 100.00
100.00
10.00 10.00
10.00
Bolniška podp. 45.00 326.00 30.00 405.00 140.00 71.00 435.00 15.00 51.00 171.50 122.00 87.00 77.50 115.00 118.00 160.00
Ma,	' 2369.00
j, Krada za ustanovitev dr. št. 30. v Hiawatha, Utah...............
).-J.°stu'a nagrada za ustanovitev dr. št. 29 v Cleveland, Ohio
Ami	za najemnino pisarne .............................................
IV ny Jeršin, tajniška plača, za mesec maj............................................ 100.00
K s|,nc znamke .................................................................................................... 5.00
\| r Stationary Co. za knjige .................................................................... 16.75
A£u'Uain States Telephone Co....................................................................... 1.00
An rican National Bank, za vault ................................................................ 5.00
j?r. ^'kanski Slovenec, za mala naročila bivšega tajnika ■"'k Skrabec, za sestavo in prestavo pravil ................
400.00
30.00
Skupaj 45.00 436.00 30.00 515.00 240.00 71.00 445.00 15.00 51.00 271.50 122.00 87.00 77.50 115.00
118.00 _ 1<,0-°°
2799.00 42.00 1.00 18.00
10.30 90.00
Skupni stroški v maju .............................................................................. 3088.05
finančno poročilo mladinskega oddelka z. s. z.
za mesec maj 1926.
Štev. dr.
Plačali vsota
1. 3.
5.
6. 7. 9. 11. 14. 16. 17. 20.
23.10 9.85 12.15 .30 2.25 8.40 2.10 4.95 6.90 3.00 3.60
Danes, v sredo večer, 16. junija, ima ves farni odbor za evharistični kongres, to je vsi zastopniki vseh društev, svojo zadnjo sejo. Seja je velika važnosti in vsi odborniki in odbor-nice se vabijo, da se te seje gotovč udeleže, da bo vsak izvedel, kaj je njegovo delo. — Clan odbora, ki ga ne bo in ne bo vedel, kaj je pravzaprav njegovo delo, bo samo v zmešnjavo. Delo, katero imamo te dni, je veliko in le ako bo vsak odbornik na svojem mestu in bo vsakdo skrbel, da bo natančno vedel, kaj je njegovo delo in bo to delo skušal izvršiti kolikor najbolj skrbno, bo šlo vse v redu. Drugače bo nered.
Pisarna slovenskega oddelka za Chicago je sedaj v šoli, na vogalu 22. ulice in Lincoln St. Tam bo sedaj urad odprt vsaki dan od 9. zjutraj do 9. zvečer. Tam se bodo dobila vsa pojasnila, tam se bodo dobili tiketi, odznaki, pojasnila, tja se naj priglašajo stanovanja in vstop-inice za banket.
Za petek zjutraj prosimo vse Slovence, ki žive v okolici župnijske cerkve sv. Štefana, da okrase svoje domove z zastavami kolikor najlepše mogoče. Zlasti farani naj okrase svoje hiše kolikor mogoče slovesno. Naprosite tudi naše nefarane, da bi naj tudi oni okrasili svoje hiše. Po mestu vidimo, da imajo okrašena poslopja ne samo katoliki, temveč vsi meščani brez razločka vere.
V petek popoldne ob uri, ki se bo še naznanila, prišli bodo naši romarji iz stare domovine v Chicago. Vsi, ki imajo avtomobile, naj bodo tako prijazni in naj pridejo pred župnišče, z avtomobili, katere naj primerno okrasijo, da se skupaj peljemo po goste na postaje.
Vsi avtomobilisti, ki se nameravajo udeležitli sprejema, naj se nam naznanijo takoj, da jih bomo telefonično obvestili o času prihoda gostov.
Lepo bi bilo, ko bi tudi zastopniki so. chicaške fare bili na postaji.
Ko pride vlak na postajo, se bo dalo znamenje z velikim zvonom pri sv. Štefanu in vsi, ki stanujete okrog cerkve in ste doma, se zberite pred cerkvijo, da boste počakali romai--je, da jih bomo slovesno sprejeli. Mr. Kosmač bo poskrbel
Če bi katerih od omenjenih ne imel časa, ali bi ne mogel dati avtomobila na razpolago, naj nam sporoči pravočasno. Če bi se še kdo rad pridružil in ima avto, naj se javi v župni-šču.
V odbor za okrašenje: M. Osterman, Tone Malešič, F. Tomša, Andrej Tomažin, Ant. Zidarič, Andrej Jelenčič, Stef. Žapčič, Helena Kushar, Mary Sagadin, Fany Mikuš, Angela Švab, Jennie Štajer, Ema Meglen, Magda Brišar, Vera Fer-kul, Ida Mikush, Pavla Piber, Anna Prah, Mary Nartnik, Anna Perko, Jennie Slabe.
Odbor za družabni večer v petek: Jelenčič, Toplak, Toma-žič, Foys, Kremesec.
Za reditelje na shodu in banketu poskrbe: Društvo sv. Štefana, »v. Mohorja, sv. Alojzija, sv. Martina in dr. reda katol. borštnarjev.
Vsi naj pridejo eno uro preje v halo.
Naši predstavniki na zboru slovanske orijentalne sekcije dne 23. junija so: L. Skala, L. Mladič, L. Jurjovec, Maks O-merzel, F. Petrovčič.
Prihodnja seja bo v sredo ob pol 8. uri zvečer.
Tajništvo.
za slovesno pritrkavanje.
Romarji gredo najprej v cerkev, kjer bo zahvalna pesem in blagoslov.
Vsi, ki boste imeli kakega rojaka iz domovine na stanovanju, pridite k temu sprejemu, da ga boste potem seboj odpeljali na stanovanje.
Večerjali bodo gostje skupaj. Društvo Krščanskih žena in mater jim bo oskrbelo večerjo.
Zvečer ob pol 8. bo v šolski dvorani sv. Štefana pozdrav došlih gostov. Vstopnina prosta. Pridite vsi farani, da bomo prijateljsko segli v roke došlim rojakom in da bomo čuli kaj novic iz stare domovine.
V	soboto dopoldne bomo šli najbrže v Mundelein, da bodo gostje videli, kje bo slovesna procesija.
Pozneje ne bo mogoče si vse to tako natanko ogledati. Ako bi ne bilo mogoče iti v Mundelein, ogledali si bodo mesto Chicago. Vse rojake, ki imate avtomobile, prosimo Vas, da bi bili tako prijazni in dali tudi za ta dan na razpolago svoje avtomobile, da bomo gostom lahko postregli.
V	soboto popoldne bo spove-dovanje. Vsi duhovniki, ki bodo prišli iz starega kraja, bodo pomagali spovedovati.
Tajništvo Evhar. Kongresa za Slovence.
PODROBNEJŠE SPLOŠNO NAVODILO.
Nedelja, 20. junija:
Duhovniki naj se zbero v Quigley Preparatory Seminary. Procesija se prične ob 10. uri. Pondeljek, 21. junija: Otroški dan.
Procesija ob 9. uri. Maša ob 11. uri. Prelatje in duhovniki si oblečejo duhovska oblačila v bas-mentu of Field Museum (na severni strani).
Nadaljne navodilo prihodnje dni.
Četrtek, 24. junija: V Mundelein.
Slovenska pontifikalna maša ob 10.
Duhovniki se napravijo v basmentu kapele.
Procesija se prične neposredno po maši.
-o-
ŠE JE CAS
SPREJEMNI ODBOR.
Na seji okrajnega pripravljalnega odbora v Chicagi dne 8. t. m. smo določili sledeče za sprejemni odbor:
John Kosmač, Andrej Glavač, Frank Banič, John Štajer, Edward Šinkovec, Viktor Mladič, Joe Kukman, Anton Bogo-lin, Anton Wencel, John O-man, Anton Farkaš, Leo Jurjovec, Frank Shonta, Nik. Šener, Joe Lagin, Joe Perko.
da se priglasite za eno ali drugo nase skupno potovanje v stari kraj. Poleg obilne domače družbe, izkušenega spremstva do Ljubljane, s« audijo potnikom še druge ugodnosti.
Na 12. JUNIJA se vrši prihodnje skupno potovanje in sicer preko Havre na parniku "PARIS," ki je pri Slovencih najbolj priljubljen parnik.
Karta III. razreda od New Yorka do Ljubljane stane $111.77, retur, (round trip) pa $206.00. Vsi potniki i III. razreda so nastanjeni v čistih, | zračnih kabinah z 2, 4, ali 6 posteljami ter z električno lučjo in tekočo vodo.
Na 3. JULIJA se vrši poslednje naše potovanje to poletje in sicer tudi to pot s parnikom "PARIS." Kar je povedano zgoraj o potovanju na 12. junija, to velja tudi za to pot.
KDOR bi šel rad skozi Cherbourg, Hamburg ali Bremen, naj nam piše po vozni red parnikov.
Na TRST odplujejo pamiki sledeče:
"MARTHA WASHINGTON" 22. junija in 10. avgusta.
"PRESIDENT WILSON" na 6. julija in 31. avgusta.
Za vsa nadaljna pojasnila se obrnite na SLOVENSKO BANKO
IZ JUGOSLAVIJE.
(Nadaljevanje 1. strani.) streho sosedje, kjer so za silo razmeščeni. Najhujše je zadela nesreča lesnega trgovca. Karla Hribarja, ki sta mu zgoreli dve hiši, vsa gospodarska poslopja, vsi vozovi in pridelki. Pogoreli so dalje posestniki: Hren, Henigman, Grajner, Boje, Nesan in še več drugih. Beda je nepopisna in pomoč nujna.
Škode trenotno še ni mogoče popolnoma preceniti. Znaša pa nedvomno že sedaj nad dva milijona in pol dinarjev, ki'ita pa je le z neznatno zavarovalnino. Vsi posestniki skupaj niso bili zavarovani niti za desetino povzročene škode. -o-
— West Union, la. — Trije moški so iskali v neki stari baraki v tukajšni bližini zavetja, udarila je strela in vse trije so zadobili težke opekline. Prepeljani so bili v bolnišnico, kjer so zdravniki izjavili, da bodo okrevali.
-o-
POPRAVEK.
V včerajšni številki se je u-rinila neljuba tiskovna pomota pri vsporedu shoda 22. junija v torek. Glasiti bi se moralo: ob 2. popoldne zborovanje slovenskih duhovnikov in ne ob 8. 1 popoldne, kakor je bilo pomotoma tiskano. Čitatelji so pro-šeni n.aj blagovolijo vzeti ta popravek na znanje.
PRODA ZA NIZKO CENO POOL ROOM
s tremi mizami in vsem pohištvom ja-ko pripravno za dva zakonska, ker je zadaj lepo stanovanje. Lepa prilika za Slovenca, ker je v slovenski naselbini. Vprašajte zvečer na: 1750 West 22nd St., Chicago, 111._p,s,t,sr
PRODA SE .
kuhinjska peč, Gas & Coal Combination; velika peč za gorkoto; zofa, v kateri je postelja. Pridite pogledat na 1921 West 21st PI.	s,t,sr
IŠČEM BRATA Matija Stariha, sedaj Matt Star, ki je Starihov iz Osojnika semiške fare. Prišel je iz Kanade v Ameriko nepostavnim potom. Prijet je bil v Spokane, Wash., iz ječe je bil vzet pod bondom $500. Ako se ne bo sam prijavil takoj, bo dobil od ene do deset let ječe. Pobegniti mu je nemogoče, zatoraj naj se sam javi, ker je le v njegovo korist. Javi naj se v Spokane ali pa Fresno, Cal. Mrs. F. Stefanich.	s,t,sr
MALI OGLASI.
HIŠE IN LOTE.
TAKOJ $2000 5 sob bungalow, hot water ht., pisalna miza, buffet, kopel, vse fino urejeno z najnovejšo opremo. Severno od Lawrence Ave kare pol bloka do Elston Ave. trgovine. Lastnik na 5047 North Kolmar Ave. Ph. Kildare 6614.
-_685-s,t,sr
BLUE ISLAND NOVOPOROČENCI POZOR! Krasni Kellastone bungalow po 5 sob, vel. lote, vse moderno, 2 bloka do R.I. in L. C. R.R.; električno po 15. juliju, 13c do mesta. 7436 Paxton Ave., 2. nadstr. Ph. Midway 10112. 683-s,t,sr.
ŠEST STANOVANJ po 5 sob, v dobrem stanu poslopje, $16,500, nese $200 mesečno. 2428 W. 34th Pl.
675-s do s
POSLOPJE 3 nadstr. 1542 Oakley Blvd. Phone Brunswick 9314.
692-t,sr,č
SUMMER RESORT v bližini "DeHs" v Wisconsin 220 ak. zemljišča, $30 za aker. L. H. Chamberlin, Box 141, Glen Ellyn, 111.	687-t,sr,č
FARME NA PRODAJ
FARME v East Kansas in West Missouri, na prodaj ali zameno. Sewell Land Co., Garnett, Kansas.
_671-pdop
TWIN MAPLES SADNA FARMA, 40 ak., blizu Laporte, S. Bend in Michigan City, eno miljo do Hudson Lake, dve milje do Michigan državne ceste, hiša 7 sob in gospodarsko poslopje ,20 ak. sadja, ostalo farma in pašnik; vse v dobrem stanju, mlado drevje, grozdje, jagode. Eno miljo do šole. Odda se takoj. C. D. White, New Carlisle, Ind.
679-s,t,sr
560 IDEALNIH PROSTOROV, kjer si lahko napravite dom in farmo ob tekoči vodi v Marnette okraju, Wis., samo $4.75 za aker. Ne vprašujte, dokler niste pripravljeni kupiti. J. I. Corn Land Co., Iron Mountain, Mich._ 674-s do s
LOTA 50 ČEV. $640.00, obroke, sewer, plin, elektrika ,1 blok do Fair-view Sta. Drews, 2726 Best Ave.
_680-s do s
WISCONSIN, MICHIGAN RIVER in Lake lote, $2.50 do $5.00 za čev. Svet $3.00 do $25.00 aker. A. W. Blom, Menominee, Mich. 681-s do s
NORTH DAKOTA VAS KLIČE kjer je lepa prilika za one, ki nimajo veliko denarja, kjer si lahko napravijo svojo domačijo v zdravem podnebju. Cenejše kakor rent. Odprto za naseljevanje. Za podrobnosti vprašajt« — G. M. Martin, Lyle, Minn.	693-t,sr,c
5—10—15 AKROV na prodaj pri Samuel Billings Route, 2 Farmington,
Mich.	676-s do s
UGODNA PRILIKA.
SCHOOL STORE 6933 S. Hermitage Ave., polrr.gi blok do šole, treba le malo gotovine.	684-s do s
DUEFOLD DAVENPORT, $15.09 in drugo pohištvo po nizki ceni. 6254 Stoncy Island Ave., 3. nadstr.
__677-s.t,sr
"Amer. Slovenec" je najstarejši slovenski list v Ameriki, zato zasluži, da ga vsakdo širi in priporoča!
ZAKRAJŠEK & ČEŠARK
455 W. 42nd ST., NEW YORK, N. Y.
Istotako se obrnite na nas: KADAR pošiljate denar v stari kraj, bodisi v dinarjih, lirah ali v dolarjih, bodisi po pošti ali brzojavno. KADAR bi radi dobili denar iz starega kraja.
KADAR ste namenjeni dobiti kako
osebo iz starega kraja, ali KADAR imate kako drugo zadevo s starim krajem. Vselej bodete najbolje postreženi.
Clevelandčanje!
Ali veste kaj je Vaša dolžnost? — Well, Vaša dolžnost je ta, da naročite ali kupite vašo obleko, kakor tudi druge oblačilne potrebščine pri svojem rojaku:
Johnu Gornik
SLOVENSKA TRGOVINA Z OBLEKAMI IN KROJAČNICA.
t
<«217 ST. CLAIR AVE.
CLEVELAND, OHIO.
pIlflMIMM
I
Da našim slovenskim udeležencem |
28. evharističnega kongresa 1
ne bo treba iskati spominkov te slavnosti po mestu in se | mogoče izpostavljati nevarnosti, da jih kdo opehari ali j celo okrade, smo za to pi-iliko nabavili posebno veliko za- | logo vsakovrstnih praktičnih devocionalij, ki so naj pri- | mernejši in trajni spominki na to veliko in velepomembno | slavnost. Poleg popolne izbire rožnih vencev, molitveni- | kov, križev, kipov,, itd. imamo še posebne suvenirje za to I slavnosti, katere je bilo mogoče dobiti:
PERL ROŽNE VENCE s posebno malo ev-haristično svetinjico na zlati ali srebrni
verižici ...................................................... 75c
GUMBE ZA MOŠKE.............................
MALE SVILENE BANDERCA, vezenina.
MALE SVILENE ZASTAVICE........
ZASTAVICE ZA PARADO, 12 in. x 18...
ZASTAVICE ZA PARADO, 8 in. x 12.....
RAZGLEDNICE EVHAR. KONGRESA .... 5c NAROČILA SPREJEMAMO tudi za oficijelni zn.ak |
I in spominsko knjigo s krasnimi slikami, kar je izdal vr- § hovni urad in se prodaja skupno za $1.00. Te stvari se | dobe samo v uradu vrhovnega odbora in se mora naprej | plačati. Prodajali se bodo tudi med kongresom po uli- j cah, kar pa bo nepraktično seboj nositi. Kdor si želi za- | gotoviti ta spomin, naj naprej pošlje naročilo in priloži j $1.00.
VSE ČIKAŽANE uljudno vabimo, da si ogledajo na- j šo zalogo in si preskrbe spominke naprej. Od 21. junija ; bodo prostori odprti tudi zvečer.
Enako vabimo vse udeležence kongresa, da nas go-1 tovo obiščejo, predno zapuste Čikago. Vsem iskupaj dobrodošli !
AMERIKANSKI SLOVENEC
1949 WEST 22nd STREET	CHICAGO, ILL. =
IlllllllllllllllllllllllM
25c 75c 50c 25c 15c

S1 |
s
I
IZD A J A VEC
Zgodovinska povest iz turških časov. ,
SPISAL
F. Vi
SLEMENIK
Turški vojskovodja, Ferat-beg, je bil dal povelje, da ne streljajo v konjike; hotel je namreč Herbarta in Vita in druge junake dobiti žive v svojo oblast in znano mu je bilo, kje stoje junaki Slovenci, in da je Herbart v sredi, na čelu svojih rojakov. Tem huje pa gospodari smrt med korenjiaškimi Hrvati in osupnjenimi tujci.
"Vražja megla, da se tako dolgo mudi," ogovori vitez Vovk jeznega Vohača; "rad bi veciel, kako se pletejo na bojišču. Iz onega griča bode prav varno gledati po celi dolinici, po vsem bojišču."
Utihne. Zbode ga huda misel, da je on kriv toliko prelite krvi. Herbart! Kaj mu je Herbart storil zalega, da ga sune sovražniku in prerani smrti nasproti? Da ga izda vragu, Herbarta, tolikega junaka, .pa on, toliki malo-vrednež! Kdo povrne Slovencem izkušenega Herbarta ? Vitez Vovk ? Izdajavec si ne more v tem trenotku kaj, da bi ga ne obšla groza, ko pregleda tolike provzročene nesreče. Plerbart! Vit! Junaška slovenska vojska! Vse si izdal v pogubo — ti, vitez Vovk!
Če je kateri greh, ki se ne more odpustiti nikdar, tedaj je izdajstvo ta greh, to črno, črno delo!
"Vas grize, da se tako kislo držite," pikne ga Vohač, vedoč, kaj se godi v vitezovem srcu.
"Zadel si, Luka," dobi odgovor in Vovk se dalje vtopi v misli, sileče v njega. "Grize me, vest me grize, ki sem menil, da sem jo že davno pokopal. Herbart! Vit!"--
"Oj, ti budalo," se črez nekaj časa glasno nasmeje. "Takim neumnostim pustiš, da ti letajo po buči ? Kaj Herbart, kaj vsi drugi, kaj ves svet ,ako moja osnova to zahteva!"
Boj se vname do živega. Še nekaj korakov, pa so skupaj, in potem velja roka zoper roko, mož zoper moža. Megla že plava nad glavami in hitro gine. Solnce milo, jasno sije, in y njegovih dobrovoljnih žarkih se sveti in bliska krščanski in turški meč. Zdaj se vidijo vsi oddelki Turčinov. Bože, to bode mesarsko klanje! Kristjani, pred vami na desni, na levi mrgole povsod sovražne drhali, žele vam pogin! Slovenci, od vseh strani vas stiskajo sovražni zoperniki; kje je rešilna pot?
Čim dalje boj traja, tem huje raste srd in besen pogum v srcu bojevnikovem. V taki sveti jezi se vržejo Slovenci na neštevilnega vraga. Herbart stisne na njegovi strani bore-čemu se Vitu poslednjikrat roko, in v tem stisku je bilo slovo, kakor ni drugače soditi, za ta svet. Le en trenotek nese misel Vita daleč proti zahodu za gore v domači grad, kjer je pustil drago- Lavro, na prijazno Visoko, kjer je pustil milo mu hčerko. Za vselej ? Bog ve!
"Za menoj, kdor ima srce," zagrmi Her-bartov glas in rdeča zastava frfra visoko nad glavami kristjanov. Vojskovodja slovenski
* * * *
*
ft
izpodbe žlahtnega konjiča, a ta se silno vzpne, kakor da bi ne hotel nesti svojega gospoda v smrt. Kdaj je slovensko krdelo zapustilo svojega vodnika? Vdero za načelnikom, junaki za junakom vdero v goste sovražne vrste.
Ta naskok, ta krepki naval provzroči v Turčinih nemir in nered. Strmeči in osupnje-ni izprva ne vedo, kaj početi. Polumeseci se zibljejo, zastave omahujejo in konjski repovi frfotajo v zraku. Pa zopet se postavijo. Velik kreg in trušč nastane med njimi. Kdo b! se dal od preklete raje, od krščanskih psov meniničtebinič brez obrane posekati? Kaj je nam mar, Ferat-beg, za tvoje posebne želje ? Da le gjavre pobijemo!
Začne se najhujši boj. "Allah" krohotajo mohamedanci; "Jezus," kriče kristjani. Kako se križajo meči! Kakor grozen val ob času hudega vremena dero Slovenci naprej, na vse strani deleči smrt. Prah se dviga, silno žvenketanje orožja, zraven neizmerno kričanje srditih vojakov, stokanje in ječanje ranjenih in umirajočih. Žare se obrazi, bliska se morilno jeklo, kri se pretaka, da je ne more zemlja popiti. Naši se borijo kakor levi, strašno obilo trosijo smrt med sovražnike. Strah se širi po sovražnikovih vrstah.
Kaj pomaga ves pogum! Črez nakupičene mrtve Turčine stopajo povsod nove drhali. Zdaj se še pokaže, kaj imaš upati tujcu. Levi del krščanske vojske, sami tujci, se spusti v beg, v silno važnem trenotku. Na Vovkov svet je bil Ferat-beg svoji vojski zapovedal, naj se levemu oddelku kristjanov umakne široko na stran, da tako zapelje tujce v beg. In kakor je rekel Vovk, tako se je tudi zgodilo.
Zdaj se Slovencem bliža konec. Zbere je še enkrat načelnik okoli sebe, krvaveč iz mnogih ran.
"Bratje, zdaj velja drago prodati naše življenje! Naprej! Za vero in dom!"
Zopet se zakade v najgostejše trume in Turkom koljejo glave, pa tisoč jih nadomesti deset, katere je posamezen junak podrl. Od trenotka do trenotka se zmanjšuje kopica o-koli Herbarta; od vseh strani pritiskajo Turki. Skoraj bode načelnik sam; rojaki padajo drug za drugim, do zadnjega dilia se boreči, kakor se borijo le junaki. Zdaj se zgrudi Her-bartov konj, od sablje smrtno zadet; pa Turjaški na tleh stoječ udriha okoli v razdražene vrage. S silno roko nameri na nekega poveljnika, ki ga je bil hotel zgrabiti in živega dovesti k Feratu. Dobro g.a zadene, da Turčinu glava odleti na tla; jezik še nekaj mrmra, o-česa se krožijo, le nekoliko časa se premika, zeva, obleduje in ugasne; iz trupla pa, ki je ostalo na konju, je visoko planila kri. Strašen vik zaženo Turki, ko ostnašeni konj zdir-ja po ravnici, na sebi truplo svojega gospoda. Herbartov meč neprenehoma seka po Turkih.
Za prenovljenje duha..
V tem velepomembnem času, ko se celi svet zbira okrog svojega Evharističnega Kralja, ko se nam misli nehote zresnijo, ko začasno pozabljamo po-svetnost in se duh dviga kvišku za višjimi cilji, sedaj čutimo potrebo spodbudnega berila, dobrih knjig, ki nas povedejo globoko v duhovno življenje ter nam prenove duha ga utrdijo za vse, kar je dobro in plemenito.
Knjigarna
"Amer. Slovenec"
^ nudi za to priliko sledeče knjige:
Na noge v sveti boj................$0.35
Prilike .............................35
Spolnuj zapovedi, 2 knjigi.. 1.00 j.
Več luči 2. zvezka.............20 O*
Koledar Moh. dr..................20 ^fc
Skupaj .......................... $2.10
VSE TE KNJIGE NAROČENE SKUPAJ, DOBITE ZA..................................................
z Molitvenikom za amer. Slovence (cena $1)....$1.50
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 W. 22nd STREET	CHICAGO, ILL.
susmnggE
i
m
LOM STRITAR
se priporoča rojakom za naročila premoga, katerega pripeljani na dom. Prevažam pobi-štve ob času selitev in vse kar spada v to stroko.
Pokličite me po telefonu I 2018 W. 21 st Place CHICAGO, ILL. Phone: Roosevelt 8221.
Širite in agitirajte vsepovsod za Amer. Slovenca!
^.aiiiii)iiiiiic3iiuiiiiiiiic2iiiij]iiiiMr3iiiiiiiiiiticaitfiiiiiiiiiEaiiuiii]iiiiC2itiiiiif(iiiC3]iiiiiiiiiiiEaiiiiiiiiiiiiEaiitiEiiniiicatiiiiiiiii]ic3ii]iiiiiiiiica ^^
Pozor krojači in šivilje v Ameriki |
INTERNATIONAL CUTTING ACADEMY LONDON, PARIZ, LJUBLJANA. Korespondenčni tečaji v slovenskem jeziku za Ameriko. Vsak krojač ali šivilja se more potom tečaja s pošto naučiti najmodernejši amerikanski, angleški ali francoski kroj po preizkušenem sistemu po merah in modelih, s slovenskim podukom in s sloven- | skimi knjigami. Modni žurnali s priloženim slovenskim podu- = kom. Informacije in vpise. — INTERNATIONAL CUTTING | ACADEMY, London, Pariz, Ljubljana, od ministra za trg. in | obrt konc. krojne šole.	n
F. POTOČNIK diplomiran v Angliji, izprašan profesor kroja	=
STARI TRG 19-1, LJUBLJANA, JUGOSLAVIA	|
^c3tiiTtitriiiic^iriiiiiiiiiic3iiiiifiii]itc3iJiiiiniiiic3nijtt:ni]ic^tMiMiiiiiic3iitiiiii[tiic3iiiiiiHitKC3i]Jiiniiiiic3iiii i iiimi tauntrmiti c^ iiinjnmir»>
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Cenjenim naročnikom (cam), prijateljem in dobrotnikom "Amer. Slovenca" in "Ave Maria" v državi Pennsylvania naznanjamo, da jih bo te dni obiskal naš glavni potovalni zastopnik Mr. Frank Kurnik, ki je pooblaščen pobirati naročnino, oglas^, prodajati knjige in sprejemati naročila za vse, kar je v zvezi z našim podjetjem.
Vsem ga prav toplo priporočamo, da mu grejo na roko in pomagajo širiti katoliške liste Amer. Slovenec in Ave Maria. V časih kot živimo, je katoliški tisk za katoličane najmodernejše orožje. Zato tudi oni, ki se trudijo z razširjevanjem katoliškega časopisja, zaslužijo vsestransko pomoč.
Uprava "Am. Slovenca."

ROJAKI V SO. CHICAGO
ALI ŠE NE VESTE DA IMA JO S. GORNIK na
9476 — Ewing avenue
▼ zalogi vedno najboljše grocerijsko blago, vsakovrstna meso, sveže in prekajeno. Parutnino in vse kar slovenska gospodinja potrebuje?
Vsem se priporoča v poset!
M
.........................■..'»•»■■.■Brr;
..................................
^PISANO POLJE j
fd	T HM TV.___1.
J. M. Trunk.

Naznanilo
Slovencem in Hrvatom naznanjam, da sem kupil mesnico in grocerijo od znanega rojaka Mr. Tičarja, katera trgovina je bila vedno na dobrem glasu. Tudi jaz se bom potrudil, da bom svojim odjemalcem postregel kar najbolje mogoče z vsakovrstnim okusnim blagom in vedno svežim mesom. Rojaki prepričajte se — obiščite me. Se toplo priporoča
GEORGE LISJAK, lastnik
110 —57th STREET,	PITTSBURGH, PA.
N.Y. Dental Parlors
DENTISTS
1958 West 22nd St., Chicago, 111. Vogal Robey in 22. cesta.
DOBRO ZDRAVJE je odvisno od dobrih zob. Ne glede na to, koliko časa že niste imeli opravka pri dentistu, vedno je še čas, da pustite zobe pregledati in spraviti v red. Naše delo je garantirano in najbolje, bodisi plombiranja, krone, plošče in sploh umetno čeljustje. Naše cene so najnižje — pridite in prepričajte se!	sr
Anton Wencel
Naslednik Frank Grilla 1818 West 22nd Street, Chicago, III.
Razvaža mleko na dom točno vsaki dan. Edina slov. mlekarna. Rojaki, podpirajte jo!	sr
Telefon Canal 0537
MRS NICHOLAS GOETTERT
POGREBNI ZAVOD Chapel 2046 W. 23rd Street	Chicago, Illinois
Se priporoča Slovencem v naklonjenost
Slovenskemu občinstvu obenem naznanjam, da nisem več y zvezi v mojom poklicu z MR. AND. GLAVACHEM. Kadarkoli rabite po-grebnika pokličite direktno mojo telefon številko ki je označena v tem oglasu.	i
GOSPODINJE V JOLIETU
so prepričane, da dobijo pri meni najboljše, najčistejše in najcenejše
MESO IN GROCERIJO
, V zalogi imam vedno vsake vrste sveže ali suho prekajeno meso ter vse predmete, ki spadajo v mesarsko in grocerijsko obrt.
P
JOHN N. PASDERTZ
Tega jaz nisem trdil.
Omenil sem neko "opično ponašanje" v Žarkometu, kakor se pač n. pr. govori o lisičji zvitosti. G. Molek naredi iz tega kar — opico. Te ali "opičja-ki" so, meni, v lastnih kolonah, toraj sem jaz opičjak, celo pravi makakoti so. Zeio lino, in se tem manj prilega, ker se v isti številki in na isti strani gospoda zelo huduje "nad neizmerno ljubeznijo do bližnjega in visoko (katoliško) izobrazbo," ako pade kaka bolj trda beseda. V svojem taboru je videl makakote, katerih nisem jaz tja postavil, drugače bi ne mogel opozarjati na "opičjake v lastnem (mojem) šotoru." Kdo je naredil makakote, da jih kar mrgoli? Zadel je žarkome-tar edinole s paglavcem, ker le paglavci kažejo na druge, ako sami kaj zakrivijo.
Radi "male zabave," ni nobene jeze, saj je vigred v naravi.
Nebesa so in bodo.
Katoliška nebesa bodo kraj miru in ljubezni za tiste, ki jih dosežejo, in so za one, ki jih že imajo. Ni strahu, da še niso. Protestantovska, budistična, jmuhamedanska nebesa so le različna pojmovanja, nebesa pa bodo kraj miru in ljubezni za protestante, budiste ... če jih dosežejo. Zafrkljivo zapiše 'g. Molek: "Vsi kandidatje za | nebesa prinesejo mir in ljubezen že seboj s tega sveta," a pove resnico, kakor je nekoč Kajfež nehote prerokoval. Sam Krist pravi: "Božje kraljestvo je v vas," mora biti toraj že tu.
Kot kamen mu pa leži na srcu mati, "katere edini sin ali hči bo vso večnost v peklu." Je za naše sedanje stanje in mišljenje malo težavno. Tudi apostoli so imeli v neki drugi zadevi to srčno bol, pa je Krist rekel: "Neque nubent, neque nubentur ... ne bo ne možitve, ne ženitve, bodo kakor angeli.
Utopije si delajo ljudje sami. * * *
Kaj si ljudje domišljujejo.
Mr. Joseph Presterl, Collin-woocl, O., je dobil nekaj odgovora na dopis v Prosveti št. 103 že na drugem mestu. Naj mu bo nekaj odgovora tudi od moje strani.
Šlo je za to, ali je namen S. N.P.J., da dela protiversko propagando vsaj potom svojega Glasila. Verska propaganda je vsakemu prosta, a dasi sem jaz izjavil, da bi protestiral, ako bi tajniki z rožnivencem okoli vratu delali tako propagando, vidi Mr. Presterl v tem — strahove. Piše: "Vendar pa iz vsega Trunkovega pisanja zija neizmerna želja, da bi društveni tajniki pospeševali njegovo glupo propagando. Saj poznamo klerikalno (ali je še
kaka druga?) duhovščino, kako si ustvarja sigurnejša tla pod nogami. Na vse načine. — Tajno propagando bi radi, tisto propagando, ki zasluži od vsega človeštva najstrožjo grajo. Naša slovenska duhovščina bi rada zopet učinkovite propagande skozi temne linice spo-vednic. Radi bi pripravili nazaj vse odpadle Slovence, da bi zopet imeli nad njimi absoluten upliv." Propaganda je svobodna, dasi gotova ni umestna, m pa nobena laž, ako slovenska duhovščina skuša pridobiti odpadle Slovence, laž je samo to, kar trdi Mr. Presterl o namenu. To je poklic duhovščine, in zanemarjala bi svojo dolžnost, ako bi ne iskala izgubljenih.
"Pojasnilo" glede pravil, za kar je šlo, je pa tako, da ostanem jaz, žal, "zabit in nedostopen in do slepote zagrizen, ker je pač "pojasnilo" preveč — zabito.
Kje se je zahtevalo, da naj Prosveta piše "za Trunka in njegove kolege?" Drugo vprašanje je pa, ali je Prosveta P° pravilih opravičena pisati Pr°" tiversko. Fraze "ne delavci, «e napredni, ne organizirani" s° fraze m nimajo s stvarjo PraV nič opraviti.
Mr. Presterl vidi povsod le kruhek. Vsaj slovenski in kai liški duhovščini gre za načela-Ako on imenuje ta načela '2a* vajalna," potem bo on tako trditev težko dokazal, in mi s'-ne smatramo za trote. Sicei' Pa nobenega ne silimo, da bi moral oprijeti naših načel, in na tisoče slovenskih čebelic Je brez — trotov. Ako niso vsi, pač v tem dokaz, da načela n1* so "zavajalna," ker s kak11? zavajanjem, podomače golj11!1
jo, bi se težko kam prišlo-
Ce
on emfatično zatrjuje: "M* čemo odpraviti vse poneumnC' valnice," bo težko uspel.
Mr. Presterl trdi, da sem "do slepote zagrizen." Ali ne bo pri njem precej velika me1' zagrizenosti, če piše: "Mi mo, kaj je za nas in vse delaj
stvo dobro, ne da bi nas
kdo
učil, ki za delavstvo in čloVe* štvo sploh še ni storil ničesal dobrega, pač pa si priaadeVj1' da bi naredil kolikor mog slabega, namreč da se bo nJe mu dobro godilo v škodo di gim?" Višek zarukanosti bi ^ ako bi se duhovščina namen0 ma "prizadevala, da bi narc"lila kolikor mogoče slabega, sicer iz namena, da bi se "J1 _ . bro godilo." Pa bo pač le prav blizu norišnice, ki kaj kega trdi.	.>
Ako je Mr. Presterl nalet®
i " k1
na koga "izmed naših vrst,
ni O. K., mu lahko povem v toj
lažbo, da sem tudi jaz
med socialisti nekaj prav Pa
metnih ljudi, ki pa niso
njemu prav nič podobni. ........g
r	1 .............uiillPg
cor. center & hutchins sts.,
Chicago Telefon 2917.
joliet, ill.
ČITATELJI!
Dr. H. Rosen b lit h
iz Przemysla, Avstrija; špecijalist že 25 let za
srce in pljuča nerodnosti in bolečine, je odprl svoj urad na 2149 w. division street Dr. Rosenblithova znanost za srčne in pljučne bolezni Vam zasigura okrevanje.
dr. h. rosenblith, zdravnik in ranocelnik. Office in Home	Uradne ure:
21.49 w. Division Street	8—11 A. M.; 2—S P. M.
Phone Humboldt 2429	7—9 zvečer.
in
DR. J. F. KONOPA zdrTO£od™
x žarki. Zdravi vse bolezni hitro in uspešno. Specialist za zdravljenje vse moških, ženskih in otroških bolezni.
1520 W. Division St., vogal Milwaukee ave. 1 Dickson St., Chicago, 111.
Pho. Armitage 6145. — Od 10-12 dopoldne, 2-4 in 6-8 zvečer, v nedeljo od 10-12.	326
: Izšel je : I
SLOVENSKI KAŽIP0T[
za slovenske romarje, ki pridejo na
Evharistični kongres. |
Knjižica ima prilično obliko 6x3Va palcev in je ravno | prava za v žep. Vsebuje navodila, kako se pride iz vse^ | postaj v slovensko naselbino. Vsebuje natančni vozni re g vlakov iz raznih postaj na vse dele iz Chicage. Obenen™ vsebuje tudi natančni splošni in tudi lokalni slovensk1 program evharističnega kongresa. Pišite takoj po nJ° predno greste na pot. Stane samo 10c.; po pošti več radi poštnine. Noben romar naj ne bo brez te knjiz«' ce. Ker smo jo izdali le majhno število si jo
preskrb«*«
takoj, predno poide.
Amerikanski Slovenec
1849 WEST 22nd STREET,	CHICAGO, H-1'