DDK 551.763.3
Zgornjekredni sedimenti na območju Posavskih gub
Valentin Lapajne in Ljudmila Sribar Uvod
V letih 1969 do 1970 smo raziskali del severnega krila trojanske anti-klinale v okolici živosrebrnega rudišča Marija Reka. Neposredno severno od Šterbenkla in Zlakove peči smo po mikrofosilih določili zgornjekredni ploščasti lapornati apnenec z vložki apnene breče. Te plasti je Teller (1907) na geološki specialki Celje—Radeče (merilo 1 : 75000) uvrstil v svetle apnence in dolomite srednje triade. Leta 1968 sta V. Ferjančič in M. Znidarčič iste plasti, kot tudi sedimente pri Sv. Miklavžu severno od tod, uvrstila v zgornjo triado, dolomit na 2lakovi peči pa v spodnjo triad o.
Stratigrafsko zaporedje
Na permokarbonskem sivem kremenovem konglomeratu ležijo groden-ski skladi. Njihov spodnji del sestoji iz sivega in rdečega kremenovega konglomerata, ki prehaja više v sivi in vijoličasti kremenov peščenjak ter vijoličasti alevrolit in sljudni skrilavec.
Na nagubane permokarbonske in grodenske plasti, ki se razprostirajo od zahoda proti vzhodu, je na območju 2lakove peči in Šterbenkla nari-njen srednjetriadni sivi plastoviti do masivni dolomit. Neposredno vzhodno od Šterbenkla ga prekriva sivi in temno sivi ladinski apnenec z ostanki drobnozrnatega limonitiziranega tufa.
Na srednjetriadni dolomit in delno apnenec so narinjeni zgornjekredni sedimenti, ki se razprostirajo od zahoda proti vzhodu v skoraj 2 km dolgem ter 50 do 150 m širokem pasu (si. 1). Sestoje iz ploščastega, delno skri-lavega rdečkasto sivega do rjavkasto sivega lapornatega apnenca, ki vsebuje vložke breče in roženca. Vložki breče so pogostni v spodnjem, zlasti pa v zgornjem delu profila. V tem delu vsebuje apnena breča mikrofosile, na podlagi katerih smo apnenec z vložki breče in roženca uvrstili v zgornjo kredo.
Na zgornjekiedne plasti sta ob marijareškem prelomu s severa narinje-na ladinski sivi tufski peščenjak in temno sivi glinasti skrilavec. Proti vzhodu je del krednih in ladinskih plasti narinjen neposredno na karbonsko podlago, na zahodu pa so ladinske plast v tektonskem kontaktu z gro-denskimi.
■ Marija Reka
800-
Holocen Holocene
Zg. kreda Upper Cretaceous
Sr. trias Middle Triassic
liii
Pobočni grušč Talus slope
Lapornati apnenec z vložki breče Marly limestone intercalated with breccia
Sivi glinasti skrilavec in tufski peščenjak Grey clay shale and tuffaceous sandstone
Sivi in temnosivi apnenec Grey and dark grey limestone
Sivi plastoviti dolomit Grey bedded dolomite
-r- Smer in vpad plasti 10 Strike and dip of beds
__Domnevna geološka meja
Supposed geologic boundary
Meja zveznega prehoda Transition zone
Prelom Fault
Domneven prelom Supposed fault
Sr. perm Middle Permian
Vijoličasti alevrolit, sljudni skrilavec Violet siltstone, micaceous shale
Vijoličasti in sivi kremenov peščenjak Violet and grey quartz sandstone
Rdeči in sivi kremenov konglomerat Red and grey quartz conglomerate
8
Nariv
Overthrust
Domneven nariv Supposed overthrust
Nahajališče mi krofavne Microfauna occurrence
Permo- karbon Carboniferous - < Permian
O.Q
Sivi sljudni kremenov peščenjak Grey micaceous quartz sandstone
Sivi kremenov konglomerat Grey quartz conglomerate
SI. 1. Položaj zgornjekrednih plasti zahodno od Marije Reke Fig. 1. Position of the Upper Cretaceous beds west of Marija Reka
SI. 2. Zgornjekredni lapornati apnenec z vložki apnene breče, jugovzhodno od
domačije Urankar
Fig. 2. Upper Cretaceous marly limestone with calcareous breccia intercalations, southeast of the home Urankar
Mikropaleontološke raziskave
Zgornjekredni sedimenti so najlepše razgaljeni v useku ceste jugovzhodno od kmetije Urankar (si. 2). Plasti vpadajo proti NNE pod kotom 70° do 80°. Vzorčevali smo ploščasti lapornati apnenec in vložke drobno-zrnate do debelozrnate apnene breče.
Posamezni kosi apnenca v breči vsebujejo odlomke lupin mehkužcev, verjetno rudistov, in foraminifere: Orbitolina sp., Trocholina sp., Milio-lidae in Textulariidae. Poleg foraminifer nastopajo v vzorcih še redke pito-nele in ostanki morskih ježkov. Veziva je v breči malo; sestoji iz peščenega apnenca in vsebuje presedimentirane preseke rodov Globotruncana sp., Orbitolina sp. in Cuneolina sp. (tabla 1, si. 1, 2.) Pomembni so ostanki giobotrunkan, ker dokazujejo zgornjekredno starost breče in lapornatega apnenca.
Enak razvoj plasti kot pri Šterbenklu imamo tudi pri Sv. Miklavžu. Te plasti je uvrstil Grad (1969) v psevdoziljske sklade wengenske stopnje. V vzorcu apnene breče, ki ga je prinesel V. Ferjančič (1968), smo določili algo Clypeina jurassica Favre in Thaumatoporella parvovesiculifera (Raineri). Poleg alg nastopajo še Miliolidae, Textulariidae in ostanki morskih ježkov (tabla 2, si. 1). Na podlagi klipein smo vzorce uvrstili v zgornjo
juro. Pri ponovnem vzorčevanju smo sedaj v kosih breče našli presedimen-tirane foraminifere Trocholina sp. in Orbitolina sp. Na podlagi teh najdb uvrščamo brečo v zgornjo kredo. Podobno brečo je B. A n i č i c prinesel iz okolice Zaloga jugovzhodno od Jurkloštra. Vsebuje presedimentirane odlomke orbitolin in lepo ohranjeno troholino. Poleg foraminifer so v vzorcu še ostanki krinoidov in morskih ježkov (tabla 2, si. 2). Enake zgornje-kredne plasti smo našli še dalje proti jugovzhodu na severnem in južnem pobočju Bohorja. V vzorcu lapornatega apnenca severozahodno od Brezovega smo določili foraminifero Globotruncana ex. gr. linneiana, ki kaže na zgornjekredno starost. V kosih breče pa smo določili foraminifere Orbitolina sp., Cuneolina sp. in Miliolidae (L. S r i b a r, 1960).
Sklep
Apnena breča, ki nastopa kot vložek v lapornatem apnencu na več krajih litijske in trojanske antiklinale, vsebuje v kosih foraminifere Orbitolina sp., Cuneolina sp., Trocholina sp. in algo Clypeina jurassica ter ostanke krinoidov in morskih ježkov. Fosilni ostanki kažejo na to, da izvirajo kosi breč iz jurskega in krednega apnenca. Globotrunkane v vezivu breče dokazujejo zgornjekredno starost. V lapornatem apnencu smo doslej našli globotrunkane le severozahodno od Brezovega.
2e doslej znana nahajališča (Grad, 1960; Kuščer, 1967) in novo najdeni erozijski ostanki zgornjekrednih plasti kažejo na njihovo precejšnjo razširjenost v Posavskih gubah. Enak razvoj zgornjekrednih plasti sledimo z območja Posavskih gub na Medvednico v severnemu delu Hrvaške (L. Babic, I. Gušič i D. N e d ž 1 a , 1973).
Zanimiva je najdba alge Clypeina jurassica pri Sv. Miklavžu. To je doslej najsevernejše nahajališče te alge pri nas.
Upper Cretaceous Deposits in the Sava Folds
Valentin Lapajne and Ljudmila Šribar Abstract
The calcareous breccia, that appears as an intercalation in the marly limestone in several places in the litija and Trojane anticlines of the Sava Folds, contains in the rock fragments the foraminifers Orbitolina sp., Cuneolina sp., Trocholina sp., and alga Clypeina jurassica as well as remnants of crinoids and sea urchins. These fossils prove the geological age and origin of the breccia fragments derived from Jurassic and Cretaceous limestones. Globotruncanas in the breccia cement, hovewer, prove its deposition in Upper Cretaceous.
The foraminifer occurrences as known up to now indicate a rather wide spread of the Upper Cretaceous beds in the Sava Folds. According to L. Babic, I. Gušič and Devide-Nedšla (1973) the same deve-
16 — Geologija 16
241
Si. 1. Globotruncana sp. in odlomki rudistov v zgornjekredni breči, 35 X, jugovzhodno od kmetije Urankar št. zb. 816-26879 Fig. 1. Globotruncana sp. and rudistid fragments in the Upper Cretaceous breccia, 35 X. SE of the home Urankar
SI. 2. Apnena breča z Orbitolina sp., 35 X, zgornja kreda, jugovzhodno od kmetije Urankar, št. zb. 113-27310 Fig. 2. Calcareous breccia including Orbitolina sp., 35 X, Upper Cretaceous, SE
of the home Urankar
SI. 1. Clypeina jurassica iz apnene breče, Sv. Miklavž, 35 X, zb. 17196a-17043 Fig. 1. Clypeina jurassica from the calcareous breccia, 35 X, Sv. Miklavž
SI. 2. Orbitolina sp., Trocholina sp. in ostanki morskih ježkov iz zgornjekredne
breče, 35 X, Zalog pri Jurkloštru št. zb. 12167/3-26790 Fig. 2. Orbitolina sp., Trocholina sp. and sea urchin remains in the Upper Cretaceous breccia, 35 X, Zalog pri Jurkloštru
lopment of Upper Cretaceous beds can be followed from the Sava Folds towards the Medvednica in Northern Croatia.
Of interest is the occurrence of the alga Clypeina jurassica near Sv. Miklavž. This in the northernmost occurrence known up to now of this alga in our country.
Literatura
Babič, L., Gušič, I., D e v i d e - NedčlaD. 1973, Senonski kršnici na Medvednici i njihova krovnina. Geološki vjesnik, sv. 25, Zagreb.
E1 i s, B. et Messina A.R. 1940—1972, Catalogue of Foraminifera. Special Publ. Am Mus. of Nat. Hist. New York.
Ferjančič, L., 2 n i d a r č i č M. 1968/69, Geološka karta 1 :25.000, list Prebold in Zabukovica 1,3. Arhiv Geološkega zavoda, Ljubljana.
Grad, K. 1960, Obvestilo o raziskavah krednih sedimentov v Posavskih gubah. Geologija 6, Ljubljana.
Grad, K. 1969, Psevdoziljski skladi med Celjem in Vranskim. Geologija 12, Ljubljana.
Kuščer, D. 1967, Zagorski terciar. Geologija 10, Ljubljana. L a p a j n e, V. 1970, Geološke raziskave na območju M. Reke v letu 1969. Arhiv Geološkega zavoda, Ljubljana.
L a p a j n e, V. 1973, Geološke raziskave na območju M. Reke v letu 1972. Arhiv Geološkega zavoda, Ljubljana.
S r i b a r, L. 1960, Mikropaleontološka preiskava vzorcev iz mezozojskih kamenin iz okolice Blance in Planine pri Sevnici. Arhiv Geološkega zavoda, Ljubljana.
S r i b a r, L. 1969, Mikropaleontološko poročilo o vzorcih z lista Celje. Arhiv Geološkega zavoda, Ljubljana.
Teller, F. 1907, Geologische Karte der osterr.-ungar. Monarchie SW Gruppe, Nr. 93, Cilli-Ratschach, Wien.
Winkler, A. 1923, Uber den Bau der Sstlichen Sudalpen. Mitt. d. geol. Ges. XVI, Wien.