l£lXLVI - št.83 - CENA 70 SIT Kranj, torek, 26. oktobra 1993 *ima je že pokazala zobe Moker in snežen konec tedna J^nj, 22. oktobra • Medtem ko je ves prejšnji teden po Sloveniji deževalo, je ob koncu •edna dež v višjih predelih Gorenjske prešel v sneg in povzročil nekaj težav na cestah. .j^ Nizke temperature in padavine so opozor-q> da se bo zima vsak čas začela. Na °renjskem je začelo snežiti že v noči na ptek, vendar večjega dela cestnim podjetjem I °i prinesel. Na gorenjskih mejnih prehodih bilo večjih preglavic in čeprav je na Korenskem sedlu in Predelu zapa- ^ubelju, olo Ve* lr J° več kot dvajset centimetrov snega, so bile s ceste normalno prevozne že v petek doPoldne. prevozne ze v Cestarji so čistili ceste tudi Zgornjesavski dolini vse do Kranjske Gore. Tako kot lansko jesen pa je bilo nekaj več težav zaradi obilnega deževja. Ceste so bile povsod mokre, ponekod pa je moča nanje nanesla tudi pesek iz obcestnih bankin. Voda je ovirala promet v podvozu na Črnivcu, kjer je bila cesta Še včeraj zjutraj zaprta, k sreči pa večjih poplav na Gorenjskem letos ni bilo. Zalilo pa je tudi nekatere dele Sorskega polja. • M. G., foto: J. Pelko DANES Plačilna kartica ACTIVA DENAR ZA AKTIVNE /• ljubljanska banka Gorenjska banka d.d., Kranj Predsednik države Milan Kučan na Glasovi preji v hotelu Kompas v Bohinju Zgodovina postaja dekla politike "Za Slovence Je zelo izrazito, da vsaka generacija misli, da se zgodovina začne z njo in da prej m bilo ničesar. Pogosto se sliši, da zgodovino pišejo zmagovalci. Zmagovalci interpretirajo zgodovino. Dejstva pa seveda ostanejo in ostanejo v različnih časih zlasti v funkciji različnih političnih in ideoloških interesov. Za narodovo zgodovino je slabo, če se skušajo spremeniti dejstva in uničiti dokazi. To se dogaja tudi z nami," je povedal med drugim predsednik Milan Kučan. Predsednika republike Milana Kučana, gosta Glasove preje, in voditelja preje Viktorja Žaklja je vesela družba iz cerkljanskega konca povabila na kozarček peninc. Bohinj, 22. oktobra - Predsednik države Milan Kučan se je v odgovorih na vprašanja voditelja Glasovih prej Viktorja Žaklja in v odgovorih na vprašanja občinstva, ki je kljub slabemu vremenu napolnilo osrednji prostor bohinjskega hotela Kompas, izkazal kot dober poznavalec razmer na Balkanu in vzrokov, ki so pripeljali do vojne v tem delu Evrope. Po njegovem sta zelo nevarni mitologizacija in fetiši-zacija zgodovine ali posameznega njenega dela. Primer je srbski način reševanja nacionalnega vprašanja, kar je sicer legitimno, vendar je vprašljiv način njegovega reševanja. "Politika, žal to ni spodobno do stanu, ki mu jaz pripadam, zgodovino vedno postavlja v funkcijo svojih aktualnih lnte- to ne vzbudi svetovne slabe vesti," meni predsednik. Pomembno je, kje in kako bo Evropa razdelila področje miru in področje vojne. Ah na iugu na SotJi ali na Karavankah ah na Soči. To so sicer geografski pojmi, ki imajo v zgodovini svoje politične pomene. Za politike in politiko je po predsednikovem mnenju pomemben zgodovinski spomin. "Strinjam se, kar piše srbski tisk, da sem razbijal Jugoslavijo, ne strinjam se pa, kar piše slovenski tisk, da želim obnoviti Jugoslavijo," je dejal Milan Kučan. Svetovnim politikom je očital premajhno poznavanje dejanskih razmer na Balkanu. Na Žakljevo vprašanje, kaj je bila Osvobodilna fronta, osvobodilna ali revolucionarna, je Kučan dejal, da z OF do leta 1943 oziroma do Dolomitov ozirom Dolomitske izjave nima nobenih težav, od tu naprej pa se lahko začenja razprava, kje je bilo to osvobodilno dejanje zlorabljeno tudi v ideološke namene. Glede likvidacij, ki so bile fenomen vseh osvobodilnih gibanj, se pojavi problem predvsem po vojni. Vsi udobno, saj nanjo lahko pre- ti dogodki terjajo temeljito nese vso odgovornost, kar se v analizo in kritičen odnos. Vse njej dogaja. "Potem se lahko o Glasovi preji v petkovih Od-dogaia etnično čiščenje, potem prtih straneh. • J.Košnjek, se lahko dogaja genocid, ampak slika G. Sinik resov in si jo skuša prisvojiti in podrediti," je dejal predsednik Kučan. Opozoril je na resne težnje po obnovitvi Jugoslavije, kar je za Evropo najbolj INE PREZRITE I NI NAGRADNA IGRA ALI ŽREBANJE -PRIHRANEK ODVISEN IZKUUČNOOD VAŠE POSLOVNE IZNAJDLJIVOSTI! Današnji GORENJSKI GLAS Je lahko za Vas vreden 500 ali 1000 nemških mark. VEČ NA 10. STRANI. JUj"J° pri Bledu, 21. oktobra - Zakon je sprejet, čakamo še t^r|je uredbe, potrebnih bo še nekaj navodil, skratka, bo enJa »* slovenska lastninska zgodba. Kakšna resnično Djjjte ve nihče, bi lahko de i ali po pomislekih, ki smo jih bjjT*v klubu gorenjskih direktorjev Dvor. Gostja večera je ju MIRA PUC, direktorica agencije za privatizacijo, ki je je J Priznala, da je slovenski zakon zelo zapleten, vendar pa Po^Nfcla, da lastninjenju nihče ne bo ušel, v dveh letih bodo v «H0ielJ'n to morali napraviti. Marsikatero podjetje se ne bo ViJjj0. ptastniniti, pa tudi splača se ne, je dejal direktor tlj^5** Živil Branko Remic in dodal, da so doslej preganjali bte ktorJe, ki so lastninili, kmalu pa bodo potemtakem % "ganjali direktorje, ki ne bodo lastninili! Več na 8. strani ć. H.V. Foto: G. Sinik Ob krajevnem prazniku v Žireh Žirovci so dočakali novo zdravstveno postajo Žiri, 23. oktobra - 35 let je zdravstvena postaja v Žireh delala v (zadnja leta neprimernih in tesnih) prostorih tamkajšnjega zadružnega doma. Pred desetletjem, ko so Žirovci dobili novo lekarno, je za nov zdravstveni dom zmanjkalo denarja. Manjkalo pa ga je tudi vsa naslednja leta, čeprav so bili že izdelani popolni načrti Tretji načrt, izdelan novembra lani, je po letu dni vendarle uresničen. Ob krajevnem prazniku so Žirovci v soboto slednjič slovesno odprli nov zdravstveni dom. Naložba je po besedah direktorice Zdravstvenega doma Škof j a Loka dr. Majde Selan veljala 50 milijonov tolarjev. Polovico denarja je zagotovila občina, ostalo so posojila zdravstvene zavarovalnice, za opremo je segel v blagajno občinski zdravstveni dom, izneverili pa se niso niti tradicionalno darežljive žirovske tovarne, kadar gre v prid kraja. Zdravstvena postaja, ki bo opravljala splošno zdravstveno dejavnost, zobozdravstvo, pediatrijo, laboratorijske storitve, ginekološko kurativo in preventivo (posebej) tudi za kmečke žene) ter patronažno dejavnost in nekatere terapije, bo delala v enakem obsegu kot prej, le da v večjih in primernejših prostorih. Ob slovesni otvoritvi je za direktorico škofjeloškega zdravstvenega doma dr. Selanovo, ki je med drugim segla v zgodovino zdravstvene službe v Žireh od leta 1935. dalje, spregovoril tudi predsednik izvršnega sveta škofje Loke Vincencij Demšar. Novo zdravstveno postajo je ob otvoritvi blagoslovil Janez Šilar, župnik pri sv. Martinu v Žireh. . • D.Z.Žlebir, foto: J. Pelko SLOVENCI PO SVETU Narodni svet nasprotuje kanclerjevemu predlogu Urad avstrijskega zveznega kanclerja je začel postopek za oblikovanje sosveta za slovensko narodno skupnost. Narodni svet koroških Slovencev je proti dopsedanji sestavi in delovanju sosveta. Zakon o manjšinah zahteva ustanovitev manjšinskih sosvetov pri uradu zveznega kanclerja na Dunaju. V sosvetih so predstavniki prizadetih manjšin in vladajočih treh političnih strank: socialdemokratske, ljudske in svobodnjaške. Slovenski sosvet naj bi bil imenovan do 4. novembra. Tri politične stranke so že imenovale svoje predstavnike. Zveza slovenskih organizacij bo to naredila do roka, Narodni svet pa odklanja imenovanje. Zato je urad zveznega kanclerja potrdil dosedanje člane sosveta. Sosvet mora še letos obravnavati finančno podporo slovenski manjšini za prihodnje leto. Če se to ne bo zgodilo, lahko ostane slovenska manjšina na Koroškem prihodnje leto brez finančne podpore. Gre za IS milijonov šilingov. Narodni svet koroških Slovencev je že ostro napadel zveznega kanclerja. Očita mu nekompetentnost. Sosvet bi moral biti sestavljen po merilu moči posamezne slovenske organizacije. Kancler pa bojada ne želi nobenih sprememb, ki bi škodovale socialdemokratsko usmerjeni Zvezi slovenskih organizacij. Slišati je napovedi o povezovanju Narodnega sveta z Avstrijsko ljudsko stranko. Skopa italijanska država Znano je, da je nameravala italijanska država bistveno zmanjšati pomoč slovenski manjšini in povečati prispevke za italijansko manjšino v Sloveniji. Na Bledu sta se pred kratkim o tem pogovarjala tudi slovenski zunanji minister Lojze Peterle in italijanski zunanji minister Beniamino Andreatta. Italija naj bi skušala dati slovenski manjšini čim več, je obljubil italijanski zunanji minister in sosednja država naj bi to obljubo držala. Slovencem naj bi dala 6 milijard Ur za družbene in kulturne dejavnosti, ker je še vedno znatno manj kot doslej, ko se je vsota gibala okrog 8 milijard lir. Država Slovenija je italijansko ob tem opozorila, da bi se zaradi tega tudi v Sloveniji utegnile pojaviti zahteve po zmanjševanju pomoči italijanski manjšini. Minister Peterle se je pogovarjal tudi s predsednikom deželnega odbora Furlanije Julijske Krajine Pietrom Fontaninijem. Izpostavljena je bila nevarnost spolitizacije problema podpore slovenski manjšini v Italiji in italijanski v Sloveniji. Fontanini je izrazil upanje, da bo ta problem in sploh problem slovenskega zastopstva v oblastvenih organih rešil že dolgo obljubljam globalni zaščitni zakon. . * J.Košnjek Obvestilo borcem za severno mejo Letos poteka 75 let od bojev za severno mejo. V Mariboru bo organiziranih več prireditev, posvečenih temu zgodovinskemu dogodku. Osrednja slovesnost bo v soboto, 30. oktobra 1993, ob 11. uri v Narodnem domu v Mariboru, Ulica kneza Koclja 9. Ob tej priložnosti Eozivamo vse občane občine Kranj, ki so sodelovali v teh oiih in bi se želeli udeležiti omenjene prireditve, da se zglasijo v sredo, 27. oktobra 1993, v času od 12. do 15. ure v prostorih občine Kranj, Referat za borce in vojaške invalide, soba 107. Zanimiva priložnost za promocijo Slovenije Slovenija ni evropski Vzhod Škofja Loka, 25. oktobra • Na seminar o projektiranju in izvajanju (vodotesnih) ravnih streh, ki ga je konec preteklega tedna organiziralo podjetje izolacijskih materialov Termo iz škofje Loke, so strokovnjaki iz Nizozemske nepričakovano s seboj pripeljali tudi novinarje. Mi smo jih povprašali za vtise po dvodnevnem obisku. Thomas de Fouw, svetovalec inštituta BDA, pooblaščen za kontrolo izvajanja ravnih streh v Holandiji: "Ko sem pred tremi meseci prvič prišel v Slovenijo, sem bil nemalo presenečen, saj sem dobil povsem drugačne vtise od tistih v Vzhodni Nemčiji, ki mi je postala nekakšen vzorec vzhodnoevropskih držav. Slovenija je po načinu življenja, delovnih navadah in mentaliteti pa tudi standardu ljudi, urejenosti naselij, hiš in okolja povsem zahodnoevropska država. Še večje presenečenje me je čakalo na obisku tovarne Termo, za katero lahko mirno zatrdim, da ima proizvodnjo organizirano na ravni evropskih standardov (ISO 9000). Od desetletij starega mnenja, da je Slovenija pač dežela za železno zaveso, tako ni ostalo popolnoma nič. Vesel sem, če bom lahko s tem seminarjem prispeval, da boste z domačimi materiali znali graditi tudi ravne strehe!" lnt J.H. rVilschut, novinar in urednik revije Misst bouw BouwWereld' "Za Slovenijo sem zvedel šele, ko smo se odpravljali na obisk, in pričakoval sem, da se odpravljamo v slovansko deželo z vsemi njenimi značilnostmi in navadami. Namesto tega pa se srečujem z deželo, ki je povsem podobna Avstriji, torej z izrazito zahodno usmeritvijo. Presenečen sem tudi nad organiziranostjo stroke, za katero sem specializiran, saj sem slišal, da v Sloveniji obstaja informacijski center o vseh gradbenih materialih, ki se v Sloveniji proizvajajo, in temu nameravam posvetiti svoj naslednji obisk te prelepe dežele. Le žal mi je, da nam vreme ne dopušča, da bi si jo bolje ogledali." Dirk Lindeman, urednik pri Mandate Publishers Belgija: "Slovenijo in Jugoslavijo že dolgo poznam, saj že desetletja prihajam v te kraje. Bil sem večkrat na dopustu na Jadranu, imam prijatelje v Zagrebu in Sarajevu. Slovenija je prelepa dežela, vendar žal vse preveč onesnažena, zato si moram vedno, ko pridem na njeno mejo, tiščati nos. Tako stanje pripisujem slabim avtomobilom, slabemu bencinu, pa tudi mnoge tovarne bi morale kaj storiti, da bi zmanjšale svoje onesnaževanje okolja. Tudi to je del posodabljanja tovarn, ki ga sicer opažam. Moje srce pač pripada naravi. Imate veliko srečo, da ste se izognili temo, kar se dogaja v preostali nekdanji Jugoslaviji. To je za nas preprosto nepojmljivo, nerazumno - početje, ki spada globoko v pretekla stoletja. Trpim, ko vidim, kaj se dogaja v krajih, ki jih poznam, kjer sem srečal toliko prijaznih, dobrih ljudi." . • Š.Žargi I Z SLOVENSKEGA PARLAMENTA Prihodnji državni proračun bo predvsem rezultat političnih interesov Memorandumska kupčija vladnih strank Pretekli teden so delovna telesa državnega zbora dokaj kritično obravnavala prcdH proračunskega memoranduma za prihodnje leto. Včeraj je o memorandumu ponovfl0 razpravljal matični odbor za finance in kreditnomonetarno politiko. Vendar igra glavno vlog0 koordinacija vladnih strank, ki je (bojda) uspela uskladiti večino interesov in bo v državne111 zboru zlahka zbrala dovolj glasov za sprejem. Ljubljana, 26. oktobra - Pre- da bo prihodnje leto odločilna larjev, tujina pa pričakuje, da se demografsko ogroženim obto^t dstavniki vladnih strank, po dva iz vsake, so se v soboto sešli na zaprtem sestanku in skušali uskladiti poglede na proračunski memorandum. Kot se je uspelo zvedeti, je bil osnovni kompromis dosežen. Natančneje bo treba še opredeliti sredstva za razvoj, Združena lista pa ni bila povsem uspešna z zahtevo po zmanjšanju denarja za obrambo. Za zdaj tako kaže, da bodo o proračunskem memorandumu za prihodnje leto odločali politični interesi in usklajenost znotraj vladne koalicije, ki potem v državnem zboru, ne bi smela imeti problemov pri glasovanju in pri zavračanju pripomb opozicije. Vprašanje je, če je to najboljša pot, saj je zaradi tega lahko marsikateri upravičen argument preslišan. Pretekli teden so proračunski memorandum obravnavala delovna telesa državnega zbora. Matični odbor za finance in kreditnomonetarno politiko je ocenil, da sta javna poraba in proračunski primanjkljaj na skrajni še dopustni meji. Razmišljati bi bilo treba kvečjemu o njunem zmanjšanju. Finančni minister Mitja Gaspari je dejal, Eolitika osebnih dohodkov. Če odo izhodiščne plače skočile nad 27.000 tolarjev in zajamčena plača nad 26.500 tolarjev, se proračunski računi ne bodo izšli. Takšnih intervencijskih sredstev, kot so bila letos za železarne na primer, v prihodnje ne bo. Na potezi bodo banke in upniki. V proračunu za prihodnje leto so velika neznanka dolgovi pokojne Jugoslavije. Slovenija je pripravljena prevzeti 540 jnilijonov do- bomo obvezali za 1,2 milijarde dolarjev dolga. Komu premalo in komu preveč V odboru za finance in kreditnomonetarno politiko so menili, da daje proračunski memorandum prepičlo podporo izvozu, prestrukturiranju gospodarstva, podjetništvu in zaposlovanju ter Za obrambo vendarle več Ali je tisti, ki je zoper povečanju denarja za obrambo, sovražnik države, se lahko vprašamo ob razpravah o denarju za obrambo v prihodnjem letu. Takih obtožb so ponavadi deležni tisti, ki imajo ob denarju za obrambo pomisleke. Predlog, da bi prihodnje leto dali za obrambo toliko kot letos, to je 1,5 odstotka bruto družbenega proizvoda, ni dobil podpore v odboru za obrambo, ampak naj bi dali 2,1 odstotka. Obrambno ministrstvo in zakon o zagotovitvi sredstev za uresničevanje temeljnih razvojnih programov obrambnih sil v letih 1994 - 2001 računajo na 2,6 odstotka družbenega proizvoda. O tem zakonu bo državni zbor razpravljal kasneje. Minister Janez Janša je ob tem dejal, da gre za pomoto ali politično manipulacijo, nasploh pa je menil, da je predvidena postavka minimalna za osnovne naloge, saj smo kljub bližini vojne edina država brez učinkovite obrambe zračnega prostora. jem Slovenije, preveč pa socisli"1 državni upravi. Odbor za kJ*\ tijstvo pogreša uresničitev n**7 iz strategije razvoja kmetiji Vladnega programa še ni, pf,j tako pa ni niti besede o nalog', bi morala država do konca J* pokrivati proizvodno ceno »!? mleka. Odbor za notranjo p0'1, ko in pravosodje je grajal nafltfjjj vlade o dodatnem obdavčevanj avtomobilov, zaradi česar ^ postala Slovenija odpad sta pločevine. Odbor za «»*D*1 tehnologijo in razvoj očita orandumu prevel ciljev. Mora« izbrati le nekaj glavnih, na prin1 ceste in nova delovna mesl. Pogreša povezovalni, medreso^ ki pristop, domače znanje ,y tehnologijo pa bi lahko upora" za obrambne namene. OdlH* *J infrastrukturo je dvomil, če bofp v šestih letih zgradili 318 metrov avtomobilskih cest io bomo modernizirali železnlC' Vlada krši že sprejete zakooj na primer zakon o bencinske? tolarju, po katerem bi d10^ dajati za ceste 16 odstotK" drobnoprodajne cene goriva, dlaga pa 12 odstotkov. J.Košnjek STRANKARSKE NOVICE STRANKARSKE NOVICE Slovenska domoljubna stranka Klavs je govoril v svojem imenu Ptuj, 20. oktobra - Slovenska domoljubna stranka demantira vse izjave vršilca dolžnosti predsednika Ludvika Klavsa, ki jih je izrekel v začetku septembra, saj jih je izrekel v svojem imenu in ne skladno s programsko usmeritvijo in s stališči predsedstva stranke. Smo stranka, pravi izjava, ki šele nastaja, vendar smo spoznali, da je treba zaradi poštenja in imena, ki ga nosi stranka, stvari razjasniti po demokratični poti, na katero je Ludvik Klavs tako prisegal. Ne gre za nobeno Klavsovo stranko. Je med soustanovitelji. Gre pa za njegovo samovoljo in promoviranje samega sebe v javnih nastopah, do katerega bo stranka zavzela stališče, piše v izjavi, ki jo je podpisal generalni tajnik Rudi Lesjak. • J. K. Slovenska nacionalna stranka Zunanji minister služi Hrvatom Ljubljana, 21. oktobra • Slovenska nacionalna stranka protestira proti demografskemu spreminjanju in balkanizaciji Istre, ko vojska naseljuje begunce v slovenske počitniške domove. Stranka v izjavi za javnost, ki jo je podpisal Zmago Jelinčič, protestira proti ravnanju slovenskega zunanjega ministra, ki tako ponižno služi Hrvatom in jim asistira pri balkanizaciji Istre. Sočustvovanje s tegobami Hrvaške je lahko le zasebna zadeva gospoda ministra. Stranka oziroma njena poslanska skupina tudi ne ve, kaj pomeni izjava Lojzeta Peterleta, da so prišli v pogovorih korak naprej, ko pa je jasno, da smo šli vsaj dvajset korakov nazaj. Taki "koraki naprej" usmerjajo Slovenijo zgolj v Jugoslavijo. • J.K. Zeleni Slovenije Za vsak podpis 120 tolarjev Ljubljana, 2L oktobra • Zeleni Slovenije želijo zbrati 40.000 podpisov za referendum za predčasno zaprtje jedrske elektrarne v Krškem. Toda ministrstvo za notranje zadeve je Zelenim pojasnilo, da je treba podpise overoviti na občini, za vsak podpis pa je treba plačati 120 tolarjev takse. Zeleni so takoj predlagali ukinitev takse za uveljavitev svobodne volje državljanov v primeru iskanja podpore za referendum. Ta primer pomeni, da je treba imeti najmanj 68.500 mark. Že zbrani podpisi naj bi bili neveljavni. Stranka ima dve možnosti: da sama zbere denar ali uspe s predlogom za ukinitev takse. Zeleni tudi obtožujejo vlado zaradi namere obdavčiti nakup osebnega avtomobila. To bo pospešilo nakup starih avtomobilov, brez katalizatorja, ne pa novih s katalizatorji. Vozni park se bo za# spet starati, vlada pa ni držala obljube, da bo v začetku prihodnje! 1 leta dovolila nakup novih avtomobilov le, če imajo katalizator. >f | kaže, da želi vlada z arhaičnimi ukrepi le polniti državno blagajno. J.K. Demokratska stranka Vlada le prerazporeja denar Ljubljana, 22. oktobra - Demokratski stranki se zdinesnuV 0 predlog spremenjenega zakona o dohodnini, ki uvaja splošno d»vc olajšavo v višini 10 odstotkov povprečne slovenske plače, soglašaj0 K s predlogom olajšav glede na število otrok. Prvi ukrep ni 20 velikodušnosti države, ampak je le prerazporejanje sredstev, saj ^ »S vlada uvedla davek na avtomobile. Reševanje dohodnine je nevarni meji. Ni več spodbudna in zato lahko pričakujemo pos' nezakonitega ravnanja in beg davčnih zavezancev. Glede prorač^ kega memoranduma Demokrati pravijo, da v njem ni zna'' zmanjševanja proračuna, čeprav je bilo glede tega v parlament1*, sprejeto soglasje. Položaj gospodarstva in sociale je zadovoljivo re»* znanost, kultura in šolstvo pa ne. . • J.K. Slovenska nacionalna stranka Kranj Zbiranje podpisov Kranj, 26. oktobra - Kranjski občinski odbor Slovenske naciona o stranke zbira podpise za začetek postopka za revizijo zakona ^ državljanstvu, rodpise zbirajo vsak četrtek med 19. in 20. uT° strankinih prostorih v Poštni uUci 3 v Kranju v 5. nadstropju. Vabijo v gorenjske vojašnice Kranj, 26. oktobra •. Ob drugi obletnici odhoda zadnjega vojaka JA z ozemlja Republike Slovenije bodo gorenjske vojašnice odprle vrata vsem prebivalcem, ki jih zanima delo in življenje v njin. Jutri, 27. oktobra 1993, od 14. do 17. ure bodo v Kranju predstavili 310. učni center, kjer mladi preživijo prve tri mesece v vojaški suknji. Takrat bodo v vojašnici na Bohinjski Beli prikazali opremo vojakov-planincev, film Slovenska vojska in Triglav 92 ter diapozitive o usposabljanju planinske enote. V vadbenem centru na Pokljuki se bodo obiskovalci seznanili z njegovo namembnostjo. Ob tej obletnici in 75-letnici bojev za severno mejo pa slovensko ministrstvo za obrambo prireja skupno taktično vajo oklepno-mehaniziranih enot "Pivka 93". Vaja bo na osrednjem vadišču Poček pri Postojni v četrtek, 28. oktobra 1993, ob 10. uri.. • S. S. Kranj, 25. oktobra - V petek je občinski odbor Slovenj krščanskih demokratov v Kranju organiziral okroglo mizo o H^j lokalni samoupravi, na kateri so sodelovali profesor na Pf*^ fakulteti (in nekdanji predsednik Narodnih demokratov) ^ bodoči organiziranosti na lokalni ravni zelo veliko raz'|c^t pogledov, tako da tudi skorajšnje uskladitve in hitrega spreje zakonodaje ni pričakovati. . • Š.Ž. Slika: J. Pelko GORENJSKI GLAS Ustanovitelj in izdajatelj: KRA pisr NJ Uredniška politika: neodvisni nestrankarski politično informativni poltednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Predsednik časopisnega grela: Ivan Bizjak / Direktor in glavni urednik: Marko V^tfjgPf' Odgovorna urednica: Leopoldina Bogataj / Novinarji in uredniki: Helena Jelovčan, Jože Koinjek, Le a Mencinger, Stojan Saje, Darinka Sedcj, Vilma Stanovnik, Marija Volčjak, Cveto Zaplotnik, Danica Zavr' -^j, Andrej Zalar, Štefan Žargi / Lektoriranje: Marjeta Vozlič / Fotografija: Gorazd Sinik / Priprava aa rkk: Media Art, Kranj / Tbk: Podjetje DELO - TCR, Tisk časopisov in revij, Ljubljana / Uredništvo: Zoisova I. -1> telefon: 211-860,211-835, telefai: 213-163 / Naročnine, oprava, propaganda, oglasi: Bleiweisova 16, Kranj, telefon: 218-463, telefax: (064)215-366 / Mali oglasi: telefon: 217-960 - sprejemamo neprekinjeno 24 ur dne avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do 15. ure / Časopis izhaja ob torkih in petkih. Naročnina: trimesečni obračun - individualni naročniki imajo 20 odstotkov popusta. Za tujino: letna naročina 14U Oglasne storitve: po ceniku. Prometni davek po stopnji 5 odstotkov v ceni časopisa (mnenje RM1 23/27-92), CENA IZVODA: 70,00 SIT. i93 pbrati ZLIT v najem občinskega podjetja V t v Tržiški župan rešuje tovarno Poleg njega bo denar v novo firmo vložilo še 11 poslancev in en gost. J*>*,23.o. Petkovo izredno zasedanje tržiške skupščine, ta * j 88 si^'cau samo zaradi negotove usode podjetja ZLIT, je «>orda le našlo ključ za izhod iz dolge ijcev. TržiŠka malhe. občina nima polne iz katere bi dajala .ar za reševanje propadajo-°* Cnn in socialnih problemov ^ "jih, je v uvodu petkove l^cdne skupščine ugotovil nJen predsednik Peter Smuk. Pasiven odnos Sklada za S^oj RS kot lastnika tovarne ZLIT do ?°v v njej je občinsko vodstvo ju ir*e primoral k ukrepan-tt x • 01 čakali na razplet Rajnega postopka, bi to •°tovo pomenilo prekinitev ^izvodnje, izgubo trga, no-c^ 175 brezposelnih prebival-v in možnost razpada nakopičenih proble- gretja na posamezne enote. 3 tem bi občina verjetno Jjjkkp kar pozabila na okrog 4 .'hjone tolarjev vloženega jenarja v to tovarno. Da bi to ^Prečili, se je občina name-Bln 0<*kupili mirujočo firmo 1QS, ki bo s pogodbo najela vsa osnovna sredstva ZLIT-a. Pri najemu kredita za obratna sredstva te firme pa naj bi s hipoteko na največ 10 odstotkov limitirane javneporabe iz proračuna za leto 1994 jamčila občina. Prav slednji predlog je sprožil polemično razpravo med skoraj triurno sejo. Nihče od poslancev sicer načelno ni nasprotoval poskusu občine, da reši tovarno ZLIT in delovna mesta v njej. Kot je ugotovil Samo Cotelj, se gospodarska problematika vrača na skupščinske klopi celo prepozno. Večini izmed 26 udeležencev pa ni bila povšeči zamisel o najetju kredita za zagon nove občinske firme. To bi pomenilo, da se občina lahko znajde v podobnih težavah kot sam ZLIT, sta ugotavljala Janei Škerjanec in Janez Ahačič ter vztrajala pri predlogu za ob- Roblek stečajni upravitelj Ob zaključku redakcije smo izvedeli, da so na prvem naroku na kranjskem sodišču v ponedeljek uvedli stečajni postopek nad podjetjem ZLIT. Za stečajnega upravitelja je bil imenovan Matija Roblek-Majcen, ki se je uspešno spoprijel s podobnimi težavami že v tržiški predilnici. Sklepe sodišča bodo objavili v Uradnem listu, obenem pa bo za 10. januar 1994 razpisan tudi narok za preizkus terjatev upnikov. likovanje delniške družbe. Tudi glasnih pozivov k odgovornosti pri poseganju v proračun za prihodnje leto ni manjkalo; zlasti predsednik izvršnega sveta Frančišek Meglic in načelnica financ Alenka Maršič sta opozorila na pričakovane likvidnostne težave pri rednem financiranju proračunskih porabnikov zaradi več kot 48 milijonov tolarjev že sprejetih investicijskih obveznosti v letu 1994. Ker niti napovedi nekdanjega Zli to ve ga komercialista Janeza DovŽana o realnosti izračunov za pozitivno poslovanje novega podjetja niso prepričale poslancev, je župan Smuk potrkal na zaupanje v sposobnosti nekaterih Kranjcev, ki bi radi preprečili ro- panje svojega premoženja. Njegov predlog, da iz proračuna zagotovijo le kupnino za novo firmo, garancijo za najem kredita pa pridobijo s hipoteko na okrog 100 ha občinskega gozda, je končno dobil podporo 23 od 26 navzočih poslancev. K zasuku pri odločanju za nakup firme v lasti občine so prispevali tudi županovi predlogi, da bodo obratna sredstva povečali z iztržkom od posekanega občinskega lesa, vračilom dosedanjega vložka občine v ZLIT in vložki posameznikov v firmo. Le-te je napovedalo 13 udeležencev seje, poslanci pa so potrdili tudi začasni upravni odbor firme, v katerem so Peter Smuk, Janez Bečan, Frančišek Meglic, Franc Teran in Martin Šetinc. • . Stojan Saje °b20. obletnici šole na Orehku Starše "žuli" osemletka in cesta skozi Drulovko {jjjj. 26. oktobra - V četrtek zvečer je bila v podružnični šoli oJjt]*?8 Seljaka na Orehku proslava, s katero so se spomnili -20. lo !\n,c« iole. Solo s štirimi učilnicami in dvema oddelkoma vrtca trn «prU 1* septembra 1973, že devet let kasneje pa so zaradi 5o*!!°rske stiske na Podstrešju uredili ie tri učilnice. Z t^'J£y*njem novih družin v Drulovko število otrok v šoli in Uz "i j narašča» starši pa vse pogosteje sprašujejo, ali ne bi Mkjc °l dograditi v popolno osemletko. Zahtevajo tudi "•crnke ob cesti mimo cerkve v Drulovki. oddelek. S tem bi izgubili učilnico za podaljšano bivanje ali pa bi morali organizirati izmenski pouk. Tudi za prihodnji prvi razred smo že vpisali 50 otrok. Ob tem pa moramo vedeti, da nekateri otroci nadaljujejo šolanje v krajih, kjer so ga začeli, preden so se priselili v Drulovko. V vsakem razredu sta no dve paralelki," pravi Julka Jerala. Zamisel o osemletki na Orehku podpira. "Vaško naselje se, nasprotno kot blokovsko, kjer se odrasli otroci odselijo, ne postara. Če bi na Orehku zgradili osemletko in vanjo na predmetno stopnjo vključili še učence iz Mavčič ter iz Besnice, bi po eni strani razbremenili šolo v Stražišču, Id je prevelika, po drugi pa bi tu dobili prijetno šolo z dvema do tremi paralelk-ami." Za tako rešitev se zavzema tudi ravnatelj matične šole v Stražišču Marjan Konjar, ki je povedal, da bodo prav te dni na novo popisali prostorske razmere v centralni šoli in petih podružnicah ter kranjski občini predlagali ustrezne rešitve. Osemletka "žuli" tudi starše, Drulovčane pa še posebej nevarni odsek ceste mimo cerkve. "Marija Kalan z Brega: "Tri hčerke so orehovško šolo že prerasle, četrta zdaj hodi vanjo. Rade so hodile že v vrtec. Marta Stremfelj z Orchka: "Osemletka bi bila "super". Starejša hči hodi v sedmi razred v Stražišče, sin v četrtega na Orehek, najmlajša še ni v šoli. Šola na Orehku je zelo Erijetna, veliko bolj mi je všeč ot stražiška, ki je prevelika. Hči je nerada šla v Stražišče. Ne le zato, ker se je razbil razred, tudi pot v šolo je zelo problematična. Brezplačnega avtobusnega prevoza za Orehovčane ni, hodi peš ali se pelje s kolesom. Vselej me me strah. Na Labor-ah čaka tudi po deset minut, da pride prek ceste." 4*\°1ia ^°'e '1U^U> Jenua pravi, fej? bilo pred dvajsetimi leti v i2 razredih šole 115 učencev, Ho u ^e nJ^lovo Število dose-Dij1^. pouk je bil celo dvoiz- Dobro bi bilo, če bi bila na Orehku osemletka, čeprav bolj malo verjamem, da se bo zanjo našel denar. Če bi se odločali za nov samoprispevek, bi ga podprla." HiJ^jri. dokler na podstrehi uj dodali treh učilnic. Očitke Ve« ' ^a Jc bila naložba *ariL-°a. najbolje spodbijajo wjla leta, ko se polni novo 7> v Drulovki. Igrani je bilo v šoli 151 1)3 vV' letos jih imamo že liv«'). Prvem razredu jih je v Ulj* oddelkih 57, enega smo ^ntfi ce|G odjfjonjfi, Bicer Di m.Normativu 28 otrok na morali odpreti še tretji Tone Sila iz Drulovke: "Prostora ob orehovški šoli je dovolj tudi za osemletko. Šola je prijetna, sodelovanje staršev in otrok z učiteljicami zelo dobro. Moti me edino dostop do šole. Cesta je nevarna, zlasti za otroke, ki hodijo peš iz Drulovke. Skrajni čas bi že bil, da bi razširili tudi odsek mimo cerkve." . • H. Jelovčan, foto: J. Pelko hotnega matičnega območja še ne bo tako kmalu y Bohinju in na Bledu nasprotujejo na zakonodajo o lokalni samoupravi in na nove občine!" lJ20vljica, 22. oktobra - Zbori občinske skupščine na zasedanju v 0 Biso soglašali s predlogom, da bi iz treh matičnih območij !?*Jovljica, Bled in Bohinj) oblikovali enotno območje, ampak W**knUi, da naj izvršni svet spremlja oblikovanje zakonodaje o ^oi samoupravi, njej prilagodi odlok o določitvi enotnega U i?*88 območja in ga ponovno predloži skupščini. Skupščina {L °o obravnavala kot osnutek in če ne bo naspr eftl zasedanju tudi kot odlok. tJ?is*Vo novega odloka je v a< da bi z določitvijo enotne- nasprotovanja, na ga matičnega območja namesto treh rojstnih in mrliških matič- v p*daj Je vsaka četrta stranka, ki se oglasi na matičnem uradu !j|**dovtjici, iz Bohinja ali z Bleda. Na matičnem območju roU« 10 Bohinj v zadnjih petih letih ni bilo nobenega vpisa v trid mat"no knjigo* v Bohinju je vsako leto le okrog |e D?**t vpisov v mrliško knjigo. Na matičnem območju Bohinj jj "o, na primer, v zadnjih sedmih letih povprečno 40 izpiskov rj^Ušk °e ma*'c"e knjige na Ieto> 20 iz poročne in 120 iz nih knjig prešli samo eno, ohranili pa bi tri poročne knjige, ki bi jih vodili na sedežu matičnega območja v Radovljici. V občinski upravi za notranje zadeve zatrjujejo, da s tem ne bi posegli v že pridobljene pravice in navade krajanov, v ničemer zavirali oblikovanja lokalne samouprave in ničesar vzeli bodočim občinam. Po njihovem mnenju ie zmotno tudi mišljenje, da bi bil to začetek konca krajevnih uradov. Čeprav je načelnica uprave za notranje zadeve Olga Brlek dejala, da glasovanje "proti" odloku pomeni glasovanje za nazadovanje, so poslanci meni- li in odločili drugače. Ludvik Bere je povedal, da bo krajevna skupnost Bled odločno proti oblikovanju enotnega matičnega območja vse dotlej, dokler ne bodo nastale nove občine. Enakega mnenja so v Bohinju: Jože Cvetek je v imenu štirih bohinjskih krajevnih skupnosti povedal, da tudi po pogovoru s predstavniki občine nasprotujejo sprejetju odloka in oblikovanju enotnega matičnega območja. Marko Bezjak se je "spotaknil" ob navedbo, da ministrstvo za notranje zadeve izrecno dovoli širitev računalniške mreže samo na sedežu upravnih organov, ne pa v krajevne urade. Dejal je, da to ni sprejemljivo in da bodo (nove) občine oblikovale svoje registre, če jim ne bodo na razpolago republiški. • C. Zaplotnik Blagoslov obnovljenega Tičarjevega znamenja Kranj, 26. oktobra - V nedeljo popoldne je breški župnik blagoslovil obnovljeno Hčarjevo znamenje na polju ob desni strani ljubljanske ceste v Drulovki Na znamenju so upodobljeni štirje liki: Kristus na križu, mati Marija, sv. Martin in nadangel Mihael. Zgodovina znamenja je povezana z družinsko tragedijo takratnih posestnikov polja Zevnikovih iz Drulovke. Ko sta namreč oče in sin v prvem desetletni prejšnjega stoletja z voli orala polje, ju je oba ubila strela. Preživeli so na tem mestu dah postaviti znamenje, ki je kasneje s poljem vred prešlo v last Tičarjevih. Znamenje so zadnjič obnovili 1935. leta. Lastnik France Triler je maja 1945 zapustil veliko posestvo in se naselil v Argentini. Junija letos je umrl, njegov brat Vinko Triler pa se je tedaj odločil, da znamenje na polju obnovi. • H. J. Danes izredno zasedanje škofjeloške skupščine Le še enkratni NE? Škofja Loka, 25. oktobra - Danes popoldan se bo na zahtevo 21 poslancev škofjeloške občinske skupščine skupščina sestala na izrednem zasedanju in obravnavala temo, ki je med škofjeločani zlasti pa prebivalci Poljanske doline vzbudil« precejšnje razburjenje: namere in predlogi za odlaganje nevarnih in radioaktivnih odpadkov v opuščeni rudnik urana Žirovski vrh. Pri tem pa ne gre le za nevarne odpadke, saj je negodovanje vzbudilo dejstvo, da se odpravljanje posledic rudarjenja in predelovanja uranove rude v nekdanjem RUŽV pogojuje s pripravo predelave in odlaganja odpadkov, kar z dragimi besedami pomeni, da država ni pripravljena zaceliti te nedvomne rane, ki zaradi radioaktivnega onesnaževanja vzbuja ie poseben strah. Na izrednem zasedanju namerava sodelovati tudi minister za okolje in prostor Miha Jazbinšek, ki ie slovensko vlado prepričal, da doslej pripravljenega sanacijskega programa za RUŽV ni sprejela, vprašanje pa je, ali mu bo uspelo prepričati Skofjeločane. da proti odlaganju nevarnih odpadkov ne razpišejo občinskega referenduma. O zasedanju bomo poročali v petek. • Š.Ž. Odločitev radovljiške vlade Stavbo na Trubarjevi 5 bodo prodali Radovljica, 22. oktobra - Izvršni svet je pred kratkim sklenil, da poslovno stavbo na Trubarjevi 5 v Radovljici proda na javni dražbi. Za prodajo se je odločil po tehtanju med tem, kaj bi bilo za občino ekonomsko boljše: ali stavbo, ki je v občinski lasti, obnoviti in jo tako kot doslej oddajati v najem ali jo prodati. Ko so primerjali predračun radovljiške Ire za obnovo stavbe, njeno gradbeno vrednost in letno najemnino za prostore, so ugotovili, da bi za obnovo potrebovali dvakrat več sredstev, kot je sedanja vrednost objekta, in da bi sredstva, vložena za ureditev stavbe, pokrili z najemnino šele v 29 letih. Dražba bo 12. novembra v v prostorih Občine Radovljica, izklicna cena pa je 51.902 marki oz. ustrezna tolarska protivrednost. • CZ. Skupščina je bila že nesklepčna Brez odločitve o vstopnini Radovljica, 22. oktobra - Poslanci občinske skupščine bi morali na zasedanju v sredo odločati tudi o predlogu republiškega inšpektorja za ceste, da naj skupščina začasno zadrži uresničevanje nezakonitega sklepa krajevne skupnosti Gorje o pobiranju vstopnine za prehod skozi Radovno. Skupščina ni o ničemer odločala, ker je bila tedaj (po protestnem odhodu skupine poslancev) že nesklepčna m ker je bilo tudi sicer slišati mnenja, da ne more "zadržati" krajevnega sklepa in da so za ukrepanje pristojni državni organi. Odločanje bi tudi sicer bilo precej nesmiselno, saj so v krajevni skupnosti Gorje že pred septembrskim deževjem vstopnino prenehali pobirati. Vojko Kučina je dejal, da to, kar so naredili Gorjanci, vodi k popolni anarhiji. Ker je cesta javno dobro, nima nihče pravne in ne moralne osnove, da jo zapre. Jože Dežman je menil, da pobiranje vstopnine ni bilo posebno učinkovito, saj so z njim zbrali vsega 112 tisoč tolarjev, zato pa so toliko bolj razburkali slovensko javnost. Skupščini je predlagal, da bi se še pred novo poletno turistično sezono opredelila do "pristopnine" na Pokljuko. Član izvršnega sveta Janko Jan je povedal, da republika lahko na tej cesti uvede posebni režim, med drugim tudi zato, ker je v bližini eno najizdatnejših zajetij pitne vode v Sloveniji. Predsednik krajevne skupnosti Gorje in krajevni poslanec v občinski skupščini Anton Poklukar je dejal, da napake, ko so s sredstvi krajevnega samoprispevka asfaltirali regionalno cesto, ne bodo več ponovili. Predlog republiškega inšpektorja skupščini je komentiral z besedami: "To je korak nazaj!", nakazal pa je tudi možnost, da bi lastniki zemljišč ob cesti tako zaščitili svojo zasebno lastnino, da obiskovalcem Radovne ne bi preostalo drugega kot to, da bi se skozi dolino samo peljali. Janez Kunčič pa je opozoril, da jim v krajevni skupnosti Lancovo kakršnekoli cestnine ne bo treba uvesti, ker jim bo cesto prej odneslo. • C. Zaplotnik Demagogija Najprej morda pojasnilo, da po Verbinčevem Slovarju tujk pomeni izraz "demagogija" sleparjenje, zapeljevanje ljudstva, pa tudi nepoučenost ali slabo razvito politično zavest. In zakaj takšen začetek tokratnega komentarja? Sprašujem se, koliko je takšna izjava v razpravi na seji družbenopolitičnega zbora kranjske občinske skupščine pripomogla k razreševanjem, ki so bila na dnevnem redu zasedanj vseh treh zborov občinske skupščine. Res je, da je bila izjava o demagogiji izrečena pri odpravljanju posledic škode v kmetijstvu zaradi suše. In prav gotovo velja pritrditi tistim razpravljalcem na seji, ki so ocenjevali, da je kmetijstvu oziroma najbolj prizadetim kmetovalcem in pri tem živinorejcem treba resnično čimbolj pomagati ob visoko ocenjeni škodi in pičlih sredstvih za pomoč. Težje pa je zato razumeti zavrnitev, saj se ob sprejetju predlaganih sklepov z dopolnitvijo takojšnja pomoč časovno ne bi zavlekla. Hkrati pa bi dosegli namen o oceni dejanskega stanja in razdelitev dodatne pomoči po kriterijih, ki so jih terjali nekateri delegati. Recimo, da je pregovor, da kdor hitro da, dvakrat da, v tem primeru demagoški. Vendar pa ie podobna tudi zavrnitev v primerjavi z drugima dvema zboroma, ki pa sta predloge sprejela. Tako pa bo zdaj zaradi sklepa v družbenopolitičnem zboru potreben ponoven sklic in usklajevanje. Pa naj bo ob pravičnejši pomoči, če bo kaj kmalu, tudi tako prav. Vendar se vsiljuje vprašanje, kaj je res o demagogiji pri ostalih točkah dnevnega reda, kjer sta dva zbora predloge in sklepe po razpravi sprejela, družbenopolitični zbor pa jih zvečine ni Imajo "dobro razvito politično zavest" res samo d^egati v enem zboru? • A. Žalar Slovesnosti v Cerkljah in Predosljah Sprava, ne pa pozaba V Cerkljah je bila v nedeljo slovesnost ob spomeniku, v Predosljah pa pri plošči žrtvam druge svetovne vojne. Cerklje, Predoslje, 25. oktobra - "Postavili ste spomenik. Če ga ne bi vi, ga ne bi nihče," je na svečanosti po pogrebni maši na pokopališču v Cerkljah v nedeljo med drugim rekel dr. Tine Velikonja, ki so mu drugi govorniki pritrdili, da je bila odločitev v Cerkljah, da postavijo spomenik desetletja neimenovanim žrtvam vojne in tihe bolečine njihovih svojcev, kulturna dolžnost ter hkrati priznanje sprave, ne pa pozabe. Posmrtno mašo pred blagoslovitvijo spomenika je imel prelat in kanonik Melhior Golob, novo pokopališče in mrliške vežice pa je blagoslovil cerkljanski župnik Stane Gradišek. Pred spomenikom po idejni zasnovi Štefana Močnika in delu kamnoseka Jožeta Jeriča iz Velesovega, na katerem je vklesanih 130 imen iz sedemnajstih krajev pod Krvavcem, so po obredu, pesmi domačega zbora, nagovoru predsednika KS Petra Kepica in položitvi vencev predsednikov KS na Cerkljanskem,-spregovorili tudi predsednik občinske skupščine Vitomir Gros, predsednik izvršnega sveta Peter Orehar ter dr. Tine Velikonja, Alojz Žibert, Stanislav Klep in Peter Hribar. Slednji se je kot potomec Rada in Ksenije Hribar tudi zahvalil za odločitev in postavitev spomenika, ki simbolizira spravo oziroma odpuščanje, opominja pa, da se podobno ne bi nikdar več zgodilo. Ob blagoslovitvi plošče v Predosljah je govoril poslanec Spomenik v Cerkljah: kultur- državnega zbora Nace Polaj-na dolžnost in opomin nar. Popoldne v nedeljo pa je bila podobna svečanost tudi v Predosljah, kjer je ob kranjskem dekanu Stanetu Zidarju pogrebno mašo vodil prav tako prelat in kanonik Melhior Golob. Maši pa je potem ob pesmi pevskega zbora sledila blagoslovitev plošče 47 žrtvam druge svetovne vojne iz vasi Suha, Britof, Orehovlje, Predoslje, Ilovka in Tatinec. Postavitev spomenika v Cerkljah so omogočili svojci padlih in krajevna skupnost ob podpori občine, v Predosljah pa je ob prispevku svojcev delo prav tako s kamnosekom Jožetom Jeričem vodil posebni odbor. Tudi svečanosti v Predosljah so se udeležili predstavniki kranjske občine in poleg domačinov in svojcev tudi predstavniki nekaterih krajevnih skupnosti v občini. • A. Žalar KRATKE GORENJSKE Slavnostni koncert - Žiri - Poleg otvoritve Zdravstvenega doma in srečanja nad 80 let starih krajanov v soboto je bila v nedeljo zvečer v domu svobode v Žireh osrednja prireditev s podelitvijo priznanj krajevne skupnosti ob letošnjem krajevnem prazniku v Zirrh. Na slavnostnem koncertu so nastopili Moški pevski zbor Perp.ula iz Sečovelj, domači moški zbor Alpina in pevski zbor Kresnice iz Žirov. Cesti v Snopkovo dolino in Melcovo grapo pa bodo slovesno odprli predvidoma na Martinovo nedeljo, ko bodo tudi sklenili letošnje praznovanje krajevnega praznika v Žireh. koncert ob dnevu mrtvih Otroški zbor vabi ZKO Tržič in Cerkveni pevski zbor Ignacij Hladnik sta pod taktirko Vita Primožiča in pomočjo Tomaža Meglica in Angele Tomanič pripravila koncert ob dnevu mrtvih. Tako bo 1. novembra, ob 19.30 v tržiški farni cerkvi requiem za sopran, bariton, zbor, komorni orkester in orgle Gabriela Faurea. • B.K. Otroški pevski zborček Sončni žarek vabi medse otroke od četrtega do desetega leta, ki imajo veselje do petja in ki bodo uspešno opravili preizkus glasu. Otroke vabijo v četrtek, 28. oktobra 1993, ob 17. uri v glasbeno sobo vrtca Deteljica v Bistrici pri Tržiču. • B.K. Cesta na Gabrško goro Deset let stara želja uresničena Cesto na Gabrško goro v krajevni skupnosti Log v Poljanski dolini so začeli graditi pfl dobrimi tremi desetletji. V soboto so proslavili izgradnjo tri kilometre dolge asfaltirane cest** Gabrška gora, 25. oktobra - Slabo vreme v soboto popoldne ni preprečilo pri Arvaju na Gabrški gori načrtovane slovesnosti in proslavitve zgrajene asfaltirane ceste. Prišli so domačini iz osmih kmetij in tudi nekaj vikendašev, ki jih je na Gabrški gori danes okrog 40. Marsikje bi na takšni slovesnosti v dolini ob čemernem jesenskem vremenu z otvoritvijo "na hitro opravili", na Gabrški gori pa je bilo veselo kot sredi najlepšega poletnega sobotnega popoldneva. "Prav pobudi in spodbudi predsednika krajevne skupnosti Log Viktorja Jelovčana gre zahvala, da danes odpiramo tri kilometre dolg odsek urejene in asfaltirane ceste na Gabrško goro. Upam, da bomo tudi v prihodnje zbrali še toliko volje in moči, da bomo z deli nadaljevali naprej, saj so na tem delu brez asfalta še tri kmetije in naselje vikendašev," je na sobotni svečanosti povedal predsednik vaškega in gradbenega odbora za izgradnjo in asfaltiranje ceste Jože Cadež. Sicer pa se je gradnja ceste na Gabrško začela pred tako rekoč že davnimi tremi desetletji, ko so 1961. leta začeli graditi cesto. Naslednje leto so jo potem dokončali do vrha. Pred desetimi leti so jo razširili in utrdili, hkrati pa od takrat naprej upali in si želeli, da bo cesta enkrat dobila tudi asfaltno prevleko. "Iz Loga do Riglove grape je bila urejena že na začetku. Leta 1991 smo se pa lotili del naprej proti Gabrški gori. Na skoraj treh Za vzdrževanje ceste so se na območju Gabrške gore ie pred časom dogovorili, da vsakdo prispeva po 50 ur na leto. Zdaj pa so za ureditev asfalta na dobrih treh kilometrih prispevali poleg dela od 800 do 4000 nemških mark na prebivalca. Na ta način so zbrali polovico denarja, ostalo pa je primaknila občina. Ob otvoritvi se le Jože Cadež še posebej zahvalil občini, Cestnemu podjetju Kranj, Lokalnves-tu In avtoprevozniku Dolencu za podporo In sodelovanje pri urejanju ceste. Jože Čadež kilometrih smo najprej vgradili več kot sedem tisoč kubičnih metrov gramoza. Lani smo asfaltirali 1,9 kilometra ceste, letos pa ie dobrih 1200 metrov vključno z dvema odcepoma." Kar polovico od skoraj 21 milijonov tolarjev so z delom in denarjem prispevali domačini je povedal tajnik KS Stanko Štele. "Volje in pripravljenosti ni manjkalo, čeprav smo zadnje leto malo "opešali". Vendar sem prepričan, da bomo nabrali moči in čez čas spet nadaljevali. Da pa V kamniški občini so uvedli ločeno zbiranje odpadkov Ekološki otoki za boljše okolje Pospešena sanacija divjih odlagališč ter ločeno zbiranje odpadkov postavljata Kamnik med najbolj ekološko osveščene slovenske kraje. Kamnik, 25. oktobra - Osnovni predpogoj, da se odpravi divje gatL odpadke glede na njihovo odlaganje odpadkov v naravi, je njihov organiziran odvoz, so vrsto: kovine, papir, steklo in ugotovili v občini Kamnik, hkrati pa ta možnost najbolj ozavesti biološki odpadki. Tak pristop ljudi, da začno odpravljati tudi stare grehe, še korak dlje od tega omogoča, da se del odpadkov pa je ločeno zbiranje odpadkov. koristno uporabi, saj se lahko V občini Kamnik so še pred poletnimi počitnicami sprejeli nov odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki, ki od 1. septembra, ko je začel veljati, uvaja dve bistveni novosti: za celotno občino so uvedli organiziran odvoz teh odpadkov, v vseh večjih naseljih pa so pripravili zbirališča odpadkov - tako imenovane ekološke otoke - na katerih je mogoče ločeno odlaganje odpadkov glede na vrsto. Tak pristop je bil utemeljen z ugotovitvami o onesnaženosti občine z odpadki, saj je bilo iz strokovno izdelanega katastra divjih odlagališč razvidno, da je takih odlagališč v tej sorazmerno majhni občini kar 724, prve izkušnje pa kažejo, da so ljudje, ko jim je dana organizirana možnost odlaganja ter odvoza odpadkov, že toliko ozaveščeni, da ga tudi uporabijo. Še večf vrsta akcij odpravljanja divjih odlagališč je v nekaterih predelih občine dala dobre rezultate, vse bolj pogoste prijave in opozorila ljudi, ki prijavljajo nevestno odlaganje izven urejenega sistema, pa priča, da se je občutljivost ljudi v odnosu do okolja povečala. V občini so doslej uredili 30 ekoloških otokov, ki v bistvu predstavljajo skupek posebnih posod, v katere je mogoče odla- Krajevna skupnost Bratov Smuk Parkirišča so javna Sedanja nedokončana ureditev območja pred novim trgovskim centrom pri pošti na Planini še ne pomeni dokončne ureditve parkirišč. Res pa je, da se bodo morali predvsem stanovalci odločiti, ali v naselju želijo promet ali ne. Kranj, 25. oktobra • Javni sestanek, kot so zapisali sklicatelji -krajevna skupnost Bratov Smuk - je v četrtek v osnovni šoli Matije Čopa na Planini II na podlagi predloženega dnevnega reda in predvsem zaradi pritožb v zvezi z območjem pred novim trgovskim centrom pri pošti, obetal več. Ob popolni udeležbi predstavnikov občine s predsednikom občinske skupščine Vitomirjem Grosom in predstavnikov Domplana je bila udeležba s strani krajanov oziroma stanovalcev pravzaprav skromna. Izkazalo se je, da so po eni strani s sedanjo nedokončano ureditvijo nezadovoljni trgovci v centru pri pošti in stanovalci, predvsem dveh blokov oziroma vhodov na Tuga Vidmarja. Stanovalci ugotavljajo, da nimajo dovoza ob nujnih primerih in zato želijo, da se to uredi, ob nedokončno urejenih parkirnih "prostorih pa si želijo tudi začasno parkiranje v tako imenovani za promet zaprti coni ali izgradnjo parkirišč na severnem delu sedanjih, kjer so sicer predvidena, a ob zadnjem urejanju niso bila zgrajena. Pritrdili so jim in jih hkrati podprli, tudi trgovci, ki bi bih pripravljeni primakniti nekaj k stroškom. Razlaga predsednika Sklada je bila, da je za njihov predlog zmanjkalo denarja, strinjal pa se je, da je obravnavo in postopek ob preverjanju zazidalnih načrtov za vse tri Planine treba čimbolj pospešiti. Da je sedanji zazidalni načrt le delno uresničen, je potrdil tudi sekretar sekretariata za urbanizem, direktor Domplana pa je poudaril, da je glede prometa mogoča samo odločitev, da se zapore odstranijo in potem spusti v naselje promet. Sklep, ki bi ga lahko na podlagi razprave izoblikovali, pa je bil, naj vsi prizadeti oziroma krajani oddajo pripombe v krajevno skupnost, ta pa jih bo posredovala sekretariatu za urbanizem. Kar pa zadeva sedanja parkirišča, so javna in namenjena vsem. • A. Žalar vračajo kot sekundarne surovine v nadaljnjo predelavo, biološki odpadki pa v kompostiranje, torej tudi v pripravo za nadaljn- {'o koristno uporabo. S tem se .oličina komunalnih odpadkov bistveno zmanjšuje, to pa v kamniškem primeru (iz te občine, ki nima svojega komunalnega odlagališča, odvažajo odpadke na centralno ljubljansko odlagališče na Barju) tudi pomeni določeno razbremenitev. Da bi bili pri zaračunavanju teh storitev Da je bilo v soboto kij", slabemu vremenu veselo, r igranjem na staro lajn* Jramofon poskrbel Zdr«v ►ebeljak iz Železnikov. smo uspeli, smo ie P°'^j hvaležni za pomoč in p^rjj občini Skofja Loka in ie P<* Mihu Bizjaku. Če ne bi , tovrstnih spodbud in priprayL nosti in prizadevanj predsediu. KS Jelovčana tega zalogaja tfi zmogli." • A. žalar racionalnejši in hkrati stimul*^, nejši, se odvoz poslej ne zaf ,v0 nava več na gospodinj?1,«, oziroma po poslovni površini j., podjetja), pač pa po članih v* podinjstva, pri podjetjih pa C dejansko odloženih količinah-ker poznamo slabe izkušnje celo prepire in negodovanj8 zvezi s smetarskimi Poso°?m ponekod na Gorenjskem, * še dodati, da v tej akciji niške občine in njenega kol" nalnega podjetja PublicJjp uporabniki posebne posode lane po standardu za 1°, ^ zbiranje odpadkov, prilflg°Jc , številu oseb, številu °^v0'rf, itd., dobijo brezplačno v upoF bo. , In še eno posebnost, uved^ v občini Kamnik, kaže ome*{ ko so avgusta določali n0^ cenike komunalnih storitev, * del (5 odstotkov) tako zbraPjj, sredstev - imenovali so J , ekološki tolar - sklenili !L ekološko rento nameniti tis* ( krajevnim skupnostim, ki i0.fi uvedenim načinom zbira"^, prekladanja in dovažanja °a padkov obremenjene. Preos> ■ komunalni odpadki (torej ki jih ne odvažajo podjetja ^ vračanje surovin) se namf. pred odvozom na centra' odlagališče zbirajo na tako 1 ^ enovani prekladalni postaji-za okolje seveda ni prijeto*'-j ker je ta postaja urejena na $h dveh KS, bosta to rento dejj KS Moste in KS Križe. Ve^ sredstev ekološkega tolarja Pa ju namenjena za urejevanj6 t iskanje novega regionalne* odlagališča. Vsekakor prist ki je vreden posnemanja. • Š. Žargi, sUka: G. ^ Gasilski kviz GASILSKI KVIZ 93 - V soboto je bil v dvo«^ kulturnega doma v Predosljah ob koncu meseca varstva P ( požarom tradicionalni gasilski kviz za pionirje in mladini.( območja občinske gasilske zveze Kranj. Tekmovanja sejj, udeležilo 33 mladinskih in 30 pionirskih ekip iz 19 gasiIP| društev v občini. Pri pionirjih so prva tri mesta osvojili m> gasilci iz GD Britof (II., I. in VI. ekipa), pri mladincih pa sta P"( in drugo mesto osvojili I. in II. ekipa GD Predoslje, tretja pf'J, bila II. ekipa GD Britof. Najboljše tri ekipe so dobile poka1 ^ trajno last, prvaki prehodni pokal Občinske gasilske zveze, ^ Zavarovalnice Triglav, vsi pa priznanja in praktične nagrade, k1 • jih prispevali Zavarovalnica Triglav, Živila, Pekarna ^ , -Mesarija Arvaj, Zavarovalnica Adriatic in Merkur Kranj. A. Ž. Vladimir Pirnat Zdravnikovi popravki narave ^nogi ljudje, ki imajo težave z odvečno težo in drugimi estetskimi Pomanjkljivostmi, poznajo Medicinski center dr. Pirnata na Celovški 106 v LJubljani. Poliklinika estetske medicine. 25. oktobra - Dr. Vladimir Pirnat se je zasebne ravnosti v medicini lotil ie tedaj, ko je bila ta družbeno ie ^Prejemljiva, estetska medicina pa nekakšna mejna stroka. Tri odkar deluje njegov medicinski center, je v njem razvil /f^-pe dejavnosti, od h uj Sanj a brez lakote, trajne odstranitve **eaiNo vrsto med seboj kompatibilnih dejavnosti. Vse te jfjavnosti lahko gledamo tudi kot pre-ventivno medicino. Ko l°veku pomagajo hujšati in mu privzgajalo zdrave prehrambene ^ade, delujejo preventivno. Z estetskimi opera-cijami pri jladostntku lahko preventivno vplivajo na razne psihične '"utracije. pa je zanje treba plačati. Naše storitve iščejo ljudje, ki hočejo investirati v svoje zdravje in si to materialno lahko privoščijo." Razvili ste že kopico dejavnosti, verjetno jih imate v načrtu ie nekaj? "Delamo na tem, da bi pritegnili še druge vodilne strokovnjake in razvili poliklinično zdravniško dejavnost na najvišji možni strokovni ravni. Toda prostor na sedanji lokaciji v Šiški Že utesnjuje. Svoji ambulanti imam tudi v Mariboru in Ankaranu, kjer se sicer ne dela vsa našteta dejavnost, pač pa le del. Imamo ambiciozen cilj pokrivati še več medicinskih dejavnosti s strokovnjaki, ki imajo v slovenski medicini velik ugled. Pacinetu bi radi na enem mestu zagotovili dostop do specialistov, da bi v primeru bolezni čim hitreje prišel do zdravstvene storitve m da bi poleg diagnoze dobil tudi izčrpne edukativne napotke, kako naj ravna ob svoji bolezni." Katero od teh področij vam prinaša največ uspehov? "Največ je storitev s področja hujšanja, prihaja tudi veliko žensk, ki imajo probleme s kožo. Zlasti uspešni smo pri trajnem odstranjevanju dlak. V kozmetičnih salonih so rezultati odstranjevanja običajno niso trajni, zlasti še pri močni poraščenosti. Prihajajo mladostniki s hudimi aknami, ki jim je v občutljivem življenjskem obdobju nemara celo nerodno iti med ljudi. Ko nam uspe odpraviti take težave, odstrammo tudi vire fr ust racij, zaradi katerih mladostniki težko živijo. Z njimi vred smo veseli uspeha. Zdravimo tudi posledice aken so peelingi ali dermoabra-zijo. Nekaj manj je plastičnih kirurških posegov in specialističnih pregledov, kar ie verjetno posledica manjše informiranosti pa tudi cene storitev, ki niso finančno vsakomur dosegljive. Lepotni kirurški posegi denimo veljajo od 500 do 4000 nemških mark." Zakaj vas je pritegnilo ravno področje estetske medicine? "Za to sem se odločil po spletu okoliščin. Kot zdravnik specialist in raziskovalec sem veliko delal, velikega finančnega učinka pa ni bilo. Zato sem poiskal možnost honorarnega zaslužka na področju hujšanja, kjer tisti čas (pred osmimi leti) še ni delalo veliko ljudi. Ko sem se nekaj časa ukvarjal s to dejavnostjo, mi je postala sčasoma tudi strokovno zanimiva. Zasebno praksa tedaj še ni bila dovoljena. Ko pa je zakon to omogočil, sem se takoj lotil zasebne dejavnosti na tem istem področju, kajti svoje stroke (revmatologijo) ne bi mogel razvijati, saj bi potreboval zahtevno infrastrukturo. Sedanja strokovna področja pa se je dalo razvijati brez večjih vlaganj. Tudi sodelovanje s kliniko prof. Milo jeviča je nudilo strokovni izziv. Tudi hujšanje je terjalo neko širšo dejavnost. Ljudje, ki so hujšali, so imeli večji problem kot le odpraviti odvečne kilograme. Hoteli so operirati visečo kožo in odpraviti še druge estetske pomanjkljivosti. Naša dejavnost je torej šla v smeri estetske medicine, ki je ravno tako strokovno zelo zanimiva. Veliko je pri zasebni praksi vredno tudi dejstvo, da sem sam svoj šef. Pri zasebni praksi mi je uspelo združiti tri cilje: da nihče ne ovira mojega dela, da mi nudi veliko strokovno zadovoljstvo, in da sem finančno na boljšem kot včasih." Se Dojite konkurence? "Resne strokovne konkurence nimamo in bi se je tudi ne bali, pač je na posameznih področjih velika nestrokovna konkurenca. Pri hujšanju denimo. Ljudje se dvržejo raznim metodam, ki so :o za zdravje Škodljive, poznamo celo smrtne primere, veliko ljudi naseda obljubam nestrokovnjakov, ki tudi niso odgovorni za neuspeh in škodo, ki jo povzroče zaradi nestrokovnega hujšanja. Na celih časopisnih straneh denimo oglašajo hujšanje s čaji, in nič ni lepšega za predebele ljudi, ki radi jedo po svoje, misliti, da bodo s pitjem čajev odpravili debelost in dovolj štorih za svoje zdravje. Toda hiter uspeh pri hujšanju brez diete in samoodpovedovanja je zavajanje ljudi. Ljudem je treba strokovno razložiti, zakaj so debeli in jim predpisati dieto. Imamo ljudi, ki so z našimi metodami shujšali 30 do 40 kliogramov in veliko jih je tudi ostalo vitkih. Sicer pa je vse manj ljudi, ki nasedajo obljubam o hujšanju brez diete. Boj proti take vrste konkurenci je ecfuka-dia" D.Z.Žlebir Ječanje najstarejših Žirovcev "Kaj vse sem v svojem življenju že doživel!" ; 23. oktobra • Tako je vzkliknil eden iz druščine 145 Žirovcev l °*oličanov, ki štejejo nad 80 let in imajo zatorej za seboj že |l£,Co izkušenj iz tega ali celo minulega stoletja. Krajevna I^Poost jih skupaj z organizacijo Rdečega križa vsako leto ob Upniku povabi na srečanje. Vsi seveda ne pridejo, saj nekateri ih Prebivajo po oddaljenih domovih upokojencev, glavnina pa se vendarle udeleži te redke veselice. Najstarejše domačinke, Frančiške Ža-kelj, rojene še leta 1897, ki zdaj živi v tržiškem domu upokojencev, letos ni bilo na sre- --čanje. Zato tou?* fa ic veder in živahen lelr!e*» najstarejši Žirovec, 91-•J»» Vinko Gantar. "Star sem ^janko 91 let, 10 mesecev in 4 ^ ; je dejal hudomušno nas-Jan. "Izučil sem se za mizarja toerio^° uP°kojitve, ki sem jo 28 leti dočakal v domačem jjj^skern podjetju, opravljal leti ^° stm Pre(* P*1"1" h* Ovdovel, sta me vzela k sebi £j*ke in sedem pravnukov. lJS*v sem, veliko še obhodim, ^a dela tudi še delam. Jeseni sem oluščil 140 lat fižola, tako delo mi kar gre. Tudi na takole srečanje rad pridem, zaradi dobre druščine." Za mizami v jedilnici žir-ovske stro-jarne je bilo resda precej več žensk kot moških, saj ie znano, da bolj trdoživi živiio dlje. A tudi moški svet v tem koncu ni od muh. Se enega "mladeniča" smo povabili k besedi. 90-letni Rudi Kristan s Sela nam je takole povedal: "V 90 letih, kolikor živim, sem že marsikaj dal skozi. Povsod sem bil zraven, karkoli se je dogajalo v Žireh. Napeljevali smo elektriko, delali vodovod, bil sem tudi med ustanovitelji tovarne Alpina. Tam sem do 1956. leta tudi delal. Čevljar sem in še vedno znam svoj posel. Med vojno sem se naučil tudi popravljati dežnike in to še vedno delam. Živim prijetno v miru (sem vdovec) in zadovoljen, da sem še pri zdravju." Tudi 93-let-na Marija Vehar je še zdrava in močna, tako da na njivi še veliko postori sama. "Živim sama, saj sem že 25 let vdova, skuhajo mi pa v sinovi družini. Vse življenje sem delala na kmetiji in veliko sem morala prestati. Tako se človek utrdi, pa gre. Srečanja, kamor me je pripeljal sin, pa se vsako leto rada udeležim." Marija Mlakar je pri 86 letih tudi še kar zdrava, le živci ji malo nagajajo, pravi. "Vdova sem šest let, preživljam pa se z moževo pokojnino. Delal je namreč v Alpini, medtem ko jaz nisem bila nikoli zaposlena. Obdelovala sem kmetijo. Še vedno imam živino. Sama živim, vsak dan pa pride sin, da postori težja kmečka dela. Lepo poskrbijo zame. Tudi na vsakoletno srečanje me odpeljejo, da se vidim z drugimi mojih let." Prejšnja leta so ob žir-ovskem krajevnem praz-n i k u na srečanje starejših krajanov vabili vse, ki so starejši od 75 let, nam je povedala ena od aktivistk Rdečega križa Anka Tušek. Toda gneča je dovolj velika že s starostniki nad 80 let. V Žireh jih je kar veliko, o čemer smo se lahko prepričah v soboto, ko tradicionalne družabnosti ni zadržalo niti hudo deževje. • D.Z.ŽIebir, foto: J. Pelko Zdravstvena služba v Žireh je stara 60 let, Zdravnik, zobozdravnik, lekarnar v eni osebi Žiri, oktobra - Ob otvoritvi nove zdravstvene postaje v Žireh so se govorci ozrli tudi v zgodovino zdravstvene službe v tem kraju. Povezana je z imenoma dveh družinskih zdravnikov, dr. Ernesta Demšarja in dr. Karla Bernika. Kot pričajo zgodovinski zapisi, do leta 1925 v Žireh ni bilo stalnega zdravnika. Odtlej je dvakrat tedensko prihajal iz Gorenje vasi ordinirat dr. Milan Gregorčič. 1935. pa je začel s stalno ordinacijo dr. Ernest Demšar, družinski zdravnik, zobozdravnik in lekarnar, ki je imel bogato opremljeno splošno in zobno ordinacijo ter laboratorij in ročno lekarno. Žirovci so svojega prvega stalnega zdravnika izgubili med vojno, tedaj pa je bila raznesena tudi vsa medicinska oprema. Leta 1945 je prišel v Žiri dr. Karel Bernik, ki je za zdravje Žirovcev skrbel celih 36 let. Tudi on je opravljal delo družinskega zdravnika, zobozdravnika in lekarnarja, reševalne službe pa tedaj še ni bilo. Dr. Majda Selan je med razlago preteklosti žirovske zdravstvene službe omenila tudi osnovanje obratne ambulante v Alpini leta 1945, ki pa je delala le kratek čas. 1951. so Žirovci odprli lekarno, leta 1955 je z delom začel zobozdravnik. 1957. leta se je zdravnik preselil v prostore novozgrajenega zadružnega doma, ki jih je že kmalu spoznal za neprimerne, vendar so žirovski zdravstveni delavci v njih delali polnih 35 let. Do leta 1959. je bil zdravstveni dom v Žireh samostojen. Medtem so dobili tudi reševalno službo, ginekološko, materinsko in otroško posvetovalnico. 1967. leta so poštah zdravstvena postaja, ki je spočetka gravitirala v zdravstveni dom Vrhnika, od 1971 pa v Kranj, oziroma Skofjo Loko. Prizadevanja za novo zdravstveno postajo so dolgotrajna. 1981. leta je bila v Gorenji vasi adaptirana zdravstvena postaja z lekarno, v Žireh pa naslednje leto le lekarna, za vse ostalo pa je zmanjkalo denarja. Lani so Žirovci vendarle uspeli napraskati skupaj dovolj denarja za izgradnjo nove zdravstvene postaje. Kako zelo potrebna je bila, dobro vedo pacienti, še bolj pa zdravniki. Govornik na slovesnosti Vincencij Demšar, predsednik škofjeloškega izvršnega sveta, je med drugim navrgel tudi anekdoto iz izkušenj sedanjega žirovskega zdravnika dr. Dušana Sedeja. Ta je štel za uspeh že dejstvo, da mu kar zimski dan ni zmrznila voda v ordinaciji. • D.Z.ŽIebir Tržiški vrtec vabi otroke k ustvarjanju Kje ste, mali lutkarji? Čeprav je prišla na prvo srečanje v lutkovni delavnici le ena deklica, ni odšla razočarana domov. Tržič, 20. oktobra - Na osnovi pogovorov v svetu staršev so se v vodstvu Vzgojno-varstvenega zavoda Tržič odločili za organizacijo popoldanskih delavnic za otroke. O interesu za take dejavnosti med najmlajšimi prebivalci jih je prepričal tudi množičen obisk ob vsakoletni prireditvi Ciciban, dober dan. A, glej ga, zlomita, tokratno njihovo povabilo so starši skoraj povsem prezrli! "Že na "Uri pravljic" prejšnji četrtek v Križah se je zbrala le peščica otrok, danes pa je prišla v "Lutkovno delavnico" le ena deklica. Seveda je nismo mogli razočarati, zato sva iz povesti o Muci Copatarici spoznali like, potlej pa muce tudi narisali in izdelali preproste lutke. Lahko jih bo odnesla domov, kjer se bo z njimi igrala. Na podoben način naj bi potekalo 12 enoumih srečanj z otroki, ki niso vključeni v varstvo. V dopoldanskem času imamo namreč enkrat na teden različne interesne dejavnosti za okrog 100 naših varovancev in malih šolarjev. Tam komaj čakajo na ples, igre, oblikovanje, kuhanje in tudi naravoslovje. Popoldne ponujamo drugačne dejavnosti. Čeprav imamo lutkovno delavnico prvič, je bolj malo zanimanja zanjo. Prepričana pa sem, da bi bili otroci navdušeni, če bi jih starši le pripeljali," je povedala Draga Valjavec, ena šestih vzgojiteljic v vrtcu na gradu. "Midve sva zadovoljni," sta pohvalili Neža Kralj in njena mamica Ksenja, "saj je za otroka, ki ne obiskuje vrtca, taka dejavnost prijetna. Posebno ob slabem vremenu popestri dolgočasno popoldne, otrok pa se ob igri tudi kaj koristnega nauči. Neža, sedaj ima tri leta in pol, tudi rada obiskuje Cicibanove urice. Danes bi bila še bolj vesela, če bi prišlo v lutkovno delavnico več otrok." No, morda je v Tržiču še kaj malčkov, ki bi jih razveselile pravljice ali lutke. In najbrž je 12 radostnih otroških uric več vrednih, kot pa dva tisočaka prispevka staršev za organizacijo delavnic! • S. Saje Komisija za izvedbo javne dražbe razpisuje na podlagi sklepa 108. seje Izvršnega sveta pri Skupščini občine Radovljica z dne 19. oktobra 1993 in v skladu z Zakonom o prometu z nepremičninami in Pravilnikom o oddajanju in prodaji poslovnih prostorov občine Radovljica JAVNO DRAŽBO za prodajo poslovne zgradbe na TRUBARJEVI 5, RADOVLJICA pare. št. 53 k.o. Radovljica, ki bo dne 12. novembra 1993 ob 10. uri v mali sejni sobi Občine Radovljica, Gorenjska 19. Pogoji sodelovanja na dražbi: 1. Izklicna cena znaša 51.902 DEM v tolarski protivrednosti po nakupnem tečaju Gorenjske banke d.d. Kranj na dan plačila. 2. Na javni dražbi lahko sodelujejo pravne osebe s sedežem na območju R Slovenije in fizične osebe s slovenskim državljanstvom, za kar morajo na javni dražbi predložiti dokazilo. 3. Dražbeniki morajo pred dražbo položiti kavcijo v višini najmanj 10 % izklicne cene na blagajni Sekretariata za upravnopravne in splošne zadeve občine Radovljica najkasneje 1 uro pred začetkom dražbe. 4. Uspelemu ponudniku se kavcija vračuna v kupnino, ostalim se vrne v roku 3 dni po izvedbi dražbo brezobrestno. 5. Uspeli ponudnik sklene pogodbo v roku 7 dni po izvedbi dražbe, kupnino pa plača v roku 8 dni po podpisu pogodbe, sicer izgubi pravico do vračila varščine. 6. Kupec plača prometni davek in nosi vse stroške v zvezi z izvedbo pogodbe in prepisom. 7. Nakup se opravi po načelu videnc-kupljeno, kasnejših reklamacij glede stvarnih napak se ne upošteva. 8. Poslovni prostori so zasedeni. Informacije na tel. št. 064/715-982 (Potočnik). KULTURA UREJA: LEA MENCINGER KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V Prešernovi hiši je na ogled razstava Novejša slovenska umetnost II. (iz zbirk Gorenjskega muzeja). V galeriji Mestne hiše je na ogled fotografska razstava Janka Skerlepa (izbor iz zbirke Kabineta slovenske fotografije pri Gorenjskem muzeju). V Stebriščni dvorani Mestne niše je na ogled razstava Rimsko steklo iz Argyruntuma iz Arheološkega muzeja v Zadru. RADOVLJICA - V galeriji Šivčeve hiše je na ogled retrospektivna razstava ilustracij akad. slikarke Irene Majcen. V fotogaleriji Pasaža je do 15. novembra na ogled razstava fotografij Dimniki avtorja Ivana Pipana, člana Fotografskega društva Radovljica. ŠKOFJA LOKA - V galeriji Ivana Groharja razstavlja akademski slikar Dušan Fišer. V galeriji Fara razstavljajo fotografije člani Fotografskega društva Radovljica. Zbirke Loškega muzeja so odprte vsak dan od 9. do 17. ure, razen ponedeljka. V okroglem stolpu je še do 31. oktobra odprta razstava Ženska oblačilna kultura na Loškem. TRŽIČ - V Pavilj onu NOB razstavlja skulpture japonski umetnik Takayuki Nagaija. PRIREDITVE TEGA TEDNA KRANJ: GLEDALIŠČE - V Prešernovem gledališču Kranj bodo jutri, v sredo, ob 15. uri ponovili Ibsenovo dramo NORA -za Gimnazijo Kranj. V četrtek, 28. oktobra, ob 19.30 pa bodo NORO ponovili za izven In konto. RADOVLJICA: PREDAVANJE - V dvoranici radovljiške knjižice bo danes, v torek, ob 19.30 Janez Perhavec ob diapozitivih predaval o popotovanju od Kolorada do Kalifornije. LJUBLJANA: PREDAVANJE O BOSNI - V banketni dvorani hotela Union prireja danes, v torek, ob 18. uri Društvo bosansko-hercegovskega in slovenskega prijateljstva Ljiljan predavanje mag. Nenada Filipoviča z naslovom Bosna v turškem času. KRANJ: LITERARNI VEČER - V šolski knjižnici kranjske Gimnazije bodo jutri, v sredo, ob 18. uri predstavili literarno ustvarjanje dijakov kranjske Gimnazije. KRANJ: RAZSTAVA - V galeriji Prešernove hiše bodo jutri, v sredo, ob 18. uri odprli razstavo akademskega slikarja Vinka Tuška. Po otvoritvi razstave bo v klubu Ragtime igral Vasja Repinc s prijatelji. *» Jj» KRANJ: SOBOTNA MATINEJA - V ^ ^\4 Ragtime klubu, Sejmišče 2, bodo v soboto, ▼ flHfl 30- oktobra, ob 10. uri uprizorili igrico Eve jMSr Janikovozky LE PO KOM SE JE VRGEL TA OTROK v režiji Lojzeta Domajnka. Rezervacije vstopnic po tel. 221-331 Izšel je drugi del prvega letnika zbirke XX. stoletje NAJBOLJŠE IZ SVETOVNE BERE Ljubljana - Cankarjeva založba je pretekli teden predstavila drugi del prvega letnika nove zbirke XX. stoletje. Med knjigami je tudi roman Ljubljena ameriške avtorice Toni Morrison, letošnje Nobelove nagrajenke za literaturo. . Dejstvo, da je Morrsionova letošnja Nobelova nagrajenka, samo potrjuje usmeritev in zasnovo zbirke, ki je spraviti na slovenski trg značilne in pomembne avtorje, tudi iz kultur, ki jih je prav naše stoletje dvignilo iz anonimnosti, hkrati pa so to dela, ki na svoj način o času, ki smo ga preživeli, pričajo s tolikšno močjo, da so zanimiva še danes in jutri. Tako so tokrat poleg romana Ljubljena (1988), prevedel ga je Jože Stabej, spremno besedo bo napisal Andrej Blatnik, izšli še General v svojem labirintu, G.G. Marqueza, prav tako Nobelovca, prevod Nine Kovic, Prima sezona - napisal ga je Jožef Škvoreckv, prevedla pa Frane in Zdenka Jerman ter Opus nigrum Marguerite Yourcenar v prevodu Marije Javoršek in japonski roman Potovanje skozi temno noč, Naoja Sige, ki ga je prevedel Božidar Pahor. Že spomladi je izšlo prvih pet knjig prvega letnika; Ulikses Jamesa Jovcea, Goli obed Williama Burroughsa, Slovo od Matjore Valentina Rasputina, Sečnja Thomasa Bernharda in roman Itala Calvina Če neke zimske noči popotnik. Predstavitev zbirke je bila obenem tudi otvoritev novega knjižnega centra Cankarjeve založbe, nahaja se nad knjigarno Centra Oxford. Direktor založbe Janez Stanič pa je ob tej priložnosti poudarilo, da sta knjiga in branje dandanes v krizi in da glede na pomen bralne kulture za narod skrb za slovensko knjigo ne bi smela biti samo stvar založnikov. • M.A. ODDALJENA OBZORJA Škofja Loka - V galeriji Ivana Groharja razstavlja akademski slikar Dušan Fišer. Dušan Fišer iz Rodnega vrha pri Ptuju nikomur ne da slutiti, da je podeželan. Velike slike so odrski prostor, ki razkriva svojo moč. Kaj slika? Naravo, okolje, osamljenost v nečloveški družbi in jih povezuje s sanjami pristopanja k trenutku. Barve in oblike so nanesene z ognjevito spretnostjo. Kot da želi "ponotranjeno norost", v smislu, da bi jo razumel, izgubiti skozi slikanje. Igra se s simboli. Povezuje občutke, imaginacije (domišljijo) in intelekt. Prisili gledalca misliti in gledati. Platna (slike) nakazujejo dialog z zgodovino modernizma, ki se meša z njegovo osebno čutnostjo. Preteklo spoznava skozi sedanje doživljanje sveta. Uporablja različne materiale les, pesek, papir, kovine in jih razrešuje v urejene zmešnjave. Kjer je jezen, {govori od zgoraj, kjer prezira svoje zaničevanje, se predstavlja z jubeznijo samo, kjer uničuje, dela kot ustvarjalec. Zemeljski toni barv vlečejo nase moč znaka in kričijo po izrazu, življenju - dogaja se narava postajanja. Če se sliki približamo na centimeter, se lahko za trenutek spogledujemo s poetično potezo impresionizma. Predmet obravnava z modernim prijemom in postmodernističnim doživljanjem. Pred nami se kaže hrepenenje in navdušeno pozdravljanje oddaljenih obzorij. Galerija Ivana Groharja se predstavlja vsekakor od letošnjih najboljših razstav. • Polona Hafner Premiera na Loškem odru ARZENIK IN STARE ČIPKE Škofja Loka • Prav gotovo se Loški oder ni odločil za preskusen recept - s komedijo uvesti novo gledališko sezono naključ00' Kriminalka in komedija hkrati Arzenik in stare čipke avtorja Josepha Kesselringa je vsekakor hvaležno gledališko delo, ki P na slovenskih ljubiteljskih in tudi poklicnih odrih uprizarjajo že vrsto let. Pripravljenost režiserja Marjana Bevka, da prvikrat sodeluje z igralsko skupino Loškega odra, je vsekakor imela več vzrokov. Režiser, ki je sicer v gledališčih režiral večinoma dramska dela, manj pa komedije, si je morda z loškimi igralci želel ustvariti iz sicer nekoliko preobsežnega besedila predstavo, ki naj bi 'vžgala'. Besedilo je ustrezno skrajšal, dramaturško priredil in črtal nekaj manjših vlog. Krajšanje teksta seveda nikakor ni načelo osnovne zgodbe o dveh starejših ženskah, ki morita stare, osamljene in usmiljenja vredne moške. Napeta zgodba ima plastično orisane karakterne vloge, v katerih nastopajo Biba Uršič, Kondi Pižorn. Juša Berce, Fani Krajnik-Spoljar, Jože Drabik, Janez Debeljak, Igor Žužek, Matjaž Eržen, Bojan Trampuš in Lucijan De Franceschi. Režiser Marjan Bevk je v igralsko ekipo Loškega odra povabil dva preskušena igralca s kranjskih ljubiteljskih odrov -PižoYna in Uršičevo, domača igralska ekipa pa je med svoje vrste prav za to predstavo privabila tudi nekaj novih in mladih igralcev, od katerih bodo nekateri prvič stopili na gledališki oder. "Predstavo smo pripravljali od letošnjega junija. Ker sem imel septembra obveznosti v Lutkovnem gledališču Ljubljana, je vaje nekaj časa vodil Ludvik Kaluža, ki pri predstavi sodeluje kot lektor. Z loškimi gledalisčniki je sicer prijetno delati, nasploh so čudovita ekipa. Vsekakor pa se v Škofji FOTOGRAFIJE DIMNIKOV Radovljica - V fotogaleriji Pasaža radovljiške graščine razstavlja fotografije na temo dimnikov Ivan Pipan, član Fotografskega društva Radovljica. Avtor je v objektiv ujel dimnike, iz katerih se vali dim, dimnike, ki stoje posamično, v dvoje ali v troje, dimnike, ki so visoki in vitki, dimnike, ki razpadajo, je o fotografski razstavi zapisal v zloženki Matej Rupel. Tematika, ki se je tokrat loteva Pipan, je svet arhitekture, v katerem živimo, svet, ki smo si ga zgradili in ga vzeli za način življenja. JAMA KOT METAFORA Kranj - Kranjsko alternativno Gledališče čez cesto bo 2. novembra na Visokem uprizorilo svojo prvo premiero v tej sezoni. Marko Burgar kot lutkar Cveto Bavdaž ter Darko Bcštcr kot pesnik Zino Grozd v groteski Jama avtorja Iztoka Alidiča. Posnetek z vaje. Foto: Marcandrea Bragalini. Tako kot je za Gledališče čez cesto že vrsto let pravilo, da uprizarja krstne predstave, se temu tudi ob tokratnem gledališkem pojavljanju ni izneverilo. Grotesko Jama je napisal Iztok Alidič, ki predstavo tudi režira. Besedilo je bilo sprva napisano kot radijska igra, zato ga je bilo treba nekoliko adaptirati za oder. Jama je predvsem groteska, ki hoče med drugim tudi zabavati. Predstava se ukvarja z usodo udeležencev sindikalne politične šole, ki jih katastrofa sicer poveže, a tudi razdvoji. Za zaključni ekskurziji v Postojnsko jamo se namreč skupina izgubi v podzemlju, kjer srečujejo polno ostankov zgodovine, tavajočih oseb, pravljičnih bitij ter pošasti, ki jih je čas postavil na obrobje in sicer v prostor, kjer časa sploh ni, prostor pa je neskončen in neizmerljiv. Predstavo je pripravila ekipa, v kateri je več kot polovica novih igralcev. Poleg režiserja Alidiča v predstavi sodelujejo scenograf Josip Konstantinovič, koreograf Mateja Puhar, kostumograf Irena Pajkič ter igralci: Bojan Bešter, Duša Roos, Bojan Pretnar, Tomaž Benedik, Spela Trošt, Dunja Jekovec, Igor Žužek, Iztok Juhant, Tomaž Križnar, Darko Bešter, Bojana Marinšek, Marko Burgar, Gregor Janežič, Janez Cuderman, Helena Lužan in Marcandrea Bragalini, svetlobni efekti so delo Andreja Marenčiča, za ton bo skrbel Peter Majcen. Premiera bo v Domu Kulture na Visokem pri Kranju, prva repriza bo v četrtek, 4. novembra, obakrat ob 20. uri. Dvorana na Visokem ie Gledališču čez cesto, ki je že tretje leto brez svoje dvorane, bila na voljo tudi za vaje.. • Uvl. vom Obuti maček bodo Bffl reč postavili na oder To£ karjevega Švejka, ki ga J| pravljajo v sodelovanju z 2^ zo kulturnih organizacij Loka in številnimi sponzoiT Denarja za tri predstave satf gledališče namreč nima, tako^ bo Švejk v celoti nastal zara sodelovanja donatorjev. Avt°. Igor Torkar je besedilo pred l6 že uprizarjane predstave po5^ dobil in priredil prav za L oder, ki bo pripravilo premic v začetku naslednjega leta. "V tej sezoni bo režj^ Marjan Bevk na Loškem režiral kar dve predstavi," j£ sezoni, za katero kaže, da do& poteka, povedala vodja Lc$f. ga odra Meta Petrač. "SevejJ Bevk ne postaja noben hi» avtor našega gledališča, tako J pač naneslo. Za naše gledali'*, za katerega ta uveljavljeni J\ žiser dela prvič, je to vsekaj dobrodošla priložnost in upa1^ da to sodelovanje ne bo tu zadnje." • Lea Mencinge foto: Janez Pelko GAMA-ŠOA STAB11NEGA ŽMJENJA za osebno stabilnost v nestabilnem svetu. Uvodno predstavitev v četrtek, 28.10 na 1. Gimnaziji Kranj ob 18. uri Loki čuti, da je imelo mesto enkrat imenitno dramsko skupino, ki je zapustila za seboj močne sledi in veliko naklonjenost do gledališča. Zdi se, da sedanja dramska skupina vsekakor stopa po uboj enih gledaliških poteh," ocenjuje svoje sodelovanje režiser Bevk. Predstavo sta pomagala pripraviti tudi scenografka Nina Vastl in kostumograf inja Irena Pajkič. Premiera komedije Arzenik in stare čipke bo v petek, 29. oktobra, na Loškem odru. Premiera bo za izven, kasneje pa jo bodo ponavljali za abonma. ' Po tej prvi predstavi pa v gledališču že tečejo priprave na ostale predstave iz letošnjega gledališkega programa. Poleg predstave za otroke z našlo- Z NORO NA BORŠTNIKOVEM _SREČANJU Kranj - Selektorji letošnjega Borštnikovega srečanja predstavo Prešernovega gledališča Kranj Ibsenovo NOl* uvrstili v tekmovalni program. Kranjsko gledališče bo predst^ odigralo v petek, 29. oktobra, pred mariborskim gledališč!" občinstvom. V režiji Dušana Mlakarja bodo v drami nastop'!1' Judita Zidar, ki je s to vlogo ustvarila enega doslej najbolj'1 odrskih likov, Bernarda Oman, Bine Matoh, Tanja Dimitrievs^fj Tine Oman in Pavle Rakovec. V minuli sezoni so kranj^J gledališčniki predstavo ponovili doma in na gostovanjih že več PS tridesetkrat. Pred odhodom na srečanje slovenskih poklic111 gledališč v Maribor bodo na domačem odru Noro uprizorili J dvakrat, jutri za kranjske gimnazijce, v četrtek, 28. oktobra, pa izven.. • L.M. KONCERT DVEH ZBOROV Crngrob - Na zadnjo • misijonsko nedeljo sta v cerkvi v Crogrj^J nastopila kar dva pevska zbora: Mešam pevski zbor "Lubnik' Škofje Loke z zborovodjo Tomažem Tozonom, ki je skupaj * trobilnim kvartetom izvedel Mašo malo znanega skladatelj0 Limbacheria in njihovi italijanski gostje - Moški zbor "Krm1*' Grion" iz Monfalconeja (Tržiča) z zborovodjem Giovannij^10 Tomatiso. ^ Najprej se je izkazal domači pevski zbor, ki je hkrati pel m3*^ stavke (Kyrie, Gloria, Sanctus, BeneJictus in Agnus Dei) 8 spremljavi trobilnega kvarteta, pel pa je tudi posamezne pff*8| vložke v peti maši, ki jo je daroval škofijski dekan in župnik starolo gospod Andrej Glavan. Za Mašo samo, izpod peresa Limbacherja V je treba pripomniti, da je v glavnem zvenela homofono, prepros njen kompozicijski stavek ni kompliciran in je prej rezui glasbenega naivca kot pa veščega skladatelja, akademsko šolafl n komponista 20. stoletja. Kljub vsemu temu pa so se posamezni m3*f stavki (komponirani in peti na latinsko besedilo in le na &\0 stalnega - obveznega masnega dela - ordinarija) lepo zlili v celoti ta ^ z obredjem kot s tistimi odpetimi deli slovenskih cerkvenih PesrIllj0ii jih je "Lubnik" še dodal. Tako je bilo omenjeno bogoslužje v ce odpeto in kot tako je dobila mešana glasba še dodatno liturg1 ^ vlogo (v oblikovnem in vsebinskem pogledu). Brez dvom3 ^ Tozonovi pevci tudi tokrat dokazali, da sodijo v sam vrh ne ^ ozkega (škofje)loš, temveč gorenjskega območja nasploh. V PetJ^ je bil tokrat na sporedu, pa so nasploh dokazali, da so tu prepr0S doma. ju Italijanski gostje so potem dodali "venček" umetnih, posvetni" t cerkvenih zborov, domačih - italijanskih in tujih moških zborov ^ cappella. Kljub vljudnostni gesti, ki bi morda sedaj sodila v t oceno, saj je šlo v primeru gostovanja italijanskega moškega pevs*K zbora le za "Lubnikove" goste, pa le- ti s petjem domačinov v prekosili. Njihov odpeti program je sicer posegel tudi na podf L nam zelo znanih (moških) zborov; zato je bilo morda Pr?ver?r*j3. njihovega petja ter primerjava le-tega z našimi zbori, še toliko l«8E strožja. V delih Gallusa, Cajkovskega, Gounoda, pa še italijan« v katalonskih in francoskih ljudskih pesmi, oziroma njihovih oboe pa zbor "Ermes Grion" preprosto v ladji in prezbiteriju F(j. Marijinega oznanjenja v Crngrobu ni zazvenel v vsej svoji P0'0,^) vsaj v taki ne kot "Lubnik". Pa saj so peli tudi cerkvene (m°s zbore, ki pa očitno naših gostov niso mogli rešiti. Kljub temu pa je bilo pevsko dejanje posvečeno še dod3 ^ letošnji 15. obletnici delovanja Mešanega pevskega zt> 0 "Lubnik" in v petju obeh vokalnih ansamblov smo la% podoživeli lep praznik dneva in nedelje, ki se je z njunim V6" počasi iztekla. • F.K. 0319 OBMOČNA ORGANIZACIJA ZA GORENJSKO Ugaša še eno od gorenjskih podjetij ^Armadi dvanajst tisoč brezposelnih in približno dvakrat toliko izgubljenih k? °.vnih mest se bo verjetno v kratkem pridružilo še okoli 180 delavcev tržiškega S^jetja ZLIT. Toliko družin bo ostalo brez ene plače, odvisnih od državnih 0|jQomestil. Na slednje žal računa še dodatnih osem tisoč delavcev, ki so že 0Predeljeni kot trajni presežni delavci ali delajo v podjetjih, ki jim grozi stečaj. Toda m* razpravah o proračunu za naslednje leto se pojavlja upravičena bojazen in Jo. Ali bo res prevladala nora politika, ki želi odvzeti denar za nezaposlene in ga ^eriti v nakup orožja? Sji7r?v zaradi izgube delovnih mest in delavčeve negotove prihodnosti bomo v Okatih izdelali temeljito analizo vzrokov in odgovornosti za nastali položaj rjdjetja in delavcev tržiškega ZLIT-a. Javno bodo izpostavljeni organi, institucije J 'Odgovorne osebe, ki so s svojim početjem pripomogli, daje podjetje ZLIT Tržič J^sulu, delavci pa brez dela in socialne varnosti. Propadlo je podjetje, ki bo po JJMi kriterijih tržnega gospodarstva moralo biti uspešno in perspektivno. Gre za fcjpvnost in podjetje, ki ima surovino praktično na tovarniškem dvorišču, ima pa J?1 strokovno usposobljene delavce, tradicijo in, kar je najbolj pomembno, njihovi j^e|ki zavzemajo vidno mesto v najbolj elitnih evropskih revijah pohištvene p^sthje. Skratka, podjetje je imelo zagotovljene osnovne pogoje ne samo za $aIr'Vetje, temveč za ravzoj, širitev in zagotavljanje solidne socialne varnosti ne zaposlenim delavcem, temveč tudi drugim, ki na delo še čakajo. I 'oda v politiko vodenja in upravljanja podjetja so bili vključeni ljudje, ki niso znali oh?r'st'*' ten Prednosti. Že pred letom, ko se je podjetje nevarno majalo in jsocasno trčilo ob čeri skrajno nezadovoljnih delavcev in odločnih potez sindikata, ^vodstvo spretno manipuliralo z informacijami. Celo več. S tem ko je Sklad rw Publike za razvoj prevzel premoženje in upravljanje podjetja, so bili delavci čez odrinjeni od odločanja in informacij. Potisnjeni so bili v položaj slabo plačanih U(pdnih delavcev. Upravni odbor se je zelo poredko sestajal v beli Ljubljani daleč ^stvarnosti, daleč od problemov podjetja in delavcev. Služil je kot posoda za skrivanje menedžerskih slabosti in odgovornosti, ^'ndikat je že takrat, ko je bilo podjetje še obvladljivo, nekajkrat opozoril popovome tako v podjetju, Skladu za razvoj, kot občinskem izvršnem svetu na gjj'ožaj in razmere v podjetju, predvsem pa na skrajno negativne trende na bj.spodarskem, zaposlitvenem in socialnem področju v tovarni. Toda odziva ni tj:0- Ni ga bilo tudi takrat, ko so delavci referendumsko izrekli nezaupnico faktorju podjetja. širin- n u 0DuPa. globoke prizadetosti in človeških stisk so se delavci obrnili na bil at- Razumeli smo njihov položaj in se odločno zavzeli zanje. Naš edini cilj je ustaviti nekajletno agonijo podjetja in preprečiti spontani konflikt širših razsežnosti. Pri tem smo uporabili vse oblike sindikalnega boja, vključno z organizirano petnajstdnevno stavko. Uspeli smo, da so se v razreševanje podjetja pospešeno in aktivno vključili vsi organi in institucije, ki so odgovorni za gospodarstvo in podjetje ZLIT Tržič in ki so v preteklosti le nemo oprazovali razmere v podjetju. Na osnovi temeljite analize, ki smo jo pripravili v strokovni službi. Območnega sindikdat o razmerah in položaju podjetja ZLIT Tržič, je bila na sindikalno pobudo problematika delavcev podjetja ZLTI uvrščena na seje organov in občinske skupščine Tržič. Razveseljivo je, da so poslanci ne glede na politično in strankarsko pripadnost enotno podprli prizadevanja in oceno sindikatov. Naložili pa so občinski skupščini, organom in posameznikom zadolžitve, da se bolj kot do sedaj vključijo v razreševanje problemov. V času stavke, so se aktivnosti za razreševanje neugodnih razmer v podjetju odvijale z neverjetno naglico. Vključeni so bili vsi, ki so odgovorni za položaj podjetja. Žal pa so bila vsa ta prizadevanja prepozna. Finančni položaj podjetja je bil tako neugodne.da se ni dalo več kaj rešiti. Ugaša torej eno od podjetij, ki se je rodilo iz dolgoletne tradicije v okolju, kjer živi veliko industrijskih delavcev lesnopredelovalne smeri in kjer je surovine na pretek. Delavcem in sindikatu pri vseh teh dogodkih ostanejo grenke izkušnje. Resno se postavlja vprašanje, kje je odgovornost, kje je pravna in socialna država. Zakaj na cesto delavci, invalidi, ki so vso svojo delovno dobo delali le po ukazu in navodilih vodilnih? Spoznavamo, da živimo v razmerah, ko je delavec pristal na dnu. Zato smo v sindikatih zaskrbljeni za njihovo prihodnost in bomo naredili vse, da ne bodo postali izkoriščena, pravno nezaščitena in ustrahovana cenena delovna sila novonastajajočih domačih in tujih podjetnikov. In še eno izkušnjo smo si pri tem pridobili. Živimo v času in prostoru, kjer je v ospredju bitka za oblast, dobiček in delitev družbenega premoženja. Delavec, ki je vse to soustvarjal in ustvaril, pa je odrinjen in zaničevan. Tudi v primeru razreševanja položaja delavcev v tržiškem ZLIT-u smo ponovno spoznali, da bi bil delavec brez sindikata in njegove pomoči le drobiž v kolesju višjih interesov. V sindikatu si iskreno želimo, da bi bil primer tržiškega ZLIT-a na Gorenjskem osamljen spomin na neko noro obdobje in resen opomin, kako se z neodgovornim delom uniči uspešno in perspektivno podjetje in s tem ogrozi številne družine, ki so odvisne od dela in delovnih mest. Predsednik območne organizacije sindikatov Gorenjske Sandi Bartol V klubu Dvor MIRA PUC, direktorica Agencije za privatizacijo podjetij Kakšna bo v resnici slovenska lastninska zgodba, ne ve še nihče Lastninjenju ne bo ušlo nobeno podjetje, nikakor pa ne bo lahkotno, saj je zakon zelo zapleten in nemara bodo direktorje še preganjali, ker podjetij ne olastninijo. Ž* vidim, da bodo potrebna še ena navodila, je vzdihni-la Mira Puc, ko je odgovorila na vprašanje, kaj se bo zgodilo, če se bo pri javni prodaji nabralo veliko preveč lastninskih certifikatov. Če jih bo nekaj preveč, se bodo razmerja ustrezno zmanjšala, podobno kot pri notranjem odkupu. Če pa jih bo denimo petkrat preveč, bodo morala podjetja razpis ponoviti in popraviti ceno delnic Ribno pri Bledu - Klub gorenjskih direktorjev Dvor se je tokrat sestal v Riboem, udeležba je bila zaradi aktualnosti teme polnoštevilna, pogovor z direktorico Agencije za privatizacijo Miro Puc pa na trenutke tudi polemičen. Zapustil je vtis, da privatizacija nikakor ne bo tako lahkotna, kot je morda kdo mislil, saj je zakon zapleten, podrobnosti razrešujejo sproti, vsekakor pa je zelo vprašljivo, kako in kdaj se bodo lastninila velika podjetja Zakon je zelo zapleten, je uvodoma priznala Mira Puc in poudarila kot bistveno stvar, da je družbenim podjetjem pri lastninjenju prinesel avtonomijo, saj sama lahko izbirajo čas in način lastninskega preoblikovanja. Enoletni rok pa bo začel teči šele, ko bo vlada sprejela uredbo o investicijskih družbah. Zakon o investicijskih skladih ie namreč še v parlamentu, 'odjetja pa si sama lahko izbirajo metode lastninjenja, ki jim najbolj ustrezajo. Doslej malo soglasjih za razpolaganje s sredstvi Zakon je agencijo za privatizacijo pooblastil za nadzor nad vsemi lastninjenji. Gre za štiri področja nadzora, poleg pregledovanja in potrjevanja programov lastninjenja ter soglasja na vlogo za lastninsko preoblikovanje sta bistvenega pomena tudi soglasja po 44. in 45. členu zakona. Pri 44. členu gre za soglasje za razpolaganje z večjimi sredstvi (nad 100 tisoč ekujev), Agencija ima v obravnavi 50 programov, pravi plaz jih torej šele čaka. Trenutno ima 2v zaposlenih, iščejo deset novih pravnikov In ekonomistov, saj so nekateri po šestih mesecih uvajanja obupali Novi se bodo morali seveda šele učiti! kar je trenutno zelo pomemben postopek. Vendar je agencija doslej, od lanskega decembra naprej, izdala le 320 soglasij. Ne moremo veneti, da je tega res tako malo. Ce bo kdaj to kdo pregledoval, bodo verjetno sledile kazni, Id po zakonu niso majhne, je dejala Mira Puc. Se manj soglasij pa so doslej izdali po 45. Členu zakonu, pri katerem gre za uskladitve lastninskih razmerij, ki so nastala že prej. Doslej so bile namreč opravljene le tri, štiri uskladitve, mislimo, da jih je veliko več, je dejala Mira Puc. V štiridesetih podjetjih so denimo mislili, da imajo interne delnice, vendar se je izkazalo, da temu ni tako. Nihče natančno ne ve, koliko podjetij se bo olastninilo Šele samo lastninjenje bo pokazalo, koliko podjetij se bo olastninilo. Po besedah Mire Puc namreč v Sloveniji nihče nima natančnih podatkov, koliko podjetij se mora olastniniti. Trdim, da 30 odstotkov lastninskih certifikatov sploh ne bo vnovčenih, tudi drugod, denimo v Rusiji, je bilo tako, je dejala Mira Puc POSEBNA PONUDBA v Globusu. Ponovno bogat izbor uvoženega blaga. po UGODNIH cenah ARCOPAL, 19 - delna garnitura krožnikov s skledo. 32 - delni servis iz porcelana 24 - delni Jedilni pribor na podstavku 2.404,80 12 - delna nerjaveča posoda vlažilce zraka 568,30 17.990,40 lagostina - ekonom lonec 6.626,70 Plrex - ienskl vrč 1.237,00 Likalna deska 3.556,20 in Se ka) I Družbeno premoženje je bilo ocenjeno na 18 milijard mark, v kar pa nI bilo vključenih 600 novih, Merskih podjetij. Lastninski certifikati so bili izdani v višini 8 milijard mark, upoštevati pa bo potrebno še zadolinice. Uredbo o zadolinicah vlada namreč še ni sprejela. Glede na te številke lahko sklepamo, da bodo lastninski certifikati Imeli stvarno vrednost, zelo težko pa je to seveda zanesljivo reči. Obstaja sicer seznam približno 2.600 podjetij, ki so registrirana kot p.o., vendar so na njem verjetno tudi javna podjetja. Ocenjujejo pa, da so v zadnjih letih ustanovila približno 600 hčerskih podjetij. Na grobo torej lahko ocenimo, da se bo olastninilo približno 3.000 podjetij. Holdingi ne morejo biti samo školjke Drugi predhodni postopek pa se nanaša na ureditev dosedanjih brezplačnih prenosov sredstev in kapitala. Naš cilj so pravi holdingi, saj poznamo [irimerc, da so holdingi na vrhu e školjke, je dejala Mira Puc. Zato mora biti pri prenosih na družbeno ali državno pravno osebo (le takšni prenosi so namreč možni) podpisana pogodba. Potreben ie potemtakem odgovor obeh, hkrati pa mora jasno, kako se bo preneseni kapital olastninil, da bo imel zunanjega lastnika. Prekupčevanje se že poraja Agencija programe last«11^ jenja presoja po merilih, 1 pravijo, v katerih primen* mora program zavrniti. P°':J splošnih podatkov o podjetju i postopkov pred začetkom J8*, ninske preobrazbe (denacion* lizacija, prenosi sredstev! kapitala) morajo programi v*£ bovati otvoritveno bilanco !J oceno vrednosti podjctJ. (slednja je nujna pri j*v' prodaji delnic) ter opis način«? lastninskega preoblikovanj oziroma njihovo kombinaciji V programih, ki jih je ag*J cija dobila, prevladuje notraj. odkup, le v treh primerih dO«> je šlo za dokapitalizacijo. Iv tranji odkup je smiseln, ^ delavci želijo postati lafl*JJ svojega podjetja, nikakor P ne, če bodo skušali le vnorijj popuste in nato delnice P'00^ po 10 odstotni vrednosti, k«r * že dogaja, je dejala Mira Agencija se preživlja tudi s svetovanjem, disketa z navodili stane 150 mark. V javnih podjetij so stvari še bolj zapletene, saj marsikje ne vedo, kaj naj storijo, do 2. novembra pa morajo oddati elaborate. Napravite pač nekaj, se je glasil nasvet Mire Puc, kije napovedala, da se bo agencija vključila tudi v last-ninjene javnih podjetij, kjer so stvari zelo nejasne 1.900 zahtevkov za denacionalizacijo V marsikaterem podjetju morajo pred začetkom lastninskega preoblikovanja izpeljati prehodne postopke, veliko dela jih čaka na področjudena-cionalizacije, saj je agecija dobila kar 1.900 zahtevkov za denacionalizacijo. Pri njih bo agencija čakaja na pravnomočnost začasnih odločb, brez njih lahko postopek lastninjenja s sklepom ustavi. Najboljši je seveda sporazum z bivšimi lastniki, seveda pa razumem, da ga je pogosto težko doseči, je dejala Mira Puc. Agencija je že dobila vprašanje, ali so možni tudi prenosi nazaj na hčerska podjetja. Mira Puc pravi, da so možni le, če gre za prenose ustreznih lastninskih deležev. Ocenjevalci imajo te polne roke dela, agencija je doslej licenco eni ocenjevalki že vzela. Vsekakor je ocenjevalcev premalo, njihove cene pa so po besedah Mire Puc dokaj realne. V povprečju morajo podjetja za oceno odšteti 12 tisoč mark, približno 9 tisoč mark srednje velika podjetja In 25 do 30 tisoč mark velika. (UP tehtnica ŽELEZNIKI TEHTNICA ŽELEZNIKI Podjetje precizne mehanike In elektronike Dinamično podjetje s področja precizne mehanike in elektronike išče SPOSOBNEGA STROKOVNJAKA za VODENJE MARKETINGA Od kandidata pričakujemo: - da ima visokošolsko izobrazbo ustrezne smeri - aktivno znanje vsaj enega tujega jezika (angleščina ali nemščina) - da je komunikativen in je pripravljen na timsko delo - da ni starejši od 40 let - zaželene so delovne izkušnje iz tega področja. Razpisano delovno mesto se sklepa za nedoločen čas s poskusno dobo 6 mesecev. Začetek dela po dogovoru. Nudimo dvosobno kadrovsko stanovanje. Vloga naj vsebuje vsa potrebna dokazila o izpolnjevanju eogojev in kratek življenjepis, loge sprejema 15 dni po objavi razpisa kadrovska služba podjetja. Banka Slovenije pripravil* seznam, koliko so vredne delnice po posameznih b*m nkah, kar bo podjetjem v pomoč pri lastninjenju. Zapleti z revizijo Agencija programa lastni"' jenja ne bo sprejela, doki« revizija v podjetju ne bo konca' na. Če v podjetju naloge, ki )f bo naložila SDK, ne bodj opravili, agencija program* lastninjenja ne bo potrdila. ^* se bo po 48. b členu za toW odločil družbeni pravobranilec samoupravljanja, se v podjetJ lahko sprijaznijo s tem, da v° lastninjenje zanje odloženo & nekaj let. V Kranju so K zaslugi župana G rosa v reviz'1 vsa podjetja, kar bo po ocenjf direktorjev lastninjenje odloP' lo tja do tri mesece, zato un«J° kranjska podjetja slabši start Nasploh pa se v Sloveniji v niso polegla različna Prav*? tolmačenja, kam revizija lah*' poseže, zato se na tem podroQ seveda lahko zgodi še marsikaj Razmišljamo o demateria-llzaciji delnic, kar pomenit da papirjev ne oi bilo, obstajal bi le centralni dr po, vem, da bodo ljudje zaradi tega razočarani, Jf povedala Mira Puc. Ce bodo v podjetjih kljub temu natisnili kakšne papirje, ti ne bodo imeli značaj* vrednostnega papirja. Vso-kdo se bo moral pri prodajj oziroma nakupu takšne delnice kljub temu obrniti ** centralni depo in stvar tam urediti, sicer ne bo veljav- Agencija so statute pregledala zelo natančno Po odobritvi programa \&}\ ninjenja čaka podjetje do regj*' tracije na sodišču še veliko del"' Izpeljava programa je stva podjetja, izjema je le jaV prodaja delnic, Dri kateri agjj0' cija sodeluje. Ce ne bo ve**J odstopanj od programa, ne * Eotrebno ponovno soglasje*** i podjetje zamenjalo meto"" lastninjenja, pa je potreben 0° program, je dejala Mira Puc. Podjetje mora program jaV objaviti, izdelati pravila notra/1' jega odkupa, zbrati lastnina* certifikate, prenesti na skl*5* začasnice, ki šele z registracij olastninjenega podjetja na *° dišču postanejo delnice. Medtem morajo podjetja jf' delati statute, ki jih bo agencij* zelo natančno pregledov*' la.Problematično bo, ker & pri tem za nasprotje, stati' bodo namreč napisani za bo*1' oče lastnike. Zato ne bom" dovolili, da se statut ne s0* Spremeniti naslednjih pet I«1' 1 ejala Mira Puc. Z vso to dokumentacijo p* podjetje prišlo po soglasje * agencijo u tik pred tem °fJf? jem je prvo slovensko podjeU . • Marija Volčjak, foto: Gora«0 Sinik GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK Gorenjsko gospodarstvo v letošnjih osmih mesecih Na Gorenjskem proizvodnja rahlo oživlja Gospodarstvo se še vedno spopada s kronično nelikvidnostjo, pomaga pa si lahko le z dragimi Posojili. 25. oktobra - Podatki za letošnjih prvih osem mesecev dajejo možnost ocene osnovnih gospodarskih tokov in jTOoriti je treba na sorazmerno uspešno brzdanje inflacije in jjalo oživljanje proizvodnje, čeprav prodaja doma in na tujem L^Pa oziroma je nižja kot lani v tem času. Vendar pa s ^ttutvijo lastninjenja še ni moč pričakovati večje investicijske ,eJ*vnosti. Stopnja brezposelnosti je bila na Gorenjskem d računski vrednosti 199 milijonov tolarjev, avgusta pa tn v vrednosti 44,5 milijona tolarjev. Na področju negospodarstva pa je bila prijavljena le ena gradnja v kranjski občini v vrednosti 8,8 milijona tolarjev ter tri prekoračitve vrednosti investicij v jeseniški občini. y ?ec avgusta 14,6-odstotna in potemtakem nekoliko višja kot q Sloveniji, kjer je bila 143-odstotna. Vendar pa se je na 0'enjskem avgusta število brezposelnih glede na julij v ^anjšalo za 1,4 odstotka, najbolj v škofjeloški občini, kjer Place SO Se uminle 11« za 3,9 odstotka. ^rve, drobne svetle ocene je Potemtakem moč potegniti iz "tfomacije, ki jo je za letošnjih P^ih osem mesecev pripravila J^njska podružnica SDK, se: ^a pa so zanesljive napovedi J oživljanju gospodarske dejav-n°sti še zelo tvegane. ^oizvodnio povečali v Škofjeloški in v tržiški L.V primerjavi s Slovenijo so Jf v sedmih mesecih letošnjega *ta doseženi na Gorenjskem p obsegu proizvodnje boljši pitati, saj je bil na ravni leto SpPrcj, medtem ko je bil v geniji manjši za 5,3 odstotka. . K temu pa sta na Gorenjs-UkI1 naJholj prispevali v škofje-občini, kjer so fizični 3^e8 proizvodnje povečali za •5 odstotka in v tržiški, kjer so 8aJK>večali za 9,4 odstotka, pregled po dejavnosti pa J°ye, da so imeli v letošnjih •-ornih mesecih največje težave . »ovinsko predelovalni indus-sledi črna metalurgija, Koizvodnja tekstilne preje in Janin ter živilska proizvodnja. °°ljše rezultate kot lani v tem lik vidnostne razmere v frdjetij so se sicer nekoli-*° izboljšale, vendar so ie 1°Pr*j neugodne. Ob koncu Mija je imelo na Gorenj-**** žiro račune blokirane *03 podjetja, v povprečju *° 33,6 milijona tolarjev. Ud teg je bilo 40 podjetij ttllh za stečaj. Ob koncu **usta pa je imelo Uro ftune blokirane 156 pod-vendar je bil povpreč- I1 tnesek blokactj nOji, saj "znašal 16,6 milijona farjev. Povečalo pa se je Jjjvtfo podjetij, ki so izpol-V'o pogoje za stečaj, saj je Oi'o takšnih 82. času pa so dosegli v proizvodnji električnih strojev in aparatov, v lesni in obutveni industriji. Presežek v vseh občinah, razen v jeseniški Gorenjsko gospodarstvo je izrazito izvozno usmerjeno in Era v izvozno uvozna gibanja so ila zadnja leta edina svetla točka v ocenah gospodarskih razmer. V letošnjih sedmih mesecih je bila blagovna menjava s tujino za 12,6 odstotka manjša kot lani v tem čas. Izvoz je znašal 425 milijonov dolarjev, od tega nekdanji jugoslovanski trg le 55 milijonov dolarjev in bil kar za 47,2 odstotka manjši kot lani v tem času. Tudi uvoz s tega območja je bil za 53,8 odstotka manjši. Izvoz v pravo tujino pa je bil za 3,1 odstotka manjši, uvoz pa za 8,7 odstotka večji kot lani v tem času. Gorenjsko gospodarstvo se je torej še bolj usmerilo na zahodne trge, v zunanjetrgovski menjavi pa so imele z izjemo jeseniške v vseh gorenjskih občinah presežek. Zanimivo pa je, da se je izvoz v pravo tujino najbolj povečal prav v jeseniški občini in sicer za 21,2 odstotka, v škofjeloški za 9,7 odstotka in v radovljiški za 2,5 odstotka. Naložb več kot lani Podatki o naložbeni dejavnosti so spodbudnejši od lanskih, vendar pa to seveda še ne pomeni, da je vlivajo zadovoljstvo. V osmih mesecih letošnjega leta je bilo za 4.457 milijonov tolarjev investicijskih vplačil, kar je za 55,2 odstotka več kot lani v tem času, pri čemer so bila vplačila za gospodarske investicije večja za 59,8 odstotka, vplačila za negospodarske pa za za 24,7 odstotka. Julija je bilo na Gorenjskem prijavljenih devet novih gradenj v gospodarstvu v skupni pre- V osmih mesecih so prihodki za javno porabo znašali 25,5 milijarde tolarjev, uporabniki na državni ravni so prejeli 87 odstotkov teh sredstev, na občinski 12,3 odstotka, preostalo so bili prihodki skladov in drugih uporabnikov. Kranjski proračun je imel na razpolago 1.313 milijonov tolarjev, škofjeloški 635 milijonov tolarjev, radovljiški 516 milijonov tolarjev, jeseniški 453 milijonov tolarjev in tržiški 220 milijonov tolarjev. Nekrita izguba je na začetku letošnjega leta predstavljala 6,9 odstotka, ob polletju pa 8,8 odstotka poslovne aktive in v bilancah slanja se je ustrezno zmanjšala tudi poslovna pasiva oziroma trajni kapital V začetku leta je izguba predstavljala 10 odstotkov trajnega kapitala, ob polletju pa ie 13,2 odstotka. Tudi v polletnih obračunih (predložiti jih morajo le srednja in velika podjetja) je moč opaziti negativne premike tako v sestavi premoženja kot virov njegovega financiranja. Gospodarstvu za kronične nelikvidnosti še najprej primanjkujejo kvalitetni dolgoročni finančni viri, zato si mora pomagati z dragimi kratkoročnimi posojili. Problematično pa je tudi ohranjanje zlasti realne vrednosti družbenega kapitala, saj žele prihodnji lastniki zaradi lastninjenja zmanjšati njegovo vrednost Osebna poraba je znašala 2,66 milijarde tolarjev, izplačila pa so bila avgusta za 0,4 odstotka manjša kot julija. Avgusta je namreč prišlo do občutnega znižanja čistih plač v družbenih dejavnostih, večje rasti pa tudi v gospodarstvu ni bilo. Po februarskem skoku so plače v gospodarstvu in negospodarstvu umirile, manjši skok je bil opazen le julija. V letošnjih osmih mesecih je bila povprečna čista plača v primerjavi z lanskim letom višja za 42,8 odstotka, v gospodarstvu je bil porast 40,3-odsto-ten, v negospodarstvu pa 53,1-odstoten. Cene življenjskih potrebščin pa so se v tem času povečale za 28,8 odstotka, torej bistveno manj. Nadpovprečno so se plače povečale v radovljiški, škofjeloški in kranjski občini, kar velja za gospodarstvo in negospodarstvo. Gospodarstvo vse bolj zadolženo Prejemki gorenjskega gospodarstvo so bili v letošnjih osmih mesecih za 46,6 odstotka višji kot lani v tem času, vse pomembnejša pa pri tem postajajo posojila. V osmih mesecih so znašala 15,7 milijarde tolarjev in bila za 90,9 odstotka večja kot lani v tem času, njihov delež v skupnih prejemkih se je s 6 povečal na 7,8-odstotnega. Povečanje je bilo izrazito zlasti v jeseniški občini, kjer se je delež posojil s 2,4 povečal na 6,1 odstotka in v radovljiški občini, kjer se je povečal s 4,2 na 7,4 odstotka. Bistvene so tudi spremembe pri vrnjenih posojilih oziroma odplačanih kreditih. Na Gorenjskem so bila ta odplačila v letošnjih osmih mesecih 5,9-odstotni delež skupnih izdatkov, lani pa je bil 4,3-odstoten. Gospodarstvo je odplačalo za 11,78 milijarde tolarjev posojil, kar je bilo za 100,7 odstotka več kot lani v tem času. Vendar pa je gorenjsko gospodarstvo letos najelo več posojil, kot jih je vrnilo, obseg najetih posojil je bil v letošnjih osmih mesecih za 3,9 milijarde oziroma za 33,1 odstotka večji od obsega vrnjenih posojil. Prejeta posojila so v prvh štirih mesecih presegala odplačila posojil, maja se je razmerje obrnilo, vendar so se nato stvari zasukale nazaj. Tako je gorenjsko gospodarstvo avgusta najelo za 1,59 milijarde tolarjev posojil, vrnilo pa jih je za 1,23 milijarde tolarjev. • M. Volčjak ^nijska pošta se je odločila za Iskro Pomemben posel za Terminale J*°J, 25. oktobra - Vrij hodnem /«den 3,2 Iskra Terminali razpisu uspela dobiti nov milijona mark. Ker zaradi iz Kranja je v posel v Ke teza na eni j i, ta v zmanjšujejo ^.enost, je to za Terminale toliko boljP"""*"??*^ N kratkim so s predstavniki kenijske pošte že podpisali ^»orandum, temu pa bo sledil podpis pogodbe. ef^a Iskrino proizvodnjo tel-nSnskih aparatov je kenijska EJw že več let eden najbolj-In tujih poslovnih partnerjev. Tta 1987 so z njo podpisali petletno pogodbo o prenosu ehnologij in v Keniji na ključ Rradili tovarno telefonskih Paratov. Kasneje pa so podjeli še pogodbo o prodaji ^stavnih delov za telefone. J°k*at gre za digitalno linijs-p°^Premo, za ga Terminali izde- Ken? v.kooperaciji z Avstrijci fca "J* ima le po dva telefons-Cev°aročnika na sto prebival-Pa 'i^JP^očjo nove opreme W£ . na obstoječo teleta 5° Unijo priključili še po PotrXro«nike; ne da bi Sil j£°no položiti kabel, rvo pošiljko nove opreme nameravajo v Kenijo poslati na začetku prihodnjega leta. Za Iskro Terminali je ta posel zelo pomemben, saj ima tovarna težave, proizvodnja telefonskih aparatov ne prinaša več toliko zaslužka in krčiti morajo število zaposlenih. Po evropskih normativih produktivnosti bi zadoščalo 250 ljudi, dejansko pa je v tovarni 400 zaposlenih. Brez dela bodo ostali predvsem v režijskih službah, ki so prevelike, verjetno pa bo na seznamu tudi precej strokovnjakov iz tehničnih služb. 40 delavcev je že prejelo sklep, da so začasni presežek, prihodnji mesec bodo prvi dobili odločbe. Vodstvo Terminalov rešitev iz finančnih težav išče tudi v vzporedni firmi, ustanovili so Direktor Iskre Terminali Miroslav Marc ob nedavnem podpisu memoranduma s predstavniki kenijske pošte. Foto: G. Sinik delniško družbo Iskra Terminali T&G, kar upnikom "starih" Terminalov seveda ni pogodu. Tovarniškemu sindikatu je doslej uspelo, da se je nova delniška družba obvezala, da bo presežnim delavcem izplačala odpravnine, saj bi sicer verjetno ostali brez njih. • M.V. Svetovna razstava leta 1996 v Budimpešti Ljubljana, 19. oktobra - Madžari računajo, da bo svetovna razstava Expo 96 v Budimpešto privbabila 12 do 15 milijonov obiskovalcev, zlasti iz sosednjih držav. Na temo "Komunikacije za boljši svet" se bodo na 44 hektarih predstavili razstavljala iz 40 do 50 držav, Slovenija svoje udeležbe še ni potrdila. Čeprav imajo za priprave na svetovno razstavo še dobri dve leti časa, so za tako veliko prireditev seveda že v teku, predstavili so jih tudi na tiskovni konferenci v Ljubljani. Madžarski veleposlanik v Ljubljani dr. Istvan Balogh je poudaril predvsem dejstvo, da bodo razstavo prvič pripravili na stičišču Vzhodne in Zahodne Evrope in da bo nedvomno velika spoduba za razvoj vzhodnoevropskega trga. Podrobneje pa je Expo 96 predstavil dr. Laszlo Herko, direktor za turizem in kulturo svetovne razstave. Odprta bo od 11. maja do 4. oktobra 1996, postavili jo bodo na 44 hektarih površin, v samem središču Budimpešte,sodelovalo naj bi 40 do 50 držav in 12 do 15 multinacionalnih družb, pričakujejo pa od 12 do 15 milijonov obiskovalcev. Doslej je udeležbo potrdilo že 34 držav, Slovenija je seveda tudi povabljena, vendar svoje udeležbe še ni potrdila. Za Budimpešto in za Madžarsko bo svetovna razstava seveda velika promocija, ki jo bodo skušali kar najbolje izkoristiti. Zgradili bodo veliko novih objektov, ki bodo kasneje služili drugim namenom, poleg 32 tisoč turističnih postelj v hotelih bodo vključili tudi manjše penzione in druge objekte, kot so študentski domovi. Z geslom "stanujte na deželi" bodo skušali vključiti tudi manjše madžarske kraje. Pozornost bodo seveda posvetili tudi kulinariki in pripravili niz vzporednih prireditev. Seveda bo svetovna razstava veliko stala, stroški se bodo vrteli pri milijardi dolarjev, kar seveda vključuje tudi vse potrebne nove objekte. Kakor je dejal dr. Laszlo Herko, bo približno tretjino sredstev zagotovila država, dve tretjini pa bodo zbrali sami, z oddajo razstavnega prostora, z vstopnino (vstopnica bo veljala 11 dolarjev), s pomočjo sponzorjev, znano {e že, da bo glavni pokrovitelj svetovna družba Coca-cola. 'rojekt želimo zaključiti s pozitivno ničlo, je dejal dr. Herko, saj imajo svetovne razstave večkrat izgubo, seveda pa je njihova posredna korist zelo velika. • M. v. Srečanje slovenskih ekonomistov Bledv25. oktobra - V Festivalni dvorani na Bledu bo 12. in 13. novembra potekalo tradicionalno srečanje slovenskih ekonomistov in poslovnežev, seminar bo seveda izrazito aktualen. Tako bo v petek, 12. novembra, predsednik slovenske vlade dr. Janez Drnovšek uvodoma spregovoril o aktualnih problemih tekoče ekonomske in razvojne politike, nakar bo uspešnost dosedanje ekonomske politike ocenil dr. Jože Mencinger, predstojnik Bajtovega inštituta. V popoldanskem delu seminarja so finančni minister mag. Mitja Gaspari spregovoril o proračunskem memorandumu, predsednik Zveze ekonomistov Slovenije mag. Neven Borak o prestrukturiranju bank in guverner Banke Slovenije dr. France Arhar o dosedanji denarni politiki in projekciji za leto 1994. V soboto, 13. novembra, bo državna sekretarka v ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj mag. Vojka Ravbar predstavila pogoje zunanjetrgovinskega poslovanja in mednarodne menjave na prehodu v leto 1994, direktor stanovanjskega sklada Edvard Oven bo govoril o vlogi državnih skladov v preoblikovanju slovenskega finančnega sistema. Zadnja tema pa bo namenjena privatizaciji, o kuponski privatizaciji na Češkem bo govoril direktor RM-S Secunties Exchange iz Prage dr. Dušan Triska, o vlogi privatizacijskih skladov v Sloveniji pa izvršni direktor Regionalenga centra za privatizacijo Ljubljana dr. Marko Simoneti. MERCATOR - KZK KMETIJSTVO d.o.o. Kranj, Begunjska c. 5 64000 Kranj razpisuje JAVNO DRAŽBO Predmet javne dražbe je stanovanjski objekt v skupni izmeri 438,34 m2 (klet, pritličje, I. in II. nadstropje) ter pripadajoče zemljišče v skupni izmeri 539 m2, pare. št. 586/3, vlož. št. 199 k.o. Hrastje pri Kranju z izklicno ceno 190.000 DEM v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila. Objekt je do 1/3 zaseden s stanovanjskimi najemniki, 2/3 objekta pa je oddano v zakup do 10.5.2003 leta. Na objektu so potrebna večja obnovitvena dela. Javna dražba bo dne 12.11. 1993 ob 9. uri na lokaciji Hrastje 52, 64000 Kranj. Dražbeni pogoji: Na javfii dražbi lahko sodelujejo pravne osebe, registrirane v RS in fizične osebe - državljani Republike Slovenije, ki pred začetkom javne dražbe predložijo dokazilo o plačani varščini 40.000,00 DEM v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije na dna plačila na žiro račun M-KŽK Kmetijstvo d.o.o. Kranj, št: 51500-601-14216, pri SDK Kranj s pripisom "varščina". Najemnik ima pod enakimi pogoji prednostno pravico do nakupa. Uspeli ponudnik mora za nepremičnine skleniti prodajno pogodbo v 5 dneh, sicer varščina pripada prodajalcu. Plačana varščina se upošteva v plačilu 1. obroka plačila, ki znaša 30 % in zapade v 15 dneh po sklenitvi kupoprodajne pogodbe, druga dva obroka mora kupec poravnati v dveh enakih dvomesečnih obrokih, ali 60 in 120 dni po sklenitvi kupoprodajne pogodbe. Ponudnikom, ki na dražbi ne bodo uspeli, bo varščina vrnjena v 5 dneh brez obresti. Prometni davke in vse stroške s prenosom lastništva plača kupec. Interesenti za nakup dobijo dodatna pojasnila v zvezi z javno dražbo na tel. 064/211-252. POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK NA ŠTIRIH KOLESIH Test: Lada Niva L Še na mnoga leta! Usto, kar so iz osnovne izvedbe lade nive v Evropi delali že nekaj let, od letošnje pomladi razveseljuje tudi terenske vožnje željne Slovence. Pod kožo nespremenjeno, cenovno ugodno in z bahavimi dodatki prenovljeno terensko vozilo lada niva L je dokaz, da se je s tem avtomobilom brez sramu mogoče voziti tudi po mestnih središčih. Za avtomobilske razmere je lada niva zelo prileten avto, saj jo izdelujejo že celih sedemnajst let. Hkrati pa je potrebno priznati, da so novi moderni dodatki dovolj dobri, da ji bodo omogočili polepšano živl-jensko jesen. Od osnovne izvedbe je ostalo praktično vse: oglata, skoraj okorna oblika, visoka karoserija, par bočnih vrat in strmo prisekan zadek. In še nekaj, kar je sicer značilno za avtomobile z vzhoda, to pa so številni deli, ki jim jih je uspelo pobrati iz drugih avtomobilov, ki so prišli iz te tovarne. Kozmetična prenova se v večjem delu kaže v masivnih plastičnih obrobah na pragovih in blatnikih, v platiko odetih odbijačih in v prenovljeni maski hladilnika, kamor so vsadili tudi meglenke. Dodali so še atrak-tivnejša platišča, širše gume in Pionnerjev radio in niva je tako na pogled postala dosti privlačnejša in še bolj podobna pravemu terencu. Vozniško in sopotniško okolje žal ni bilo deležno bistvenih sprememb. Sprednja sedeža sta postavljena prenizko, poleg tega pa sta premehka in oblečena v umetno usnje. Zadnja klop za njima je iz prav takšnega materiala, toda prostora tam je dovolj, kar pa ne velja za prtljažnik. Instrument-na plošča je sicer klasična, oglata in vendar dobro založena in sorazmerno pregledna, če odštejemo nekaj nereda pri stikalih. Paket opreme L, ki na avtomobilu seveda ni označen, zato pa toliko bolj viden, pa pomeni tudi športni trikraki volanski obroč. Slednji je pripraven in dobro oprijemljiv, generacije v srednjih letih pa spominja na fiate starejših letnikov. Sicer bi prav prišel tudi servoojačevalnik, vendar se je v tem cenovnem razredu potrebno sprijazniti z nekaj večjo močjo ročnih mišic. Lada Niva L: Stara podoba z novo obleko HVALIMO: pomlajena zunanjost - terenske zmogljivosti - ugodna cena GRAJAMO: trdo upravljanje - hrupen motor -premehki sedeži Lada niva je v prvi vrsti terenski avto, čeprav sem prej omenil tudi mestne ulice. Plezalne sposobnosti so dosti boljše, kakor bi si mislil, izdatno pa k temu pripomoreta reduktor moči in zapora centralnega diferenciala, za katero pa je potrebno nekaj vaje s trdo ročico. Motor je prileten tako kot avto, znan in preizkušen. K temu dodajam: grob, glasen, občasno požrešen in za terenske vožnje dovolj zmogljiv. Drugače ie na gladkih cestnih površinah. Tam je niva za malenkost manj stabilna, težje vodljiva, sicer pa v kombinaciji 1,6-htrskga motorja, ki zmore 54 kilovatov in petstopenjskega menjalnika za svoj razred tudi dovolj hitra. dovolj dobro izdelan in dovolj uporaben avto. Dodatki pod točko L pa njegov krog uporabnosti samo še razširjajo. CENA do registracije: 909.500 SIT (Lada avto LJubljana) TEHNIČNI PODATKI: terensko vozilo, s štirivaljnim vzdolžno nameščenim bencinskim motorjem in pogonom na vsa štiri kolesa. Motor 1569 ccm, 54KVV/ 73KM, najvišji navor 118 Nm pri 3250 v/min. Mere: 3720 x 1680 x 1640 mm. Teža praznegavozila: 1170 kg. Najvišja hitrost: 130 km/ h (tovarna), 133 km/h (test). Poraba goriva po ECE: 9,8/ 14,7/ 11,6 I osvinčenega goriva na 100 km. Poraba na testu: 12,4 litra na 100 km. To pa tudi pomeni, da je lada * M. Gregorič, slike Janez niva L za svoj cenovni razred Pelko kenTAX TRADing Športno terenski užitek: trikratni volan SERVIS IN PRODAJA VOZIL Srače Žlaart Britof 17S, Kranj, tal./fai Z4Z-167 Izredno ugodne cene de registracijo - v DEM CIVIC 1,6 ESI HB 125 KM 28.900 CIVIC 1 ,5 LSI SEDAN 90 KM 26.390 CIVIC 1 .6 ESI SEDAN 125 KM 29.000 ACCORD 2.0I 133 KM 35.680 Ljubljana, Novo Polje, Cesta Xl/10a, TelJfax.061/482-l73 Prodaja avtomobilov FIAT, LANCIA in ALFA ROMEO Možnost nakupa na leasing ali po sistemu staro za novo Podjetje KENTAX TRADING vam poleg izjemno ugodnih cen v tednu pred svetovnim dnevom varčevanja skupaj z GORENJSKIM GLASOM nudi izjemno priložnost FIAT UNO 500 mark ceneje, aH vsa ostala vozila Iz prodajnega programa 1000 mark ceneje.ČE NAMERAVATE KUPITI NOV AVTO IN BI RADI, DA 500 AL11000 MARK OSTANE V VAŠEM ŽEPU,MORATE STORITI SAMO EN KORAK: NAJKASNEJE DO PETKA 29. oktobr^pokllcatl na našo številko 218-463,kjer boste dobili vse ostale informacije! (smmm&M GLAS *^ PRI GOTOVINSKEM NAKUPU NAD 2.000 SIT PREJMETE KUPON, S KATERjM SODELUJETE V NAGRADNEM ŽREBANJU. REZULTATI ŽREBANJA BODO OBJAVUENIPNE19. NOVEMBRA 1993 V ČASOPISIH GLA§ IN LJUBLJANSKI DNEVNIK. PO ŽREBANJU IN OBJAVI REZULTATOV BODO IZŽREBAN- C\9>. <> \1-x' Cl NAGRADE PREJELI V BLAGOVNEM CENTRU MEDVODE. NAGRADE JE POTREBNO . milijonov ton, povečati pa jo nameravajo na 8 milijonov ton. AVTOTRADE Kranj, Ljubljanjska 22, tel.223-710 Avtomobili LADA i« nikoli tako pocenili! SAMARA 1300/5 v SAMARA 1500/5 v SAMARA 150074 v 11.287 DEM 11.883 DEM 13.523 DEM Ugodni krediti -staro ta nove NOVO NOVO NOVO NOVO KJE: Na Deteljici, v kleti samopostrežne prodajalne, lifl j : Diskont - vzameš več, kupiš ceneje. ZAKAJ: Želimo pomagati vašemu vse plitkejšemužepu. PRESKRBA TRŽIČ TEHNIČNA TRGOVINA DETELJICA z oddelkov HJJVi z oddelkov l\ri pro9ra^%%% Ker je nad Evropo območje visokega zračnega pritiska, Ma nase kraje priteka hladen in suh zrak. LUNINA SPR€M€MB€ V petek je ob 9.52 nastopil prvi krajec, Pplna luna pa bo v soboto. 30.oktobra ob 13.38. l^nko Rcmic, direktor kranjs-JJ° Živil v klubu Dvor "Doslej ?° direktorje preganjali, ker so J**ninili, poslej nas bodo pregnali, ker ne bomo lastninili." ZBIRAMO STARE RAZGLEDNICE Nekateri reševalci naše uganke ste menili, da smo prejšnji torek objavili staro razglednico Tacna pod Šmarno goro, ki je danes že svetovno znan po veslaških tekmovanjih na divjih vodah. Vendar pa je bil na stari razglednici Podnart, ki je danes znan po kemični tovarni, ena od [tševalk pa nam je napisala, da je Podnart znan po gostilni Joštov hram. Po kupu vaših razglednic sklepamo, da je bila uganka kar težka. Žreb pa J® tokrat nagrade v vrednosti po 1.000 tolarjev namenil naslednjim [aševalcem: 1. Miha Ovnik, Stružnikova pot 8, Šenčur, 2. Slavica Stare, Kamnje 9, Boh. Bistrica; 3. Aleš Gosar, Kovorska c. 19, Tržič; 4. Jože Počivalnik, Podbrezje 141, Duplje; 5. Nevenka Gale, Delavska pot 58, Naklo. Čestitamo! Tokrat objavljamo razglednico z datumom 18. novembra 1940, na njej Pa je znan kraj blizu Kranja. Ugotovite, za kateri kraj gre in zraven še ^pišite, kaj je za ta kraj posebej značilno. Odgovore pošljite na naslov Gorenjski glas, Zoisova 1, 64000 Kranj, do petka, 29. oktobra, mi pa bomo izmed pravilnih odgovorov izžrebali pet takih, ki bodo prejeli Ograde v vrednosti po 1.000 tolarjev. Pa veliko sreče! 20 let prepevanja Staneta Vidmarja Kanada, Avstraliija, CD; peta kaseta Pevec Stane Vidmar iz Kranju deluje 20 let v zabavni glasbi. Sodeloval je v skupinah Modrina in F +, devet let se ukvarja s solističnim prepevanjem in je izdal pet kaset in lasersko ploščo. Sedem tednov je gostoval in ribaril v Kanadi, enotedenski premor pred dvomesečno potovanjem v Avstralijo pa je izkoristil za radijsko promocijo zadnje kasete z naslovom Mati pojem ti pesem, mi pa za intervju z njim. Solistična pot se je sprva fmtrdila z udeležbami na festiva-ih in izidom šestih projektov? "Sodeloval sem na štriih Pop delavnicah in štrih festivalih Melodije morja in sonca, na festivalu v Štlpu in Šlagerju sezone. Poskusil sem se tudi kot igralec in pevec v filmu Čisto pravi gusar. Kaseto so nosile naslove: Vaški lump (1986), Spi moja delica (1988), Nocoj kozarec draga mi nalij (1993). Ob 20-letnici glasbenega delovanja mi je izšla tudi prva CD plošča: Stane Vidmar - Največji uspehi." Kasete so se dobro prodajale, kljub majhni medijski podpori? "Zaradi iskrene izjave o svojih začetkih, k sem dejal, da sem glasbeno pot začel v domačem cerkvenem zboru na Bregu ob Savi, sem bil za dve leti izločen s predvajanjem na Radio Ljubljana. Znan je nastop na festivalu MMS '88, kjer sem z nastopom ob tretji nagradi občinstva za skladbo Kozarec draga mi nalij dvignil pozornost, ko sme poslušalcem podaril cvetlične ikebane z odra. Ta dogodek je imel za posledico, da sem iel dveletno prepoved nastopanja na televiziji. To sem storil od veselja in drugič iz protesta, ker sem slišal, da namerava ena od organizatork cvetlične aranžmaje preprodati preko prijateljičine cvetličarne... Za projekt Kozarec draga mi nalij sem dobil srebrno kaseto založbe Helidon. Kljub mali Erisotnosti na televiziji sem do-il svojo publiko in imel dobor prodajo." Kakšne teme najrajši opevaš? "Teme so življenjske in v njih naj bi vsak prepoznal samega sebe. Pesmi so večinoma nastale iz razgovorov z besedilopisko Simono Weiss, ki je življenjsko dogodke in razmišljanja tem prenesla v verze. Ujameva se in to medsebojno pozitivno energijo, v studiu po občutju interpretiram na glasbo Gorana Šarca." Novost je kaseta Mati pojem ti pesem - Največji uspehi? "Peta kaseta, ki sme jo posvetil mami Franci Vidmar, prinaša pa dvanajst skladb, osem največjih uspehov s solistične glasbene kariere in štiri povsem nove skladbe: naslovno Mati pojem ti pesem, Mati hrvatskega komponista Metka Jelaviča, katero je lani prepevala Simona Weiss, letos pa je del besedila korigirala za prilagoditev moške vanante. Novi sta še skladbe Srečal ljubezen sem staro in aktualna polka Gorenjski sejem, ki je posvečena Stane Vidmar se v odmoru med kanadskim lovom igra z leopardom jubileju 500-letnici sjemov v Kranju." Stane Vidmar, tvoje zadnje najbolj profesionalno področje pa je od marca 1992, sodelovanje s studijskim ansamblom bratov Avsenik? "Pri Avsenikih za vokaliste skrbi po umetniški plati Vilko Ovsenik in pri ZOM Helidon je bil do upokojitve glasbeni urednik. Pri tej založbi sem izdal zadnja dva projekta in tako je Eoznal mojo barvo glasu. Z ratom Slavkom Avsenikom sta me povabila k sodelovanju, ki sem ga sprejel... Posneli smo več televizijskih oddaj za satelitske programe SAT 1, RTL, nemško televizijo ARD in druge, izšla je tudi videokaseta." Torej si hoby našel v ribičeriji? "Zanesljivo mi je sprostitev ribičerija. ki ie moje največje veselje. Človek se mora nekje akumulirati jaz se pri ribičeriji in v potovanjih. Prepotoval sem že precej kontinentov in ulovil trofeje od metrskih rib do morskih psov. štirikrat sem že potoval v Kanado na velika tekmovanja, kjer pač lovimo kraljeve selmone in pravkar sem se vrnil s 7-tedenskega potovanja, kjer sem ob ribolovu in glasbenih gostovanjih, z videokamero posnel za sedem ur gradiva in ga bom z avstralskimi doživetji izdal na video kaseti. V ponedeljek, 25. oktobra, se odpravljam na dvomesečno turnejo v Avstralijo, Eotovati nameravam tudi do fove Zelandije. Nastopil bom v klubih naših zdomcev in lovil ribe, krokodile." Drago Papler .Ne daj grozote in sramote, da Pi v bivšem sistemu sabotiral *f*log tedanjega cajtengarskega delodajalca in ignoriral kakšno sPominsko svečanost ali proslavo ob kakšnem partizanskem °°eleijul Ušpičene prekle so l<*hko dol grmele in snega, da je drevje pokalo - pridi kakor veš in **ai na vrh Pokljuke ali v Š°zdove Jelovice, kjer je na takšni samotni planjavi stal sPomeniček padlim. Eden od Prelivelih iz hajk tam okoli je 'joto orisaval boje in bitke, ^oviloma je bilo takole: bolj je "do mraz in bolj so ušpičene dol grmele, daljša mu je °jta samoizpoved. Po kakšni uri att dveh je iivim zmanjkalo P°stavljaštva in junaštva in so *emo in otrdelo množico pod zastavami in ob "hej, brigade" Vendarle spustili na golaž. . Čeprav globoko socialistično lndoktrinirani, kot se temu zdaj |*če, četudi mladi, neumni in n°ivni, smo včasih vendarle s.utnničili, da spomeniki niso ??i*<*ni ravno tam, kjer so bile •'*«. Kakšna prostodušna l^inka si je tudi upala reči, da ••■ "govornik en skrivač, ki se je * času hajke po hišah motal, če e ni baraba požrešna celo z kepal...", a to je bilo Preslišano prej, preden je bilo Woh slišano. . Morda bi do konca življenja nodili za zastavonoši in se ob spomenikih mrtvim klanjali živim, če ne bi izbruhnila demokracija. Konec spomeniške Pokljuke, kjer se ti je decembra na proslavi vedno zanohtalo? Kje pa! mrzli Pokljuki, gremo za današnjimi na proslavo druge obletnice odhoda zadnjega vojaka JLA iz naše domovine. Tudi ponižno - da ne bo kakšne pomote - kajti katerokoli vojno Kamnoseki pa juhuhu Mar bo zdaj pod vsako hruško, kjer sta "plavšala" partizan in partizanka in pod vsakim mostom, kjer so kadili "mariboro" stal spomenik? Veterani vseh vojn, združite sel Zdaj je zadeva z vojaškimi spomeniki šele dobila svoj elan. Kamnosekom ni šlo nikoli slabo, ampak danes so v zlatih časih. Furt na furt se nekaj odkriva in obeležuje: zdaj za štiri leta zdaj za deset dni zdaj pa kaj zanalašč in kar tako. Veteranov vseh vojn kar gomazi: medtem ko smo za onimi prej ponižno lazili po veteranstvo ni nekaj, kar ti pes na repu prinese! Razlika je le v tem, da se publiki ne zanohta pod kakšnim pokljuškim smre-čovjem, ampak se novodobno veteranstvo drži spomeniških obeleževanj v udobni dolini in v gorkih sobanah. Vsa čast padlim in skoraj padlim In črna smrt Izdajal- cem! S toliko veterani, kot jih je ratalo zdaj - uni ta prvi plus tile novi - pa bo še težka! Ce pomislimo, da so zdaj šele v prvi fazi, ko slavijo odhod zadnjega vojaka, nam druga in tretja faza na lokalni ravni prinašata še znatno več podrobnih pomembnosti vojne vihre. In bo stal spomenik pri spomeniku - kamnoseki pa juhuhu! Če se vsi skup združijo - oni še krepko živeči ta prvi in današnji, ki jih je baje toliko, kot je bilo onih ta prvih koj po koncu NOB - po množičnosti pohodijo planinsko zvezo kot eno najbolj množičnih zvez. Če se bodo po kakšnem čudežu še razumeli med sabo, je mladim zdaleč največja perspektiva že omenjeni kamnoseški poklic, kajti pod vsako hruško, kjer sta "plavšala" partizan in partizanka in pod vsakim mostom, kjer so kadili "marlboro", bo stal opomnik zgodovine - postoj, popotnik! In ko me bo kot staro, betežno mamko zaneslo na kakšno gromovniško "čast in slava jim" komemoracijo, mi bo že čisto vseeno, ali so ta prvi Žli ta drugi ali ta tretji veterani, e vedno ali še bolj me bo v mojem ubogem, starem srcu prevevalo prepričanje, veljavno od pamtiveka: najboljši so padli.... • D.Sedej Otroški festival Zlati srček '93 "Ko jeseni šolarji začnemo guliti klopi, dobro smo spočiti za naporne šolske dni, pravkar mimo je najlepši čas, komaj čakamo, da vrneš se med nas..." opisuje v uvodu začetek šolskega leta skladbica Čas počitnik, ki sicer obravnava temo brezskrbnega časa veselja, norosti in brezskrbnih dni. Prepeva jo Aleš Vovk ob pomoči skupine Tip-top, uvrščena pa je med 13 skladb kasete Zlati srček '93, ki je izšla pri Založbi Helidon. Na 9. otroškem festivalu popevk so prepevali mladi, še neuveljavljeni pevci, starosti do 13 let, ob spremljavi znanih slovenskih pop skupin, ki so večinoma prispevale tudi glasbo. Skladbo Metulj v disco -71 >^ Tt Cn/^LTL/ ritmu prepeva Nadja Ko- /t /V j j ifvl^ferV vačič in skupina Pop design, A-LTaI I o nagajivem Izidorju poje Manja Šalamun z Magneti. Tja-ra-li izvaja Tina Mujakič in Avia band. Mladi so navdušeni nad igrami, pravljicami, ki jim jih prinaša srečno brezskrbno otroštvo. To področje pokriva Leteča preproga, s katero na (glasbeni način poleti Jure Škrabar in California, Urban Mlinar ob spremljavi Čudežnih polj pa razkriva vse na temo Moj novi avto. Učenje se začne z Abecedo, na glasbeni način pa jo prešteva Taja Kovačič v značilnem stilu očkove skupine Čudežna polja. Tamara Juhanov je z Magneti namenila Pesem za mamo, Katarina Supan in skupina Abrakadabra pa poje o zabavi s prijatelji, ko prosi Očka, ne jezi se. Pesmice pojejo o stvareh, katere imajo mladi radi. Med to sodi pesmica Lepa, ki jo poje Jana Gruden in One man band. Ker so že petošolsko zaljubljeni jim Srček dela tok-tok-tok, to pa priznava Valerija Trobec in Peter Pan, razigrano pesmico Kdo koga čaka sta zapela najmlajša udeleženca festivala Nejc Kulnik in Matic Pirih, skupaj z Avtomobili. Na koncu so ostale Zaljubljene mucke, ki jih je pričarala Katja Lesjak in One man band. Vedre in spevne skladbe so nastale za prireditev Zlati srček '93, ki je bila v Velenju, v organizaciji in produkciji Micom d.o.o. in Otroškega in mladinskega programa TV Slovenija in Rdeče dvorane iz Velenja. Televizijski posnetek bodo predvajali še trikrat: v okviru Božično novoletnih praznikov in zimskih počitnic. Drago Papler Razkrivanje skrivnosti Dossier: Afere Mnenja o tem, ali so številne afere stranski proizvod tako imenovanega mehkega prehoda Slovenije v demokracijo, so si nasprotujoča. Nekateri so namreč prepričani, da so afere predvsem znak našega 70-letnega druženja z Balkanom, drugi spet menijo, da so afere povsem vsakdanji del parlamentarne demokracije. Elan, Slovin, Hit, Vis, orožje... na prvih straneh slovenskega časopisja. Kdo so glavni akterji omenjenih zgodb, se že ali pa še ne ve, ve pa se, kdo so tisti, ki o aferah podrobno Sišeio. In ravno o teh, torej novinarjih in hkrati z njimi, bo na Ladiu Kranj stekla serija oddaj, ki jih bo pripravil in vodil Vine Bešter. Polurne oddaje bodo poskušale odgrniti različna pota manjših ali večjih skrivnosti, se spotikati ob najrazličnejše stopnje tajnih dokumentov. Prva oddaja bo na sporedu jutri ob 16.20, v studiu pa bo predvidoma prvi gost novinar Dela Vinko Vasle. Vse velike slovenske afere zadnjega časa pa boste lahko skozi besede njihovih časnikarskih razknvalcev prebirali tudi v vsaki drugi petkovi številki Gorenjskega glasa, prvi zapis pa bo objavljen že v petek, 29. oktobra. VELEBLAGOVNICA ŠKOFJA LOKA d.o.o. KDOR IŠČE, TA NAJDB — V NAMI H MIKLAVŽEV RAČUNALNIK Gorenjski glas In podjetje Ploma Bled sta v sodelovanju z ostalimi pokrovitelji pripravila nagradno nanizanko MIKLAVŽEV RAČUNALNIK, ki trnja tja do letošnjega Miklavža, ko bo končno žrebanje za Imenitno nagrado: OSEBNI RAČUNALNIK PIOMA. Nanizanka je sestavljena Iz posameznih krogov, ki trajajo en teden, po vsakem krogu medpravilnimi odgovori in med kupci v PIOMI Bled (za nakup nad 1.000 tolarjev) Izagrajence. Vsi pravilni odgovori pa ponovno sodelujejo v zaključnem za MIKLAVŽEV RAČUNALNIK In druge lepe nagrade. POKROVITELJ VII. KROGA NANIZANKE TREND d.o.o. iz škof]« Loke, Podlubnik 235, tel. 622-318, ie pokrovitelj VIII. kroga nanizanke Miklavžev računalnik. Ena največjih dejavnosti v TRENDU je prodaja pisarniške opreme, ki jo proizvaja znana avstrijska firma BENE. Regis-tratorji, mape, luknjači, sponkači In še veliko drugega z znakom BENE so v svetu postali pojem. Tudi vse več Slovencev ve, da BENE predstavlja tisto najboljše, kar si vsak želi imeti v svoji pisarni ali doma. NAGRADNO VPRAŠANJE V VIII. KROGU: Poleg zgoraj navedenih Izdelkov proizvaja BENE ie celo vrsto drugih pisarniških potrebščin. Navedite vsaj ie en Izdelek. U ga proizvaja BENE. Nagrade: 10 kompletov (luknjač, sponkač in mapa) BENE Odgovore na dopisnicah pošljite do torka, 2. novembra, na: Gorenjski glas, Zoisova 1, 64000 Kranj (Miklavžev računalnik). V žrebanju bomo upoštevali vse prispele pravilne odgovore, ko bodo sodelovali tudi v finalnem žrebanju! Dioim ZAUPANJE V KVALITETO Ljubljanjska 13/a, Bled, tel7fax: 064/77-426 Prodaja izdelkov BENE za Gorenjsko vomnti zdrkvrhk Črna redkev Proti obolenjem žolča in jeter Pravijo ji še redkva, redkvica, vrtna redkev. Uporabljamo sveže korenaste korenine, ki jih spravljamo od junija do pozne jeseni, vendar samo take, ki niso pognale cvetnih stebel. O redkvi kot delu jedilnika ni treba izgubljati besed, saj je široko razširjena in priljubljena. Poznati pa moramo tudi njen zdravilni pomen. Pri obolenjih želodca in črevesja, pa tudi pri občutljivem želodcu se moramo tej pikantni korenini odpovedati, ker rafanol (olje, ki vsebuje žveplo) močno napihuje. Po drugi strani pa je redkev, če jo uživamo brez soli, odlično sredstvo proti težavam z jetri in žolčem. Pospešuje izločanje žolča in deluje proti zlatenici, žolčnim kamnom in vnetjem žolčnika. Če redkvinemu soku dodamo med, dobimo prastaro ljudsko zdravilo proti kašlju, hripavosti in sluzi v pljučih. V zvezi z redkvijo moramo omeniti še zelo priljubljen recept: redkev izdolbemo, napolnimo z medom in kandisovim sladkorjem in pustimo na toplem osem ur. Redkev je tako hkrati kompot in zdravilo. Gornje smo vzeli iz knjige NARAVNI ZDRAVNIK - zdravje iz zdravilnih rastlin, ki je izšla prt SLOVENSKI KNJIGL-In kaj pravi o njej še ljudsko zdravilstvo? Svež sok črne redkve pospešuje izločanje žolča in ozdravi vnetje žolčnika. Redkvin sok dobimo najlaže tako, da korenino drobno naribamo in potem dobro iztisnemo. Zdravljenje s sokom se začne s 100 g na dan, popiti ga je treba zjutraj na tešče, in se poveča na dnevno količino 400 g. Glede na stopnjo se dnevna količina po 1 do 3 tednih zopet zmanjša na 100 g, po ozdravljenju pa se sok ne jemlje več. Tff ttlESEC Rff VRTU V drugi polovici oktobra lahko začnemo izkopavati radič. Ko korene izkopavamo, jih ne smemo poškodovati. Po izkopu pustimo rastline neobrezane nekaj dni, da uvenejo, pri tem pa dobijo koreni še nekaj rezervnih snovi iz listja, ščavje porežemo na 3 cm dolžine, korene pa spravimo v zakop, v prazno zaprto gredo ali v klet. Vlaganje za siljenje v klet: Odbrane in enakomerno razvite korene vlagamo v pesek ali presejano peščeno kompostnico v medsebojni razdalji 6 cm in tako, da so vse glave v isti višini. Za siljenje je primeren vsak prostor, ki ima 10 do 18 stopinj C. Če klet ni popolnoma zatemnjena, nasujemo po vrhu 20 cm debelo plast peska ali zelo peščene zemlje, v sili pa je dober tudi šotni drobir. Za potrebe majhnega gospodinjstva lahko silimo radič celo v večjih cvetličnih lončkih, vedrih ali podobnih posodah. Silimo lahko v vsakem toplem prostoru; če je temperatura višja, bodo "Stručke" hitreje dorasle in tudi manj grenkljate bodo. Posode za siljenje radiča zatemnimo tako, da ob rob zasadimo v zemljo 4 količke, čeznje pa položimo za svetlobo nepropustno tkanino ali teman papir. Ob spodnjem robu zavežemo, da ne more svetloba tudi od spodaj do rastline. Siljenje je končano v dveh do treh tednih, nato lahko posode ponovno uporabimo za nove korene. Ajvar iz zelenega paradižnika 3 kg mesnate rdeče paprike, 2 kg zelenega paradižnika, 30 do 60 dag hrena, 1/2 kg gorčice, 1/2 litra olja, sol Papriko in paradižnik očistimo in zmeljemo na mesoreznici bolj na debelo. Oboje skupaj damo v posodo in kuhamo na malem ognju dve uri. Medtem v mešalcu zmiksamo na koščke narezan hren in olje, da dobimo gostij ato belo maso. To vlijemo v posodo h kuhanemu paradižniku in papriki. Kuhamo še skupaj 15 minut. Potem zmes odstavimo od ognja in dodamo gorčico. Zmešamo in osolimo po okusu. Vroč ajvar polnimo v vroče kozarce. Kozarci naj bodo manjši, da bomo naenkrat ali vsaj v kratkem času porabili vso vsebino. Ajvar iz zelenega paradižnika je odličen namaz za na kruh, dobra omaka h kuhani govedini in podobno, nam je svetovala Joži Porenta, izkušena gospodinja z Brega ob Savi. POSKUS urno še mi Gobe tako in drugače Pečene gobe v smetani "g gob (jurčkov ali podobnih gob), sol, poper, 1/4 l n popopramo. »očasi pečemo- V novembru izide Glasova priloga KOLINE, KOLINE! Po prvih dveh gospodinjskih prilogah Gorenjskega glasa z recepti, ki so jih prispevali bralci (in zlasti bralke) časopisa, že pripravljamo naslednjo, ki izide sredi septembra. V njej bomo objavili preizkušene recepte za dobre domače koline, poseben poudarek pa bo priprava kolin v sodobnem gospodinjstvu. Sezona kolin se hitro bliža, pujsi dobivajo pravo težo, čas za pripravo špil za klobase in salame je tu... In naše povabilo k sodelovanju: sporočite nam Vaše recepte za dobre koline; zlasti za takšno pripravo kolin, ki jo lahko izpeljemo v sodobnem gospodinjstvu in ne le na kmečkem gospodarstvu. Tudi dobrih nasvetov ne bo manjkalo v prilogi (npr. katera luna je najboljša za posamezne stvari pri kolinah; kakšne začimbe vtakniti v katere klobase in salame; kaj vse sodi v čeber za razsol...). Priprava Glasove priloge bo lažja z Vašim sodelovanjem; kot nagrado za Vaše nasvete in recepte o pripravi kolin Vas bomo povabili na Glasov izlet in Vam pripravili še kakšno presenečenje. Vašo pošto pričakujemo najkasneje do 4. novembra! Naslov poznate: Gorenjski glas (recepti), Zoisova 1, 64000 Kranj. 1 1/2 smetane Gobe zrežemo na večje kose, jih posolimo m denemo v kozico in polijemo s polovico smetane. Počasi pečemo-Ko se smetana posuši, dodamo novo. To večkrat ponovim0. Pečene gobe ponudimo k mesu kot oblogo, lahko tudi kot prikunj' ali celo za začetno jed. Seveda lahko namesto svežih goD vzamemo gobe iz zamrzovalnika. SOM aroBH Toplo, belo, rože... Zima bo dolga in huda, pravijo, zato si spletimo P^over'j mehke, čiste volne ali kakšne dobre mešanice. Naš model Je. L našitim pisanim šopkom in vzorčkom ob spodnjem robu ttfl rokavih. Pletemo gladko, desne na licu, na drugi strani leve, *W je prav tako povsem preprost in enostaven. Pomembno je le, da w nared do prvega hujšega mraza. Krilo je seveda lahko poljubo Nafte je dolgo, široko, iz flanelastega kara, pri strani pa ima po W) dolžini modno zadrgo. Iz šolskih klopi VRTILJAK0VA LESTVICA Z ROMANO KRAJNČAN IN RADIOM KRANJ Drevi ob petih boste na Radiu Kranj spet lahko prisluhnili Romani Krajnčan, izžrebana bosta nova glasovalca za pesmico meseca, mi pa vam dolgujemo še imeni prejšnjih dveh nagrajencev. To sta Lea Tolar, 64227 Selca, Strmica 2, in Albina Brdnik, 61216 Smlednik 34. Obema čestitamo, po pošti pa dobita nagrado Gorenjskega glasa, majico in kuli. Na oktobrski Vrtiljakovi lestvici Radia Kranj pa je "stanje" zdaj takšnole: 5. KDO KOGA ČAKA • NEJC KULNIK, MATIC PIRIH IN AVTOMOBILI 4. LUCCIOLETTA, DOVE SEI - ELISA PUCCI 3. MUCA MACA - NECA FALK 2. NAŠA DRUŽINA - ROMANA KRAJNČAN 1. BARABA CICI E COCCO - FEDERICA DEL MASTRO Glasujte za eno od predlaganih petih skladbic še naprej, izrežite kupon in ga pošljite. KUPON GLASUJEM ZA PESEM: MOJ NASLOV: Pošljite na Vrtiljakovo lestvico, Radio Kranj, 64000 Kranj, Slovenski trg 1. NAGRAJENI SPIS Fantiček Je živel fantiček, ki šel je v gozdiček, je srečal lisjaka, ga imel za graščaka, je srečal lisico, jo imel za grofico, sta skupaj plesala, ko goaba je igrala, se dobro imela in rada sta pela, mnogo gostov imela, za živino skrbela, velik grad naredila in revne gostila. . Katja Senk, 6. c r. OŠ Matije Valjavca Preddvor Filmska nagradna uganka Risanko Knjiga o džungli so naredili po literarni predlogi Rudvrda Kiplinga. Vaši odgovori na nagradno uganko so bih večinoma pravilni, izžrebana pa sta bila tokrat: Anja Kavčič. 64220 Škofja Loka, Frankovo naselje 68, in Anj, 64000 Kranj, Britof 304. Do prvih počitnic v tem šolskem letu manjka le še nekaj dni. V Kino podjetju Kranj so za počitnikarje izbrali osem dobrih filmov, ki jih bodo vrteli od 30. oktobra do m novembra vsak dan (razen na dan mrtvih) ob 10. uri v kinu Center in ob štirih popoldne v kinu Storžič v Kranju. Cena posamezne vstopnice je 200 tolarjev. Vsak dan bo o* sporedu drug film, v osmih dneh pa se bodo zvrstili: Nindi* želve 3, Knjiga o džumgli, Ne mečte se stran, Jurski park» Waynov svet, Telesni stražar, Napihnjenci 2 in Petelinji ročk; Nagradno vprašanje za vas: koliko je med izbranimi filmi risank? Odgovore pošljite do S. novembra na naslov: ČP Gorenjski glas, 64000 Kranj, Zoisova 1 uganka. FUmsk* Na naš in Petrolov avtobus smo posadili šesto potnico. Do izleta manjka ie približno trideset tednov, torej bomo izmed pridnih dopisovalcev lahko izbrali ie trideset nagrajencev. "Zurke" se ie zdaj veselimo, pa vi? Varčevanje Ana in njena mamica sta šli v mesto. V izložbi je A»' zagledala lepo kolo. Zaželela si ga je. Z mamico ,sl Premišljevali, koliko stane. Mamica je rekla: raje računajv. otem si je premislila. Oštevilčene črke razvrsti v prazna polja Gori, gori! V oktobru, mesecu varstva pred požari so tudi v naši krajevni skupnosti starejši gasilci pripravili gasilsko vajo, da bi bili tako še bolj pripravljeni na rdečega petelina. Vajo so imeli v soboto. Sodelovali so gasilci iz Selc, Dolenje vasi m iz Bukovice. Vse se je dogajalo na našem dvorišču, kjer imamo velik požarni bazen. Iz bazena so cevi napeljali mimo Urbanetove domačije po polju. Namišljeni ognjeni zublji so zajeli Lavtarjev dom. Komaj je minilo deset minut, a že je voda tekla po ceveh in krotila ogenj. Po vaji smo pospravili cevi v gasilski kombi. Ker smo pomagali tudi otroci, nas je na koncu čakala dobra peneča pijača. Tudi jaz sem vključen med mlade gasilce v naši vasi in zato sem vajo z zanimanjem gledal. . • Luka Potočnik, 4 e OS Bukovica i premislila, ugotovi, kaj je rekla mamica 1 2 345 6789 10 11 12 13 RAJERACUNAJVA ooo oooo 2 9 10 5 13 11 4 oooooo 12 6 1 7 8 3 Petra Uhan, 10 let, OŠ Cvetka Golarja Škofja Loka Kdo ima največ domačih živali? V uredništvih Gorenjskega glasa in Radia Kranj se je nabralo že nekaj pisemc, tako da bomo skupaj z Romano naslednJ' teden lahko izbrali "zmagovalca", največjega ljubitelja domačin živali med vsemi gorenjskimi šolarji. Časa, da nam pišete, imate še nekaj dni, torej pohitite! SREDA, 27. oktobra 1993 ČETRTEK, 28. oktobra 1993 JJ?0 Biskvitki. ameriška j^Videošpon liS *ivlJenia za življenje MnSi Ve,iki zločini in procesi 20. serija 8J*ru Preživetje v avstralski divjini, 1^2? *ka dokumentarna serija a S Porocila u'2! foslovna borza SS ,nterv'u y^|* Po vojni, angleška nadalje- 1?'15 ^vet poroča, ponovitev ;*0TV dnevniki u'->0 Klub klobuk, kontaktna odda-?ft^otroke J.00RPL 'M6 ABC - ITD, TV igrica {•JO Risanka la3 I7 dnevnik 2, Vreme 2-JJ Žarišče jj** Koketiranje s sivino mož-[^»ke skorje: Portret Marka Mod- ^•00 Dan RTV, prenos iz Cankarje-ffl*doma 5*21^ dnevnik 3, Vreme 82 S* HjnSSova; ^^oach predstavlja, ameriška ČB j^v*na obzorja, ameriška nanizan- 20.10 Porocila 20.30 Dance ses-sion 21.00 Med dvema ognjema 22.00 Življenje z izposojenim časom 22.36 Pet minut za film art fest 22.40 Poročila 23.05 Pred poroto, ameriška nadaljevanka 23.30 A shop 23.45 CMT 9.00 čas v sliki 9.05 Pri Huxtablovih 9.30 Nežna velesila 10.15 Znanost 10.30 Crni panter iz cipresnega močvirja, ponovitev ameriškega filma 12.00 Indian motorcvcles, film 12.05 Športna arena 13.00 čas v sliki 13.10 Mi 13.35 Čudovita leta 14.00 Doktor Trapper John 14.45 Medvedkove dogodivščine 15.00 Rejenec 15.30 Prav tako zgodbe 15.40 Sound check 15.50 Mali vampir 16.15 Potovanje po svetu izumov 16.35 Kremenckovi, risana serija 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.06 Pri Huxtablovih 18.30 Bavarec na otoku Rugen 19.22 Znanost 19.30 Čas v sliki/Vreme 20.00 šport 20.15 Prevarani, nemška TV kriminalka 21.45 Pogledi od strani 21.56 The mixer -Mož z Eaton Placea 22.40 Rockv horror picture show, ameriški glasbeni film 0.15 čas v sliki 0.20 Rdeča soba, italijanski film 1.35 Poročila/ 1000 mojstrovin Bobenček 16.10 Omizje 17.30 fj£fa. ponovitev 18.45 Analitična .r^nika, nemška izobraževalna 19.30 TV dnevnik 2, Vreme RJ?* Sport 20.10 športna sreda: R^ka (ž) za pokal L Ronchetti: f^^ka - Orchies, posnetek PoCiT" Slatine; Košarka (ž) za L. Ronchetti: Odeja Marmor. Uikl18, 2- Po'čas, posnetek iz Škofje 22.00 Borštnikovo srečanje, ^jjj^Z.20 Opus y ^ koledar 8.10 Poročila 8.15 ^JpTV tr* na sliko 9.25 Snoopy, risana loiS, 9 50 Glasba 10.00 Poročila 1»2? 17 sola 11.30 Nanizanka Poročila 12.06 Luč svetlobe, nanizanka 13.06 Monoton \utž^SOObe iz Monticella, serija Poročil« 14.06 Dokumentarna 2?*ja 14.36 Murphv Brown, amer-2* humoristična serija 15.00 Ri-~nKa 16.06 Sin jutranje zarje, SJovitev nadaljevanke 16.00 Por-2* 1606 Komentarji 16.10 Nani-y?ka 16.36 Afternoon report 16.41 ^"no o Hrvaški 17.15 Hrvaška 14.50 Tisoč mojstrovin 15.00 Lipova ulica 15.30 Pogledi od strani 15.40 Evropske zelene postaje 16.10 čas v sliki 16.15 Tisoč mojstrovin 16.25 Poklicno izobraževanje 16.55 Nogomet, Izrael - Avstrija, kvalaifikacije za SP 19.00 Regionalna poročila 19.30 čas v sliki 20.00 Kultura 20.00 Argumenti 21.30 črno na belem 22.00 čas v sliki - večerni studio 22.35 šport 22.55 Obtožena: Anna Leschek, nemški TV film 0.30 Round Midnight: Nouvelle Cuisine 0.46 Poročila/Tisoč mojstrovin 5.40 Dobro jutro 9.00 Gorenjska včeraj, danes 0.20 Tema dneva 10.40 Informacije zaposlovanje 13.00 Pesem tedna 13.20 Predstavitev šote stabilnega življenja 14.00 Gorenjska danes 17.00 Gremo v Primadono 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.60 Radio jutri, koristne informacije 16.35 Afternoon report 16.45 1a~ava r_ Rokomet (ž): Lokomotiva -«ioaDka' prenos 10'30 w dnevnik 2o na niSa' amoriška nanizan-fi^*5 Sin jutranje zvezde, amer- ka in propolisa. Nato P*l. obžgemo z gorilnikom do P*\a nitve lesa. Kot zadnje pa Pa namočimo v 2-odstotnern 1 v (NaOH - lužni kamen). K° j Sanji posuše, jih lahko naselij ebelami, brez strahu izpr bolezni. u Opozoriti moramo še n"9^ osnove - stanice. Tudi te so l*"£j vir okužbe, če so na njih ' ^ povzročitelja bolezni Do ok satnic lahko pride že pri izdelovalcih, če nimajo ustf* ^ urejenih prostorov in naPr*I Drvo ligo, nastopa v III. ligi - jug. v nedeljo na strelišču v Predosljah gostih strelce iz ■0n 1580 krogov, kolikor so jih nastreljali Predosljam f^\[fmyiiH^^MM8^M3^JYn\ U ITI *>rož 1638 krogov), je bilo žal premalo, da bi zmaga v I. kolu L/lfl Wfl fl J C ^a^P^8WOAAXUJJJJ^J PLANINCI SO IZBRALI NAJPRIJETNEJŠO KOČO V VISOKOGORJU POGAČNIKOV DOM Planinska zveza Slovenije bo priznanja kočam in oskrbnikom podelila sredi decembra. Ljubljana, 23. oktobra - Akcija "Iščemo najpriietnejše planinsko domovanje" je bila tudi letos odmevna. Planinski zvezi Slovenije so obiskovalci gora poslali več kot 1900 glasovnic Glasovali so za 71 domov od skupno 150 postojank, največ glasov pa so dali kočam v visokogorju. Pogačnikov dom na Kriških podih, ki ga upravlja Planinsko društvo Radovljica, je znan po svoji gostoljubnosti. Že lani so mu obiskovalci prisodili v izboru naj prijetnejšega planinskega domovanja v visokogorju tretje mesto, letos pa je prepričljivo zmagal. Veliko zaslug za 163 glasov imata gotovo Matej Praprotnik In Simon Eržen, ki sta vodila delo v domu. Tudi Zinka in Geza Huber že vrsto let ohranjata domačnost v Poštarakem domu na Vršiču (PD PTT Ljubljana), ki je dobil največ (151) glasov med sredogorskimi postojankami. Posebnost tega doma je, da v njem vlada pravo planinsko vzdušje, čeprav zaradi bližine ceste vanj ne zahajajo le planinci. V visokogorju se je na 2. mesto uvrstila Koča na Golici (PD Jesenice) s 151 glasovi. Za njo so se zvrstili Koča na Planini pri jezeru (PD Integral, Ljubljana) s 134 glasovi, Dom Kokrškega odreda na Kališču (PD Kranj) s 118 glasovi in Češka koča na Spodnjih ravneh (PD Jezersko) z 62 glasovi. V sredogorju so se za Poštanskim domom razvrstile Koča na planini Razor (PD Tolmin), Dom na Kumu (PD Trbovlje) in Vojkova koča na Nanosu (PD Postojna). Za lahko dostopne postojanke je prispelo le 85 glasovnic, zato v tej kategoriji ne bodo podelili priznani. Slovesnost ob podelitvi priznanj za koče in njihove oskrbnike bo predvidoma 18. decembra v Ljubljani. • . S. Saje (SORSKO SMUČANJE POŠKODBA JURETA KOŠIRJA Kranj, 22. oktobra • Zadnji dan treninga na Južnem Tirolskem v Val Senalesu si je Jure Košir zlomil zapestje, tako da ga na prvi tekmi svetovnega pokala v Feldnu ne bo. Namesto njega bo nastopil Miran Rauter. V Val Senalesu je trenirala kombinirana A in B reprezentanca, vsi, še posebej Košir, pa so pokazali dobro pripravljenost. Pred prvimi tekmami v svetovnem pokalu bodo od ponedeljka do srede reprezentanti na kondicijskih pripravah na Brdu pri Kranju. Svetovni pokal pa se začne prihodnji konec tedna v Feldnu. • Grega Košu- ILJflNJE TRIGLAVANI ŠE KAR ZMAGUJEJO Gostovanje kegljačev iz Kranja na Ravnah na Koroškem je bilo zopet uspešno, saj so tamkajšnjo ekipo Fužinarja premagali z rezultatom 7 : 1 (5317 : 5239). Najboljši pri Triglavu je bil zopet Vane Oman z 923 podrtimi keglji, pri domačih pa Silvo Belaj z 899 keglji. Tudi članice so ta konec tedna imele dvojno kolo, ekipo Raven so premagale z rezultatom 6 : 2 (2408 : 2247). Rezultat so dosegle brez večjih naporov, najboljša pri Triglavu pa je bila Jožica Jerala (413 kegljev), pri domačinkah pa S. Prinčič s 422 podrtimi keglji. V nedeljo pa so na svojem terenu gostile ekipo iz Ankarana. Po zelo razburljivi igri in tesnih medsebojnih dvobojih so tekmo dobile z rezultatom 6 : 2 (2423 : 2364). Z zelo stabilno igro je bila najboljša Silvana Beldjan z rezultatom 419 kegljev, pri nasprotnicah pa z enakim rezultatom V. Poljšak. Naslednjo soboto gostujejo člani v Cerknici, članice pa v Ljubljani. V nedeljo pa pride v Kranj ekipa Gradisa iz Ljubljane. Tekma bo ob 11. uri. • Tone Četen LE POLOVIČEN USPEH DOMAČINOV Kranj, 24. oktobra - Minuli konec tedna je bilo odigrano prvo kolo gorenjske kegHaške lige. Na prvih srečanjih so dvakrat zmagah domačini, dvakrat pa gostje. Rezultati: Kranjska Gora • Lubnik 3:5 (4866:4929), Adergas - Elan 5:3 (4884:4843), Ljubelj - Triglav 8:0( 4871:4682), S Jenko - Jesenice 2:6 (4882:4951). Pari drugega kola pa so: Lubnik - Jelovica, Elan - Ljubelj, Kranjska Gora - Adergas (sobota ob 16.uri) in Triglav - S. Jenko (sobota ob 11. un). • J.Pogačnik %1 a doma. • F. Mubi *>*isxvommmmmmmin ^UUČEK USPEŠNE SEZONE %Uv*' ^ oktobra - Zlati medalji Irene Avbelj in Matjaža V Para Ca',|TctJe mesto ekipe padalcev na IV. svetovnem prvenstvu t&to Sk^u v r7lacnavu, tn zlate medalje Irene Avbelj in prvo ai»iuntiSkc ekipe v 8k°kih na cilj na 11. evropskem prvenstvu v hvej, ' zlato Romana Pogačaria in srebro za ekipo na svetovnem !S«nst voiaSkih ekip v Turčiji... so le nekateri uspehi i *tih*ega padalskega športa. O njih, predvsem pa o novih ^ojinv ° ob koncu sezone, ta četrtek, 2«. oktobra, spregovorili V,,.1 sP°nzorii in novinarji na srečanju padalske reprezen-v Lescah. • V.S. 1. MEDNARODNI MITING V SALZBURGU ALENKA Z REKORDOM Salzburg, 24. oktobra - Na dvodnevnem mitingu je nastopilo več kot 300 plavalcev in plavalk iz 32 klubov Avstrije, Madžarske, Italije, Hrvaške in Slovenije. Že prvi dan ie naša najboljša plavalka Alenka Kejžar dosegla nov absolutni državni rekord v disciplini 200 metrov mešano s časom 2:21.36 in tako izboljšala prejšnji rekord Polone Rob. Drugi dan je presenetila Nataša Kejžar, ki je zmagala v najhitrejši disciplini, 50 metrov prosto z odličnim časom 0.27.84. Organizatorji tekmovanja so na koncu za najboljšo plavalko razglasili Alenko Kejžar, praktično nagrado za najhitrejšo plavalko pa so podarili Nataši Kejžar. • CG. NAJSLABŠE DOSLEJ Tržič, 24. oktobra - V 6. kolu 2. slovenske kegljaške lige so igralci KK Ljubelj prikazali najslabšo igro doslej, saj so doma izgubili proti zadnieuvrščeni Radenski z rezultatom 3:5 (4938:4945). Tržičam so kljub porazu ostali na 4. mestu. • M.Perne POHOD PO LEVSTIKOVI POTI Kranj, 25. oktobra - S startom v Litiji se bo v soboto, 13. novembra, začel letošnji 7. pohod po Levstikovi poti. Dolžina proge je 25 kilometrov, organizatorji pa pismene prijave za pohod sprejemajo do 6. novembra, zanj pa se bo moč prijaviti tudi na Štartnem mestu od 7. do 9. ure na dan pohoda. Dodatne informacije dobite po telefonu (061) 881 -269 ali telefaksu 882-961. • VS. GORENJSKI GLAS • 18. STRAN Torek,26. oktobra 90MET mmammmmL DRUGA SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA KRANJČANI ZGUBILI DOMA Kranj • V dragi nogometni ligi je moštvo Jelena Triglava gostilo Beltran iz Veržeja in izgubilo z 0 :1. Kranjčani so tako po neuspelem gostovanju v Prekmurju doživeli še prvi poraz na domačem igrišču. Kranjčani so složno s tradicijo iger na domačem igrišču začeli lepo in napadalno. Nekajkrat so nevarno streljali, v 30. minuti pa je Kondič po lepo izdelani akciji Blagojeviča in Tušarja prodrl sam pred gostujočega vratarja, vendar zadel vratnico. Pet minut kasneje so mimo uspavane obrambe povedli gostje, vendar pa presenetili le občinstvo, kajti Kranjčani so do konca prvega dela spet nanizali nekaj priložnosti. Najlepšo je v 40. minuti zapravil Blagojevič, ki je bil podobno kot Kondič sam pred vratarjem, vendar streljal čez gol. V nadaljevanj uje že v prvi minuti Tiganj oplazil prečko, v 56. minuti je Kondič z glavo iz neposredne bližine Žogo usmeril namesto v prazna vrata v stransko mrežo, serijo zamujenih priložnosti pa je v 65. minuti prav tako iz neposredne bližine zaključil Brkič. V nadaljevanju je bila igra vse bolj raztrgana, Kranjčanom so bolj ali manj pošle moči, vrzeli v njihovih vrstah pa so izkoriščali gostje, ki so bili v tem delu nevarnejši in bi do konca srečanja prav lahko povišali vodstvo. Kakorkoli že, nov poraz je Triglavane utrdil na dnu prvenstvene lestvice. Igrali so: Novak, Atlija, Durakovič, Mulalič, Blagojevič, Udir, Krajnik, Belančič, Kondič, Tiganj, Tušar in Brkič. • Iztok Golob TRETJA SLOVENSKA LIGA VISOKO NEUČINKOVITO Visoko - V tretji nogometni ligi je moštvo Visoko gostilo Ultrapac iz Renč in igralo neodločeno 0 : 0. Na težkem in razmočenem igrišču moštvi nista mogli prikazati vsega, kar znata. Precej bolj sta blesteli v obrambi, vendar pa so se trudili tudi napadalci obeh moštev, ki so v odprti napadalni igri Eripravili nekaj priložnosti. Precej bolj nevarni so bili domačini, i so dvakrat zadeli okvir vrat, ob tem pa zamudili tudi tri stoodstotne priložnosti. Nekajkrat je bil sam pred vratarjem Sajevic, ki pa na težkem igrišču ni znal poslati žoge v mrežo. Kakorkoli že, trener domačinov Boris Krišelj je bil tudi z delitvijo točk zadovoljen. Po njegovih besedah je bil tak razplet ne glede na dogodke več kot pravičen, pohvalil pa je tudi izredno sojenje glavnega sodnika, ki je tako kot igralci svoje delo na težkem igrišču opravil odlično. Igrali so: Fuchs, Blatnik, Naglic, Anko, Pelko, Peternelj, Zaplotnik, Voglar, Sajevic, Košir, Cotman, Ocepek in Zorman. JELO VICA V KRIZI škofja Loka - Moštvo Jelovice je gostovalo v Ljubljani pri Taborju 69 in izgubilo z rezultatom 0 : 4. Štirje prejeti zadetki ne kažejo realnega stanja na igrišču. Ločani so, kljub temu da se je že v peti minuti poškodoval njihov steber v obrambi Gaber, do 60. minute igrali odlično v obrambi s hitrimi protinapadi. Po besedah trenerja Brdnika je bil domačinom precej naklonjen glavni sdnik, ki je spregledal najstrožjo kazen v korist Jelovice pri rezultatu 0 : 0. Kakorkoli že, domačini so v 60. minuti povedli, ostale tri zadetke pa so dosegli v precej sumljivih okoliščinah. Ne glede na razultat je trener Brdnik pohvalil igro svojih varovancev, ki so se pošteno borili, igrali dobro, vendar pa tokrat naleteli na nasprotnika, ki je znal izkoristiti vse dane možnosti. Igrali so: M. Oblak, C. Oblak, Brdnik, Stanonik, Gaber, Klančar, Švarc, Čebič, Krupič, Križaj, Vucetovič, Bogovič in Pavičevič. • I. Golob UETIKfl MATJAŽ POLAK NA DOBRI POTI Kranj - Na minulem državnem prvenstvu v deseteroboju je v članski konkurenci nekoliko presenetljivo z velikim naskokom zmagal Matjaž Polak, član atletskega kluba Triglav iz Kranja. Matjaž nekaj časa te ni bilo na atletskih stezah, zdaj pa kar naenkrat v samem vrhu v Sloveniji. "Pred letom dni in pol sem doživel hudo poškodbo mišice na nogi, ki me je po odličnem pripravljalnem obdobju in takratnih rezultatih, s katerimi sem sodil na velika tekmovanja, pravzaprav oddaljila od atletike. Več kot leto dni sem pavziral, zdravil nogo, na državno prvenstvo pa sem pravzaprav odšel zaradi želje po tekmovanju in seveda zagotovilu zdravnikov, da to lahko storim." Pa si pričakoval tak uspeh? "Po pravici povedano sem presenetil samega sebe. Res je, da sem pretekla dva meseca vadil res intenzivno in nisem imel nobenih težav s poškodbami, vendar celoletna pavza je le pustila sledi, vseeno sem vse notranje zavore pred prvo disciplino uspel premagati, po dobrem uvodnem nastopu pa so stvari šle same po sebi. Poudariti moram, da so me izredno motivirali tudi moji konkurenti, katerim sem se poskušal čimbolj približati. Kot so pozneje pokazali dogodki, sem jih tudi prekašal." Kaj pa načrti za naprej? "Želim se čimbolje pripraviti za evropsko dvoransko prvenstvo in tekmovanje v sedmeroboju. Dobra uvrstitev tam bi bila še dodatna spodbuda za prihodnje leto, v katerem se želim vrniti na raven rezultatov iz časa pred poškodbo in jih potem seveda tuđi izboljšati. Za zdaj so moje misli usmerjene na evropsko dvoransko prvenstvo." • Iztok Golob PRVA SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA v PRED ZMLI JE POKLEKNIL TUDI HIT HIT GORICA : ŽIVILA NAKLO 0 : 2 (0 : 2), strelca za Živila Naklo Andrej Jošt v 10. in Gregor Grašič v # minuti. Živila Naklo so v nedeljo v Novi Gorici dosegla že osmo prvenstveno zmago v jesenskem delu prvenstva-Poražena so bila le enkrat (z Muro), enkrat pa so igrala neodločeno (s Primorjem doma). To je izreda* nepričakovana serija Oblakovega moštva. Naklo. 24. oktobra - Nogometaši Živil so po vrnitvi iz Nove Gorice v gostišču Marjana Marinška v Naklem proslavili osmo prvenstveno zmago. V Novi Gorici so s Hitom igrali zanesljivo, s preizkušenim modelom natančnih in hitrih kombinacij v protinapadih, čeprav so bili oslabljeni. Zaradi dveh rumenih kartonov nista igrala Andrej Jerina in Boris Sirk, zato pa se je v prvo ekipo odlično vklopil Tomaž Veli-kovrh, ki je prišel k Živilom iz JUTRI POKALNA Z MAVRICO - Jutri bodo na sporedu tekme osmine finala nogometnega pokala Slovenije. Med 16 moštvi so tudi Živila Naklo. Žreb je odločil, da bodo Naklanci jutri ob 14. uri igrali na Kodelje-vem z Mavrico. Zmaga je dosegljiva in s tem bi bdi Naklanci tudi v pokalu, kjer merijo visoko, med najboljšimi. Navijači vabljeni. Loke Medvode. Trener Brane Oblak je začel s standardno postavo, le da je proti koncu tekme Andreja Jošta zamenjal Luka Vidmar. Živila so imela prvo priložnost že v 8. minuti, vendar je strel Vorobjova končal v kotu. V 10. minuti je Vorobjov streljal na domaći gol z okrog 25 metrov. Domači vratar Strajnar je žogo odbil, dobil jo je Andrej Jošt m jo poslal v prazen gol. DomaČi so poskušali izenačiti, vendar so prejeli drugi gol. V 32. minuti je Gregor Grašič z osmih metrov zabil drugi gol. Domači so napadali, zamudili dve zreli priložnosti (Radova-novič, Gavran), sicer pa je naklanska obramba spretno razdirala njihove napade, Andrej Jošt pa bi proti koncu tekme lahko celo povišal na 0 : 3. Sodnik Raukovič je moral miriti predvsem vročekrvne domače igralce, ki so želeli za vsako ceno zmagati. Zaradi nečednih besed je izključil domačega kapetana Bratkiča, pri Živilih pa je dobil rumeni karton Darjan Jošt. • J.Košnjek KSKpMET MMMMIKmilinr] OBČNI ZBOR RK ŠEŠIR Škofja Loka, 26. oktobra - Danes zvečer ob 19. uri bo v prostorih hotela TVansturist v Škofji Loki občni zbor članov Rokometnega kluba Šešir. Na srečanju bodo govorili o delu in uspehih kluba v zadnjem času (Ločani so spomladi poštah prvoligaši), izvolili bodo novo vodstvo, za sprejem pa imajo pripravljene nove akte kluba. • KRANJČANKE ZMAGALE V NOVEM MESTU Zaradi nastopa moške reprezentance proti Norvežanom niso igrali prvo in drugoligaši. Zato pa so tretje kolo odigrala dekleta. Kranj čanke so gostovale v Novem mestu in zmagale z najtesnejšim izidom in skupaj s Škofijkami vodijo na lestvici. V modri skupini, kjer grajo naše najboljše ekipe, je prišlo do prvega presenečenja. Kočevke so namreč premagale Krim Elekto. Tako postaja prvenstvo pri dekletih vse bolj zanimivo,. Drugoligašice so odigrale že sedmo kolo. Vodilna ekipa še naprej zmaguje. Tokrat so spet slavile igralke Save in so že na tretjem mestu. Razočarale pa so Ločanke, ki iz Kranja odhajajo poražene. Še naprej pa vodijo Izolanke. Tretjehgaše je ta konec tedna oviralo slabo vreme in nemogoče razmere za igro. To dokazuje, da bi morali vsaj v jesenskem delu tudi tretieligaši igrati v dvorani. V tem kolu so največ dosegli igralci iz Golnika, ki so v gosteh premagali Prule in tako napovedali boj za vrh in uvrstitev v drugo ligo. Pri kadetih in st. deklicah je kolo minilo brez presenečenj, mlade igralke in igralce pa je prav tako motilo slabo vreme. Rezultati: 1. liga - ženske - modra skupina: Branik : Mlinotest 21 : 24, Kočevje : Krim Elekta 24 : 23, Velenje : Belinka Olimpija 14 : 31. Po treh kolih vodijo Mlinotest, Kočevje in Krim Elekta s štirimi točkami. L liga - ženkse - bela skupina: Moste : Kranj 18 . 19, K - Degra Piran : Drava 27 : 15 in Marcus Burja : Žalec 28 : 18. Burja in Kranj sta po treh kolih v vodstvu in imata šest točk. 2. liga ženske • 7. kolo: Kranj B : Lokastar 19 : 16, Olimpija B : Izola 16 :19, Polje : Planina Kranj 31: 9, Tapi Zagorje : Sava Kranj 17 : 23. Vodi Izola, Sava je tretja, Ločanke četrte, druga ekipa Kranja šesta in Planina zadnja. 3. liga moški - 7. kolo: Pegaz Jezersko : Gorjanc 33 : 42, Prule : Herbafife Storžič 19 : 21, Sava : Žabnica 16 : 25, Besnica B : Radovljica Špecerija Bled 15 . 13. Šešir je bil prost, vodita Šešir in Prule, imata 10 točk. Kadeti - 7. kolo: C. Zaplotnik : Preddvor 20 : 16, Prule : Pizzerija Polana Storžič 5 : 21, Sava : Žabnica 11 : 10, Besnica : Radovljica Špecerija Bled 18 :19. Prosti so bili kadeti Šeširja, ki še naprej vodijo pred Radovljico, Besnico, Center Zaplotnikom, Savo, Preddvor Infotradeom, Pizzerijo Polana in Prulami. St. deklice • 7. kolo: Kranj: Lokastar 16 : 8, Polje : Planina Kranj 12 : 20, Kočevje : Krim 32 : 12, Olimpija : Polje - Zalog 27 :19. Brez poraza vodijo starejše deklice Kranja. • Martin Dolanc GORENJSKA ROKOMETNA LIGA Ob ligaških tekmah v republiških ligah poteka tudi gorenjska rokometna liga. Odigrali so štiri kola. Letos nastopa sedem ekip. Prvi pa se bo uvrstil v tretjo ligo. Rezultati 1. Kolo: Žabnica 1: Britof 23 : 23, Krvavec 2: Duplje 23 : 32, Žabnica 2 : Alples 19 : 23. 2. kolo: Duplje : Žabnica 2 22 : 11, Britof : Krvavec 2 10 : 0, Krvavec 1 : Žabnica 1 31 : 34. 3. kolo: Krvavec 2 : Krvavec 1 27 : 37, Žabnica 2 : Britof 22 : 18, Alples : Duplje 26 :10,4. kolo: Britof: Alples 11:25, Krvavec 1: Žabnica 2 29 : 18, Žabnica 1: Krvavec 2 28 : 20. Vodi Alples s šestimi točkami pred prvo ekipo Žabnice. • Martin Dolanc ANDREJ JOŠT: TAKTIČNO ZRELA IGRA "Igrali smo zelo dobro< predvsem pa taktično zrtw-Hit je sicer imel igro, mi Pjj smo čakali na protinapad-Oblak nam je naročil, da jj* zaustavljamo na svoji po'0" vici, potem pa iščemo koti' tre. Tako smo tudi igralh zabili dva gola, potem Pf zdriali napade in domact zaustavljali pred svojim kar ženskim prostorom." Kako ste dosegli pr*i gol? "Sašo Vorobjov je v bistv* centriral z leve. Doma*1, vratar je slabo posredovat in togo odbil, faz sem^ znašel in jo poslal v gol." Igra je bila živčna. Sodnik Raukovič je domali** Bratkiča Izključil. "Drugi polčas so šli oni na vse ali nič. Vsi so napadali in M metali v kazenski prostor in hoteli izsiliti penal. Mislim, da niti za enega ni bilo razloga. Posebno enkrat je bilo vroče in takrat je prišlo do izključitve. Po drugi strani pa bi sodnic upravičeno lahko piskal penal za nas. Domači branilec m* je podrl od zadaj." Pravijo, da bi lahko zabili še en gol. "V drugem polčasu je vratar togo odbil. Dobil sem M vendar sta bila v golu le dva domača igralca in toga je zadela enega od njih." Danes je prvič zaigral Velikovrh. "Tomal je bil upravičeno prvič v prvem moštvu. Zelo dobra je igral." ODEJA MARMOR ŠE "BOMBARDIRA" Škofja Loka, 24. oktobra - Tako košarkarice kot košarkarji °*jf Marmorja so v sobotnem kolu prve ženske oz. druge moške lif dosegli novi zmagi, obe v gosteh. 1<0 V I.SKL so Ločanke gostovele pri Slovanu v Ljubljani in zaneslj' zmagale z rezultatom 53:70 (25:34). Košarkarji v drugi ligi Pa jj vodstvo na lestvici potrdili z zmago v Novem mestu, kjer so prem3? ekipo Novo Mesto 92 z rezultatom 54:74 (41:40V . * Manj sreče je imela v drugi ligi ekipa Didakte Radovljice, k>' izgubila v Borovnici z izidom 78:72 (43:38). • \S. ZMAGA TRIGLAVA IN PORAZ KRANJA Kranj, 23. oktobra • V soboto sta obe kranjski ekipi odigrali redjjjj kolo. Košarkarji Triglava so gostovali v Slovenskih Konjicah r Cometu, ki so ga premagali z devetimi točkami, Kranjčanke p*j gostile košarkarice Diamond Jezice ml. in izgubile z devetnajst točkami razlike. COMET: TRIGLAV 69 : 78 (36 : 39) . 0 Slovenske Konjice, 23. oktobra - Na gostovanju pri ve»" neugodnem Cometu so košarkarji Trglava zabeležili že peto z*t.1 ^ edno zmago. Z zmago so prevzeli vodstvo na lestvici. Proti gostitelj*^ so igrali izvrstno, saj so domačini vodili le dvakrat in to 2 : 0 in 44 - ^ Za gostitelje so bili usodni nezgrešljivi Mladjcn Džino, Marko M*"* ^ Grega Jeras, poleg tega pa so domači košarkarji imeli zelo slab nieLti tri točke in pa izvajanje meta ena za enega proti koncu tekme. Pr% mer: Comet 13 - 17, Triglav 23 -15; število osebnih napak: Cotnct Triglav 25; pet osebnih napak: Mijovil (33), Prevodnik (35); met i* točke: Comet 14 - 0, Triglav 10 - 3. Za Triglav so koše dosegli: Miljf| (3-1), Prevodnik 14 (2-2), Džino 18, Jeras 18 (10-6), Subic 3 K?1* Vukič 11 (6-5). KRANJ : DIAMOND JEZICA ml. 71: 90 (40 : 45) 50, Kranj, 23. oktobra - Športna dvorana na Planini, gledalcev ^ sodnika Kolar iz Kranja in Skala iz Domžal. . n\ Kranj: Brkič 11 (6-1), Magdalenič 2, Jakšič 2, Čankovič 15 Ažman, Jenko, Kump 10 (4-2), Franko 10 (6-5), Gartner 15 (z'" Kovač 4 (4-4), Novakovič 2, Robek. *t Prosti meti: Kranj 36 - 23, Diamond Jezica ml. 27 - 20, Šte^ osebnih napak: Kranj 24, Diamond Jezica ml. 29; pet osebnih n»P Spalevič (25), Cedilnik (34), Žen (40). ^ Kranjčanke, ki so nastopile brez poškodovane Goranke Žnidar., bile enakovredne partnerke razpoloženim Ljubljančankam le prvi h minut, saj so razigrane Ježičanke že v 10. minuti vodile z razliko Ojjja —'grale bolj zbrano in do odhoda na odmor to pi**H „_t. Po odmoru so naredile gostiteljice nekaj napa*»fl so gostje izkoristile in v 35. minuti vodile s prednostjo 25 točk (57 '• **• Ko je domači trener Rober Poljanšek videl,_da je tekma izgubljena, M jiliboi čankah sta bili nezadržljivi Monika Cedilnik (24 točk) in Urša ^^.m točk). To je bila ena najslabših iger domačega moštva. • J Marinček To JE točk. Zatem so zai; znižale na pet točk igro poslal mlade igralke, kar so izkoristile Tina Magdalenič, Dali j><> Kovač in Suzana Novakovič in se vpisale med strelke. Pri LjubV/«« GLAS raOMiZNI TENIS MERKURJU PRVE TOČKE V SUPER LlGi Kranj, 23. oktobra - v 4. kolu 1. DNTL je ženska ekipa Mer* j gostovala pri Šampionki in zmagala z rezultatom 4 : 3. P°.dve.?jv0j> sta za Merkur dosegli Panderova in Fojkarjeva ter tako priigral' ekipi prvi dve točki v 1. ligi. ,a 0» Moška ekipa Merkurja je v 2. DNTL prav tako gostovaij^ Primorskem, vendar manj uspešno. Obe tekmi je izgubila, teU*^ jo je premagal z rezultatom 7 : 0, Gorica pa z rezultatom zmago je Merkurju priigrala mlada dvojica Ošlaj - Robida. f3jii Zadnje, 5. kolo, bosta obe ekipi Merkurja igrah doma v dv ; TVD Partizan Stražišče 6. novembra, ženske s Petovio, moški y Ingradom in Fužinarjem. • F. Ošlaj UREJA: Vilma Stanovnik Feničanka zora malacko je letos prva dama v ekipi odeje - marmorja DVAJSET LET NA KOŠARKARSKIH IGRIŠČIH ^ najboljših slovenskih košarkaric vseh časov Zora Malacko še vedno pridno polni koše. Sl 0|ja Loka, 25. oktobra - To sredo bo nov "veliki" dan troske, gorenjske in predvsem škofjeloške košarke. K domači IjpKi ekipi Odeje Marmorja namreč v tretjem kolu pokala i v'1"e B^nchctti prihaja italijanska ekipa iz Cesena, Ločanke pa > euko volje po zmagi pričakujejo italijanske podprvakinje. Tudi dam* ^a,acko> trintridesetletna Jeseničanka, ki je letos prva ekipe Odeje Marmorja. se, glede na to, da si že kih\ * ena naJDOU^'n slovens-pn.,*°šarkaric, še spominjaš treningov na Jesenicah? h\ dobro pomislim, sem za-a a trenirati tam nekje pri i^najstih letih. Košarko sem si bila Predvsem zato: ker sern na j 2e'o velika, pa tudi zato, ker ki v/?5n'can rokomet ni bil šport, Ju « klubsko dobro organizirale Pa najPreJ poskušala z na»0lnetom, saj sem ga igrala za Nato so me povabili v ^arkarski " . klub in moj prvi *a£ Je bil Brane Jeršin- Na (Sb r smo na Jesenicah orga-vali nekakšno mlado ekipo in v vrh Takrat sem tre: km Cnsk?0 košarke. 8estavjr'a ^e ne'ca^ trene£iev> selek cijo Gor- ele in smo eno sezono igrali kšr\v prvi jugoslovanski košar-D!;skl ligi." Leta 1978 pa sem kori pila k takfatni Olimpiji, od lgi." Leta 1978 pa sem dveh letih D^er smo s Prese>ili na Jezico " bju aJVe^ casa svoje kariere si ,? Ljubljani. U-j, v tistih letih sem bila ^JDoljJa streika v Sloveniji, že 'gralka Jesenic pa sem bila rer> Jena v mladinsko državno Tak 2entanco bivše Jugoslavije. va^.I!at me je trener Ravnikar n v Maribor, Debevc pa v pj!j JJano. Ker sem ocenila, da je Jej- Templji, oziroma sedanji lci> zame več perspektive, hm se odločila za Ljubljano, "rnembno se mi je zdelo tudi, ^dokončam študij. Na Jeseni-/j? sem namreč naredila tri 'ke gimnazije, nato pa sem v Wem že igrala v Ljubljani, kjer gimnazijo tudi končala. Nato dokončala tudi višjo upravno n3 V Ljubljani sem bila dva-Pf!1 sezon, enaist od teh je bilo dlgV'gaških, enkrat pa smo izpa-D^,1* prve lige, a smo se takoj y 'ednje leto vanjo spet vrnile. IWS sem se zaposlila v Iskri ekj ' ki je bila takrat sponzor s'uJk ^e^ce- Vendar pa to ni bila kar h 'e uradno, saj sem morala ?ajb r ro delati. To Je bil° tudi je^°'j naporno obdobje v mo-^ avljenju, saj sem delala osem ta„a dan, dvakrat na dan pa sem hirala." "gr^k*nc izkušnje so ti ostale od 3» na Nizozemskem? liuKl? dvanajstih letih igranja v Ni3ani sem šla za dve leti na Nemško. že to(jj:ccmsko. Bila sem pač ^ved iStara m vedno sem se to'ikn ' da v ženski košarki ni lahko denaria. da bi si s tem sen-" Ustvarila eksistenco. Zato je jsfud> vztrajala v službi. Takrat steja-a Delta propadla, šla je v Čeni 2e'avc» Pa smo bili odpuš-Ze prej pa sem imela ti Eonudbe z Nizozemske. Tako je ila razlog, da sem šla v tujino, res košarka, šla sem pa predvsem zato, da sem na Nizozemskem delala. In res sem se zelo veliko naučila na svojem področju, na področju računalništva. Ravno to dejstvo je tudi največja korist, ki jo imam od Nizozemske. Tako sedaj v Ljubljani "postavljam na noge" svoje podjetje z računalniškim programiranjem." Glede, na to, da si stara več kot trideset, so tvoje ambicije v košarki gotovo drugačne kot pred desetimi, petnajstimi leti? "Košarko sedaj jemljem kot bolj resno obliko rekreacije, čeprav pa so rezultati za mene osebno še vedno presenetljivo dobri. Kljub temu da treniram le trikrat na teden, saj za več treningov nimam časa in tudi zdravje mi ne bi dopuščalo večjih obremenitev, igram dobro in na tekmah skušam dati od sebe vse. Zaenkrat mi to kar uspeva in ne vidim smisla, da bi z igranjem prenehala." Po vrnitvi iz Nizozemske si igrala v Mariboru. Zakaj pa si prišla letos v Skorjo Loko? "Letos se je liga LBS reorganizirala in Mariborčanke nastopajo v tej ligi. To pa pomeni vsak teden potovanje nekam v tujino, ogromne obveznosti... tega si pač ne morem več privoščiti. Tako sem prišla v Škotjo Loko, kjer je ekipa zelo "luštna" in sem se krasno vživela. Mislim, da bi se s kakšno okrepitvijo, predvsem z dobrim centrom, dalo marsikaj narediti. Velika škoda je, da letos zaradi nosečnosti ne igra Olga Baligač, ki je lani odigrala res zelo dobro sezono. Mislim, da bi bili z njo mi, kot ekipa, na igrišču precej več vredni." Kako sedaj gledaš na jeseniško in gorenjsko košarko? "Na Jesenicah se je košarka sedaj "razsula". Mislim, da je eden od vzrokov ta, da je več zanimanja za hokej.... Sicer pa je v ženski košarki, glede organiziranosti, kar dosti problemov. Predvsem ni več lahko priti do finančnih sredstev, ki pa so nujno potrebna." V več kot dvajsetih letih igranja si zamenjala kar nekaj trenerjev. Kakšni so slovenski košarkarski trenerji? "Ne bi rekla, da sem ne vem kakšna poznavalka slovenskih trenerjev, vendar pa mislim, da imam sedaj tako jaz, kot ekipa Odeje Marmorja, veliko srečo, da nas trenira Igor Dolenc. Mislim, da je trenutno eden najboljših trenerjev v Sloveniji, gotovo pa je Zora Malacko trener ni popoln, vendar pa Igor skuša na stvari gledati najbolj logično in od ekipe na igrišču "potegniti maksimum." Ekipa Odeje Marmorja ima letos kar velike ambicije? "Pred začetkom so si v klubu zastavili tri cilje: priti v finale pokala Slovenije, priti prek prvega kola (oz. drugega, ker smo bili v prvem kolu pač prosti) pokala Liliane Ronchetti in priti čim višje v državnem prvenstvu, kar jaz mislim, da je igranje v finalu. Glede na moč Jezice je pač iluzorno pričakovati, da jih bo kdorkoli vSloveniji premagal. Vendar pa se cilji za nas zaenkrat uresničujejo." Kaj misliš, da lahko naredite v tretjem kolu pokala Liliane Roncheti, ko se boste jutri srečale z italijanskimi podprvakinja-mi? "Ekipa Cesena je zelo močna, čeprav jaz italijanske ženske košarke ne cenim prav preveč. Je pa dobra njihova klubska košarka, saj imajo odlične tujke. Prav naše nasprotnice imajo v ekipi dobri tujki, pa tudi najboljšo italijansko strelko, zato mislim, da realnih možnosti za uvrstitev naprej nimamo. Zelo velik uspeh za nas pa bi bil, če bi to ekipo premagali na domači tekmi v Škofji Loki." Kaj pa slovenska reprezentanca ? "Letos maja smo se uvrstili v drugi krog kvalifikacij za evropsko prvenstvo leta 1995. Žrebanje je bilo že opravljeno, tako da imamo skupino, ki ni prav lahka, igrali pa bomo naslednje leto septembra v Romuniji. Pred temi kvalifikacijami me je selektor Ravnikar vprašal, ali bom igrala v reprezentanci. Rekla sem mu, da bom igrala, če mi bo le čas dopuščal. Je pa tako, da na pripravah reprezentance zelo težko prenašam obremenitve dnevnih treningov, saj imam že vrsto starih poškodb in enostavno ne morem več toliko trenirati... Tako, da je težko reči, koliko časa bom še lahko igrala v reprezentanci." Si kdaj igrala v jugoslovanski reprezentanci? "V članski jugoslovanski reprezentanci nisem nikoh igrala, saj je bilo takrat v njej čudno vzdušje. Nekaj pozivov za razne turnirje sem sicer dobila, vendar sem jih odklanjala, saj se mi je zdelo škoda časa zanje. Odkar je Slovenija samostojna, pa sem reprezentantka." Ali kdaj razmišljaš, koliko časa boš še vztrajala pri košarki ? "Nobenih načrtov ne delam. Lahko se zgodi, da končam že po naslednji sezoni, lahko bom vztrajala še nekaj let. Odvisno je Eač od tega, kako mi bo šlo, če odo klubi še zainteresirani, da igram. Časovno se pač nemorem obremenjevati več kot trikrat tedensko in tekma. Ce lahko v slovenski tekmovalni košarki, ki resnici na ljubo, ni več tako kvalitetna, kot je bila včasih prva jugoslovanska liga, lahko še igram, bom pač nekaj časa še igrala." Katere reprezentance na svetu se ti zdi, da trenutno igrajo najboljšo žensko košarko ? "Dejstvo je, da sta najpomembnejši ameriška in bivša ruska košarkarska šola. Z Jezico sem imela priložnost igrati proti tistim pravim ruskim ekipam in dejstvo je, da so igrale res dobro košarko. Ravno tako seveda ameriške, ki pa so na košarko gledale drugače. V ruskih ekipah je prevladat nekakšen kolektivizem, v Ameriki pa vlada razmišljanje o košarki ena na ena oz. dva na dva. Če pa govorim o mestu slovenske košarke in če se spomnim nekdanje jugoslovanske, mislim, da smo bili fenomeni na področju vseh iger z žogo in da je Slovenija nekaj tega fenome-nalizma podedovala. Dejstvo je, da smo se naučili nekaj tiste improvizacije, ki je "krasila" jugoslovanko košarko. Kar pa se tiče trenutne kvalitete na slovenski reprezentančni ravni pa bo treba počakati vsaj do drugega kroga kvalifikacij za evropsko prvenstvo. Dejstvo pa je, da vzhodnoevropske reprezentance niso več tako močne, kot so bile, da je mnogo njihovih igralk odšlo v zahodno Evropo, tam pa se raven košarke dviguje." • V.Stanovnik NA PODNU UGLEDNE TEKMICE JjOLTA BLED PORAZILA NOVOMEŠČANE MSoto so vse gorenjske ekipe v I. in II. DOL zmagale. Igralci Noye B'ed so popolnoma nadigrali lansko četrtouvrščene igralce iz r°vn* ln?sta' saJ Jmi v prvem nizu niso prepustili niti točke, ludi Preulg"* je v prenm nastopu pred domačinu gledalci na Jesenicah |L pomlajeno ekipo Fužinarja. S^aa* " *• ^OL mo*ki: Minolta Bled : Pionir 3 : 0, Žirovnica : i Urot* v ^' Granit Preskrba : Olimpija 1 : 3, Vigros Pomurje : TAD MutoV^ ^amnik 3 : 2. Vrstni red: Olimpija in Vigros Pomurje 4, Sranj, |r (-1), TAD Europe Kamnik, Minolta Bled, Žirovnica in fJA1. Preskrba 2, Fužinar, Topolšica in Pionir 0 točk. Pora^ 1 v ženski II. DOL sta oba gorenjska predstavnika še brez Jki^ • tgralke Alpin Triglava so dokaj gladko premagale sicer dobro KroDe ^murja, še lažje pa so dosegle zmago igralke Mehanizmov iz fabor TlRe*uItati: Alpin Triglav : Pomurje 3 : 0, Mehanizmi Kropa : ŠD : °. SOK Vital: Cimos II3 :0, Prevalje : Topolšica 3 :0, Ptuj: &ha«- 1 : 3- Vrstni red: ŠOK Vital, Prevalje in Alpin Triglav 6, Tab0 "^i H). 4> Cimos II (-1), Branik Rogoza II (-1), Mežica in ŠD t He». i 2> ptuj, Topolšica, Pomurje 0 točk. Wknv??a,i-IIL D0L «»hod ' moSki: Bran» Škofja Loka, 26. oktobra - Slovenske košarkarice bodo jutri nadaljevale s tekmovanji v evropskih pokalih. Tako bodo naše Ervakinje, igralke Diamonda Jezice, gostovale v Nemčiji, kjer se odo pomerile z ekipo VVupertala, na domačih igriščih pa bodo srečanja tretjega kola pokala Liliane Ronchetti odigrale košarkarice Rogaške in Odeje Marmorja. V halo Poden v Škofjo Loko jutri prihajajo ugledne nasprotnice, ekipa Ahena iz Cesene. Italijanske podprvakinje imajo v svojih vrstah ameriško reprezentantko Bulletovo in Rusinjo Kuznecovo, poleg tega v ekipi igrata tudi italijanski reprezentantki Donadelova in Polliniia. Čeprav se v Škofji Loki zavedajo moči tekmic, pa obljubljajo, da bodo odigrali po najboljših močeh in vsaj na domačem igrišču uspeli iztržiti zmago ali čim nižji poraz. Tekma se bo jutri zvečer začela ob 18.30 uri. • V.S. najboljši od vseh, ki me je kdaj koli ELTJ *Wn°8 : Termo Lubnik 0 : 3, Triglav : Olimpija III 3 : 0, Plamen : r^tni ?aH° : 3. Bohinj : Portorož 0 : 3, ČIB Bovec : Kamnik II 0 : 3; }Il 4 i??: Kamnik II, Termo Lubnik, Portorož in Prvačina 6, Olimpija JUBILEJNO PRVENSTVO TENISKRA Letošnje jubilejno teniško prvenstvo Teniskra 15, na katerem se vsako leto pomerijo ljubitelji tenisa iz vseh Lskrinih podjetij, je bilo 16. in 17. oktobra 1993 v dvorani BIT v Ljubljani * Doseženi rezultati: moški do 35 let: polfinale: Pivk (TEL) : Pire (TEL) 6 : 0, 6 : 0; Metelko (Mokronog) : Smrekar (EZ) 6 : 6, 6 : 1; finale: Pivk (TEL) : Metelko (Mokronog) 6 :0,6:2; moški 35 do 45 let: K)lfinale: Čeak (Vega) : Hižar (EZ) 6 : 2, 6 : 1: Jesenko (Števci) : adišar (TEL) 6:1,6:4; finale: Jesenko (Števci): Čeak (Vega) 6 :0,6 iT" mujo- i* • j, noninj ; sencur l : i, inovo i J** S* : Piran 2 : 3. Solkan : Šentvid 1 : 3, Jesenice - proste. Vrstni Mk ^tVld 6. Jesenice (-1), Bohinj, Bled II in Šenčur 4, Solkan (-a), Novo mesto II 2, Cimos III in Julči Vital II 0 točk. »ranko 2; moški 45 do 50 let: polfinale: Žnidar (Števci): Cimperman (TEC) 9 : 2, Drinovec (TEL) : Udovč (ERO) 9 : 7; finale: Znidar (Števci) : Drinovec (TEL) 9 : 0: moški nad 50 let: polfinale: Bevk (Števci): Stare (Upok.) 9 : 0; Ošabnik (TEL): Bedenk (upok.) 6:1,6:2; finale: Bevk (Števci): Ošabnik (TEL) 6:1,6:3; ženske: polfinale: Udovč (števci): Bukudur (AET) 9 : 3; Ralca (ISEL): Vidmar (CEO) 9:2; finale: Ralca HSEL) : Udovč (Števci) 6 : 2, 6 : 2; tolažilna skupina do 35 let: 1. Šmid (Domel), 2. Bertoncelj (Domel), 3. - 4. Kavčič V. (Domel), Jordanov (Vega); tolažilna skupina 35 - 45 let: 1. Božo Prislan (Terminali), 2. Brane Dežutelj (EZ), 3. - 4. Zvone Koželj (TEC), Simon Uršič (TEC). RADOVLJIŠKI PLANINSKI VODNIKI PET USPEŠNIH SEZON Na letošnjih izletih v gore se je zbralo povprečno blizu 50 planincev. Radovljica, 25. oktobra - Ko so po izobraževanju planinskih vodnikov leta 1989 pri Planinskem društvu Radovljica začeli z organizacijo izletov, je malokdo verjel v dolgotrajnost te dejavnosti. Odsek za planinsko hojo in vodnistvo sedaj že razmišlja o programu za prihodnje leto, je povedal njegov načelnik Jože Vari. Pri Planinskem društvu Radovljica so v preteklosti imeli izkušnje z izvedbo pohodov slovenskih železarjev v gore, izletniška dejavnost članov pa ni živela. Ko je leta 1989 opravilo izpite za planinske vodnike 17 članov - njim sta sc pridružila še dva vodnika od prej, so že prvo sezono pripravili 5 izletov. Potem pa je število izletov in udeležencev iz leta v leto raslo. Tako se je lani udeležilo 15 izletov kar 616 planincev. "Tudi letošnji izleti nas prepričujejo, da se veliko ljudi zanima zanje. Od 14 pohodov po programu nas čakata le še dva izleta; 13. novembra po Levstikovi poti od Litije do Čateža in 5. decembra Miklavžev pohod na Lubnik. Doslej smo na izletih našteli poprečno 49 udeležencev. Najbolj množičen je bil vzpon na Jalovec, s katerim je 62 planincev počastilo 1 Obletnico planinske organizacije. Izletov se povečini udeležujejo člani našega društva, občasno pa prihajajo tudi iz okolice, zlasti Bohinja. Privlači jih raznolikost programa, saj vsako leto izberemo nove, tudi mani znane vrhove. Take bomo uvrstili tudi v program za prihodnje leto, ko naj bi izvedli približno enako število izletov," napoveduje načelnik odseka Jože Vari iz Lesc. Kljub dosedanji dobri organizaciji izletov - doslej so imeli le eno nesrečo s poškodbo roke zaradi zdrsa, sogovornik razmišlja o razkoraku med veliko odgovornostjo vodnikov in premalo pravno zaščito v okviru planinske organizacije. Obenem ugotavlja, da je koristno izpopolnjevanje vodnikov v organizaciji Komisije za vzgojo in izobraževanje pri PZS, ki se ga vsako leto udeleži tudi nekaj njihovih vodnikov. Pogreša pa več stikov med gorenjskimi vodniki, saj bi izmenjava izkušenj koristila vsem. "Naša skrb niso le izleti," dodaja Jože Vari, "ampak sodelujemo tudi pri delu društva. Dva vodnika sva člana upravnega odbora, ki usmerja dejavnosti na raznih področjih. Letos smo veliko časa namenili obnovi strehe na Roblekovem domu pod Begunjščico, kjer nas čaka še izkop za novi vodni zbiralnik. Na samih izletih vodniki prevzemamo tudi izobraževalno vlogo, saj so mani izkušenim potrebni nasveti o opremi, nevarnostih in drugem. Ne nazadnje poskrbimo za družabnost; decembra letos bo že drugo srečanje vodnikov in izletnikov nekje v dolini." • Stojan Saje POČITNIŠKO DRSANJE NA BLEDU Bled, 26. oktobra - Med jesenskimi šolskimi počitnicami, od 2. do 7. novembra, bo v športni dvorani na Bledu organizirano rekreacijsko drsanje. V torek, sredo, četrtek in petek bo moč drsati od 10. do 11.30 ure in od 17.do 18.30 ure, v soboto med 8. in 9.30 ter 17. in 18.30, v nedeljo pa med 17. in 18. uro. Sicer pa je rekreacijsko drsanje vsako nedeljo med 17. in 18.30 uro, vstopnina za odrasle je 300 tolarjev, za otroke pa 200 tolarjev. • V.S. (X)REN]SKA Ml^KARNA KRANJ NOVO IZ GORENJSKE MLEKARNE!!! V DRUŽINI TUDI "MANJŠI BRATEC" V 250 ml EMBALAŽI JAGODNI, BOROVNIČEV IN SE ŠTIRJE RAZLIČNI OKUSI V NOVI PRIROČNI EMBALAŽI V VAŠI TRGOVINI IN NA VAŠI MIZI! Pet milijonov tolarjev škode Kranj, 25. oktobra - Prejšnji teden je bilo na gorenjskih cestah trinajst prometnih nezgod, v katerih sta dva udeleženca umrla, sedemnajst Hudi pa je bflo ranjenih. Pokalo je v vseh občina, razen v tržiški. V mazdi tudi orožje O najhujših nezgodah smo že poročali, konec tedna pa je bflo. najhuje na magistralni cesti pri Potokih, v t.i. predelu Soteska. Zaradi trka je bil promet uro in pol preusmerjen na obvoz prek Bleda in Gorii. V soboto, 23. oktobra, ob 6.35 je 47-letni avstrijski državljan Lorenz Lautschnig iz Beljaka vozil z mazdo 626 od Jesenic proti Žirovnici. Ko je pripeljal v levi nepregledni ovinek proti Potokom, je avto na mokn cesti zasukalo, zdrsel je na nasprotni vozni pas, od tam na travo, trčil v betonski podporni zid železniške proge. Avto je odbilo nazaj na cesto, tedaj pa je nasproti pripeljal s tovoto starlet 20-lctni Jeseničan Vladimir Dakskobler, ki je kljub zaviranju in umikanju s prednjim desnim delom avta trčil v zadnji del mazde. Mazdo je prevrnilo, po boku je drsela trinajst metrov, nato pa po strehi še 22 metrov. Ustavila se je sredi ceste. Oba voznika sta imela srečo, bila sta le lažje ranjena, škode na obeh vozilih pa je za približno pet milijonov tolarjev. Ko so policisti pogledali v razbitine mazde, so v njej našli colt in plinsko pištolo ter dva noža superavtomatik, gumijevko in šest nabojev. Ko se bo Avstrijec toliko pozdravil, da bo lahko odšel iz bolnišnice, ga torej čaka še sodnik za prekrške. Voznica trdi drugače V petkovem Gorenjskem glasu smo poročali o hudi prometni nezgodi na Koroški Beli 20. oktobra zvečer, v katerije pešec umri. Zbila naj bi ga dva voznika, tretja voznica, Liliiana Cufar pa naj bi mu prevozila še noge. Podatke smo dobili v UNZ Kranj, tako je zapisano tudi v njihovem poročilu o nezgodi. Voznica Cufarjeva namreč trdi, da pešca m prevozila, kar bo gotovo potrdila nadaljnja preiskava. • . H. J. Župnik prehiteval Bled • Dogodek je bolj "ocvirek" kot za resno debato, saj kakšne posebne škode zaradi njega nihče ne trpi, le sodišče bo imelo nekaj več dela. Trgovsko podjetje Špecerija z Bleda bi moralo po denaciona-lizacijski odločbi občine Radovljica župnišču že vrniti del zgradbe na Riklijevi cesti na Bledu, v katerem so imeli trgovci skladišče. Vendar so se v Špeceriji na odločbo pritožili, pravnega razpleta še ni. Blejskemu župniku je bilo čakanja na vrnitev lastnine očitno dovolj in je pravico vzel v svoje roke. Vlomil je v skladišče Špecerije, ki je bilo prazno, ter v njem uredil skladišče Karitasa. Nasilno je vstopil tudi v zgornji del stavbe, kjer je bil arhiv Špecerije ter zamenjal ključavnico na vratih. • H. J. Strela poškodovala zvonik .e - V Četrtek, 21. oktobra, nekaj po tretji uri je strela treščila* v podružnično cerkev v Vogljah pri Šenčurju. Po Ervih ocenah je napravila za več kot dva milijona tolarjev kode. Strela je udarila v vrh zvonika, večkrat pretrgala strelovodno napeljavo in uničila vso elektriko v cerkvi. Povzročila je tudi požar, ki so ga kasneje pogasili domači gasilci in njihovi kranjski poklicni kolegi. Ogenj je uničil jaslice, bandero in nekaj pribora v zakristiji. Strela je na stropovih pustila vidne razpoke. Hkrati je v vasi delno uničila tudi telefonsko napeljavo, v več hišah pa bodo morali popraviti televizorje in videorekorderje, če ne celo kupiti nove.. • H. J. Krediti za čistejše okolje Svetovna banka za obnovo in razvoj bo podprla tri ekološke projekte. LJubljana, 23. oktobra - Mednarodna posojila bodo namenili za plinifikacijo petih najbolj onesnaženih slovenskih mest, odžveplje-vanje v 5. bloku šoštanjske termoelektrarne in tako imenovano institucionalno krepitev varstva okolja pri nas. Tako so se dogovorili med nedavnim obiskom delegacije Svetovne banke v Sloveniji, so povedali na petkovi tiskovni konferenci predstavniki ministrstva za okolje in prostor. Sloveniji naj bi odobrili več dotacij za izvedbo posameznih ekoloških Erojektov tudi na konferenci evropskih ministrov za varstvo okolja v .uzernu. V okviru tamkajšnjega sklada Phare pričakujejo približno 1,2 milijona ekujev pomoči za pripravo predpisov o ravnanju z odpadki, za oblikovanje ekološkega razvojnega sklada in pripravo projekta oskrbe s plinom. Dobrih 300 milijonov dolarjev naj bi za te namene prispevale še druge finančne institucije. Nedavni podpis konvencije o varovanju Sredozemlja pred onesnaževanjem bo Sloveniji prinesel, razen obveznosti, tudi usposabljanje naših strokovnjakov v tujini ter sodelovanje pri pripravi raznih programov za varovanje morja in zaledja. • S. Saje Našli pogrešanega Škofja Loka - 9. oktobra so pogrešili 26-letnega Antona Demšarja iz Martinj vrha v Selški dolini. Nazadnje so ga videli tega dne, ko je odšel iz lovske koče na Prtovču proti Ratitovcu. Od takrat se je za njim izgubila vsakršna sled. 19. oktobra so ga škofjeloški policisti našli mrtvega približno 500 metrov od lovske koče. Ležal je pod kolovozno potjo. Domnevajo, da se je izgubil, smrt pa je verjetno nastopila zaradi podhladitve.. • H. J. Nepotrebne vrste na črpalkah Večini voznikov se vselej mudi; na to kažejo radarske meritve prekoračitev hitosti, kjer smo Gorenjci med vsemi Slovenci dokazano največji divjaki. Običajno se nam mudi tudi na bencinskih .črpalkah. Čeprav zadnja leta prihajajo v "modo" samopostrežne črpalke, ki so za prodajalce goriv bržčas cenejše, pa se vozniki odprtja prenovljenih črpalk običajno ne razveselijo pretirano, saj praviloma podaljšujejo čakanje. Prav tako gredo voznikom na živce nekateri "kolegi", ki šele potem, ko jim črpalkar na klasični črpalki napolni rezervoar, privlečejo na dan čekovni blanket in ga začnejo pred očmi nervoznežev vneto popisovati. Da je jeza čakajočih še večja, nekateri za nameček stopijo še za pult po motorno olje, čistilno ali kaj podobnega. Avto tačas kajpak zaseda dragoceno mesto "pumpo", saj gospodarju ne pride na misel, da bi konjička zap* stran in potem opravil, kar ima na umu. Opažamo, da so voznice na črpalkah praviloma okretnejše * * Zakaj je poginil ribji zarod Žiri - Na policijski postaji v Škofji Loki so šele prejšnji teden zvedeli za pogin ribjega zaroda v potoku Rakulku v Žireh konec aprila letos. Kljub temu dogodek ni zastaral, povzročitelja pogina Franca Ž. bodo ovadili kaznive- potovalna /a agencija ALPETOUR Vam priporoča: * RABAC - JESENSKI SENIOR KLUB cena 10-dnevnega paketa 2>12.11.1993 ' SEMIČ - TRADICIONALNO MARTIN0VANJE 18.11.1993 cene na osebo * WHITNEY H0UST0N V MUNCHNU cene na osebo * Jesenska potovanja po EVROPI * TUNIZIJA-DJERBA 5 dni -Safari 3,4 ali 7 dni 23.11.1993 23.11.1993 DEM 230.- SIT 2.950.- DEM 140. DEM 140.- žeod DEM 450.-žeod DEM 650.- * JESENSKE ŠOLSKE POČITNICE - Slovenija, Istra ali tujina * ZIMA 93/94, - SLOVENIJA, AVSTRIJA, ITALIJA, FRANCIJA, ŠVICA * srečke BOHINJSKE LOTERIJE žrebanje^. 12.1993 Programi, informacije in prijave v vseh poslovalnicah ALPETOUR A KRANJ tel. 222-007, RADOVLJICA tel. 714-621, škofja loka tel. 621-755, tržič tel. 53-370 ta dejanja onesnaženja in uni-enja človekovega življenjskega okolja. 32-letni Franc Ž. iz Žirov naj bi konec aprila na svoji gradbeni parceli ob strugi gojitvenega potoka izkopal gradbeno jamo za temelje betonskega zidu. Ob strugi je postavil leseni opaž, 24. aprila pa je zid začel betonirati. Voda iz potoka je iz temeljev izpirala beton in ga odnašala v strugo. Zaradi tega naj bi poginil ves ribji zarod v potoku v dolžini 500 metrov. V ribiški družini ocenjujejo škodo na 1,5 milijona tolarjev. • . H. J. Policisti nezadovoljni z novim zakonom o razmerjih Se bo modri štrajk obarval v belo? Ne glede na to, ali bodo slovenski policisti po j' novembru postali na moč sitni ali ne, ali jim bo gro&V*. s tako imenovanim belim štrajkom pomagala odprt" državno mošnjo ali ne, vsekakor dni, da si je vlad** policijskim sindikatom Slovenije naprtila težavne!* nasprotnika. Izhod "dvoboja*' bo bržkone odvisen tuv od analize izplačil v družbenih dejavnostih, ki jo vi*** obljublja do 5. novembra, V policijskem sindikatu Slovenije namreč z dosedanji" odzivom vlade na stavkovne zahteve niso zadovoljni Zakon 0 razmerjih plač v javnih zavodih in državni upravi, s katerim r, vlada pohitela (torej je policijski štrajk vendarle prineselnt^. pozitivnega) in ga v četrtek tudi sprejela, čaka prejkone dolgotrajna parlamentarna procedura. Zakon po ocen* sindikata ne rešuje ustreznejšega vrednotenja dela policisto* Ti so terjali 15-odstotno povišanje plač, zakon naj bi jr* prinesel osemodstotni popravek, v isti sapi pa odnesel posebn* dodatke (približno sedem odstotkov), skratka, policisti najb\. povprečju ostali tam, kjer so zdaj, tisti v najnižjih plačilni'1 razredih bi celo zdrknili To je bilo, iskreno rečeno, tudi pričakovati Vreča drži, kolika pač drži in nič več, denarce je mogoče prelagati le znotraj nje P? sistemu "če enemu daš, drugemu vzameš". Osnova za določan}1 in izračun plač zaposlenih in funkcionarjev v javnih zavodih ta državnih organih bo po zakonu izhodiščna plača po sploml kolektivni pogodbi za negospodarstvo (trenutno znaša 26.0*. tolarjev bruto), količniki za določitev osnovne plače za najmw in najbolj zahtevno delo oziroma funkcionarstvo pa se giblj*r v razponu od 1 do 10. Policijski sindikat torej vztraja, da je treba ustrezne!* vrednotenje dela policistov urejati takoj, mimo novega zakol1' o razmerjih plač. Po dosedanjih odzivih vlade na njiho^. stavkovne zahteve pa lahko pričakujemo, da se bo modri Strti, obarval v belo. Zal bomo v tem primeru kratko spet potegni "navadni", državljani H. J. Fanta "obiskala" več avtomobilov Vlomi za kratek čas? škofja Loka - Vlomi avtomobilov po Gorenjskem sodijo že v "suhoparni" del policijskih poročil, tako vsakdanji so postali. 22. oktobra okrog enih zjutraj sta se avtomobilskih ključavnic lotila tudi 18-letna Zirovca Tomaž J. in Martin M. Fanta sta se postavila pred občino, da bi se s štopom pripeljala domov. Med čakanjem na voznika, ki bi ju hotel popeljati, sta se očitno dolgočasila, pa sta sklenila, da bosta ta čas koristno izrabila. Martin je pristal, da bo stražar, medtem ko naj bi Tomaž obiskal nekaj parkiranih avtomobilov. Najprej je vlomil v alfo romeo, v kateri m našel ničesar "pametnega", razen kemičnega svinčnika, zato je smuknil naprej do zastave 126 P. V njej so bila sončna očala, rezervne žarnice in škatla pomoči. Tomaž je odprl HB "peglezen", v katerem o' i drugega kot prva pomoč, fi"j 4 katerega se je zatem skobacaj se ie odločil kar vžgati. To &m tudi uspelo, nekaj metrov je % že zapeljal po parkirišču, ai/ik sta se fanta premislila in .s^^ da se bosta vendarle raje ^ domov s štopom. .Je A glej, smola! Mimo se je P1^ jala patrulja s škofjeloške r.« erjske postaje. Policisti so To^J in Martina prijeli, ovadili ju. ( kaznivega dejanja vlomov >fl vin v avtomobile. . • H. J« Za varnejšo pot otrok v šolo Kaj moti škofjeloške šolarje škofja Loka, 2L oktobra - Teden otroka in prometne varnosti sta sicer že mimo, vendar prizadevanja za večjo varnost otrok ne smejo biti osredotočena le na en teden v letu, prvi v oktobru. Zato so tudi pripombe škofjeloških osnovnošolcev, ki so v tednu prometne varnosti svojemu županu natresli koš predlogov, kaj vse bi bilo treba urediti za njihovo varnejšo pot v šolo, še vedno aktualni. Učence iz osnovne šole Petra Kavčiča v Škofji Loki najbolj moti, ker ni pločnika od Name do dovoza za šolo. Predlagajo tudi, naj bi stroške prevoza v šolo plačali vsem tistim otrokom, ki nimajo nobene varne peš poti do šole, čeprav nimajo do doma več kot štiri kilometre. Enako pravico terjajo tudi učenci iz Železnikov, zlasti za vrstnike z Rudnega in iz Selc. Opozarjajo na odsotnost oznak, ki bi voznike opozarjale na bližino šole, pri odcepu s ceste na Prtovč proti naseljem Kres, Dašnica, Log, Rudno, Češnjica ter na neurejena postajališča na Trnju in v Drazgošah. Pogrešajo tudi več prehodov za pešce. Žirovski šolarji pravijo, da križišče pri gostilni Župan zaradi grmičevja ni dobro pregledno. Pri slaščičarju je preozek pločnik, zato zjutraj nekateri, ki se pripeljejo z avtobusom, hodijo tudi po cesti. Prav tako jih motijo vozila, parkirana na pločniku pri baru Gepard. Osnovna šola v Gorenji vasi ima več kot tri četrtine učencev, ki se vozijo. Nekateri kombiji so prenatrpani, trdijo šolarji, od mostu prek Sore do šole še vedno ni pločnikov; to je še zlasti nevarno ?ozimi, ko je cesta spolzka, ežav na poteh v šole pa nimajo samo otroci s podeželja. Bržčas so prometnim zankam še bolj izpostavljeni vrstniki iz mesta. Učenci osnovne šole Cvetka Golarja pogrešajo pločnike ob cesti, po kateri večina voznikov pelje prehitro. Učence iz podruž- nice v Retečah pa motita pregledni križišči pri g1 Danilo in pri trgovini na ešiču, tudi zato, ker vo^ preveč divjajo, primerno ^% cen pa je le en prehod za P/j) Predlagajo postavitev °s umirjanje prometa. Obenem L zarjajo še na večino nezava*^ nih prehodov prek žele#» Pro8e- u0 Otroci iz podlubniške šole » p Groharja zahtevajo preho^jj pešce v Binklju in pri ni šoli v Bukovici. Podlubniku bi kazalo po0^ ograjo, na cesti pa o130'^ * opozorila voznikom, da ' bližini šola. Q i Občinski svet za preventivi vzgojo v cestnem prometu, VM novim predsednikom Jurmanom presekal poPpM mrtvilo, šolarjem zagotavljai r^, foro pri uresničevanju 3*B rav tako imajo učenci o«w župana Petra Havvline, ce»*j^ inšpektorja Ivana Elerja *n.g " jeloških policistov, da P**BL prizadevanjih za varnejšo P^yj|i šole na primernih mestih z*8 svojo besedo. "KMEČKI STROJ" ŠKOFJA LOKA, SV. BARBARA 23,64220 ŠKOFJA LOKA, TEL.: 622-575, 622-311 NAJVEČJA IZBIRA ITALIJANSKE KMETIJSKE MEHANIZACIJE!!! * TRAKTORJI * MASSEY FERGUSON * (53 do 90 KM) - 374 s kabino BREDA. NAMAKALNE NAPRAVE * PIOGGIA CARNEVALI * (črpalke, cevi in priključki, razpršilci, rolomati, krilne naprave in kaplični sistemi) * VRTAVKASTE BRANE IN ROTACIJSKE FREZE * MASCHIO * (80 do 300 cm) W 85, VV 145, US 135, U 155, DL 1500, DL 1800, DL 2000 z valjem, DL 2300 z rolo. * NAKLADALNE PRIKOLICE * DURANTE * (12 do 26 m3) 12 m3 -6.372 DEM; 16, 18 m3, * CISTERNE * DURANTE * (navadne in s topom) 1500, 1800, 2200, 2600, 3000, 3500 in 4000 I. * KIPER PRIKOLICE * BERNARDI * (navadne in pogonske) - od 1,5 t do 6 to. * KOSILNICE * BCS * (samohodne in rotacijske) 204, 205, 602, 603, 622, 404. * KOMBINIRANI ELEKTRIČNI SEKULAR - CEPILEC IN TRAKTORSKI HIDRAVLIČNI CEPILEC * BERNARDI * NAJNIŽJE CENE: AKUMULATORJEV VESNA, MOTORNIH OU IN ANTIFRZA. OBIŠČITE NAS NA GODEŠIČU 53 AU POKLIČITE 631-497. UGODNO PREKMURSKI PRAŠIČI, prašičje polovice 310,00 SIT/kg in mlado junčje meso iz reje pomurskih kmetij. MESARSTVOKODILAtel.069/21-604 MALI OGLASI <@ 217-960 APARATI STROJI PANASONIC brezžični telefoni, tajnice, telefaxi in telefonske centrale, zelo ugodno. ©632-595 20736 OVERLOCK PFAFF in SINGER, nova nerabljena, ugodno prodam. ©215- 650 22633 Starejši ŠIVALNI STROJ Singer, ugodno prodam. 0 212-263 23BM Prodam nov BTV SONY 63 ekran. ©327-304_24366 Zelo ugodno prodam kuppersbusch ŠTEDILNIK. ©328-454 2444« ETAŽNO PEČ TVT 23, malo rabljeno, prodam za 300 DEM. «064/721-696, 061/332-726_24462 Prodam ČRPALKO 8 litrsko 400 bar za hidravlične stroje. 0327-31924464 Prodam potopni HLADILEC mleka, bukova DRVA, smrekove PLOHE 5, 8 cm. 064-032 24470 Prodam nov HLADILNIK Rade Končar 170 litrski. 0874-422 24476 FOTOAPARAT Praktika, fleS In svetlomer, prodam po ugodni ceni. Serajnik Aleš, Vrbnje 56, Radovljica, 0714-143 24478 TRAČNO ŽAGO namizno Blach and Decker, primerno za modelarje, prodam. 0 714-877 24464 Avtodvigalko krokodil 2250 kg, lastna teza 40 kg, prodam. 045-263 od 9. do 21. ure 24494 Prodam ŠTEDILNIK 2 plin 2 elek. 0682-554_24611 Prodam 3 KW termoakumulacijsko PECI 0324-665_24512 Ugodno prodam dobro ohranjen ŠIVALNI STROJ bagat danica. Pin-tar, Planina 21, Kranj 24629 Prodam BARVNI TELEVIZOR gor-enje. ©311-558_24533 Prodam PEČ za etažno centralno 17 KW. »213-517_24546 Prodam odpadni KROMPIR in puhalnik Grič 400. Struževo 7, Kranj 24563_ Osebni računalnik, nov, z 18 mesečno garancijo, prodam. ©218-266 dopoldan 24602 Brzo parilnik 50 litrov, poceni prodam. 077-879 24604 Sušilni STROJ, nov, nemški in belo ZIBELKO, prodam. 0241-382 24607 GLASBILA ZIDN pestra izbipa otpoSkih oblačil po ugodmih cemah Prodam PIANINO za 2300 DEM. 0633-069, zvečer 24491 Glasbeni sintesajzerji firm ROLAND, KVVAI, CASIO, HOHNER in GOLDSTAR po najnižjih cenah že od 6000 SIT naprej. Zahtevajte informacije in prospekte. SINKOPA, D.O.O., Žirovnica 87, 0064/802-216 23673 FREJTONARICO melodija BE-ES-AS planinka, rdeča, s poltoni, odlično ohranjeno, ugodno prodam. 070- 015 24564 GR. MATERIAL Prodam betonske STEBRE za kozolec samec 15 lat. Rupnik Pavel, Voljča 17, ©65-583_24480 Prodam ali menjam dvojna desna KRILA mahagonij 75, 85 za leva. S 66-702 24463 LEKERO MILJE" pri KRANJU -KERAMIČNE PLOŠČICE in GRANI-TOGRESI, sanitarna keramika, tuš kadi, kabine, kopalniško pohištvo in dodatki, OKNA, VRATA - VHODNA IN NOTRANJA, vse vrste senčil, žagan les, opaž, ladijski pod, parket, zaključne letve, ITISONI in PREPROGE IZ VOLNE, hobby program, ter izdelki po naročilu. ©064/43-345 24516 BAKER za žlebove, prodam. ©312- 119 24540 Prodam tri leta sušen SMREKOV LES, debeline 8 in 5 cm. ©43-398 dopoldan 24551 Prodam obžagan suh LES za grušt cca 10 kubikov. Šifra: PRILOŽNOST 24558 Prodam nova VRATA za kamin. 0621-901 24589 Prodam suhe smrekove OBLOGE šir. 7 cm, deb, 14 mm. 066-752 24598 IZOBRAŽEVANJE Instruiram angleščino. 24396 141-876 Instruiram matematiko za vse stopnje šol. 0733-004 24514 D.O.O. POUŠICA PRI PODNARTU 6 TEL 064/70-225 Odkopujemo hlodovino smreke, jelke, bukve, jesena, javorja in gozdne češnje. Odkupujemo tudi les na panju v večjih količinah! IZGUBLJENO Izgubila se je PSIČKA NEMŠKA DOGA, stara 5 mesecev, rjave barve, če o njej kaj veste, proti nagradi sporočite na 046-047 24581 KUPIM Odkupujemo STARINSKO POHIŠTVO in ostale starinjske predmete. ANTIKA KIRKA, TAVČARJEVA 7, KRANJ 0 221-037 In 48-545 20103 Kupim REPOREZNICO. ©695-095 24453 Ugodno kupim deske za opaž in betonske šolenge večjo količino. ©77-472 24473 Ugodno kupim manjšo KUHINJO roza ali druge barve in kavč. ©77- 472 24474 Ugodno kupim spere dolge 7 m in lege. ©77-472 24475 Ugodno kupim vrata, okna, kopalne kadi, deske, bankine od šolanja. «77-472 24476 Kupim MAŠINO E 90. 24515 157-786 Kupim pol kubičnega m SUHIH BOROVIH ali macesnovih PLOHOV. ©77-565 Kupim 10 dni starega BIKCA simentalca. ©738-054 24599 Kupim prevozno konfekcijsko STOJALO, po možnosti tip Palma. 048-656, zvečer 24608 LOKALI Poslovno stanovanjsko HIŠO z zemljiščem v CENTRU KRANJA prodamo. ©214-674 24574 V BITNJAH oddamo 100 m2 prostora za skladišče ali mirno obrt, v KRANJU 50 m2 za storitveno dejavnost, v LESCAH trg. lokal 33m2. Takoj NAJAMEMO večje skladiščne prostore v Kranju. APRON NEPREMIČNINE, «214-674, 218-693 24575 KOLESA Prodam ženski dekliški KOLESI lepo ohranjeni, ugodno. «70-784 24525 DIRKALNO KOLO, z dodatno opremo, prodam. « 41-514 24599 OBVESTILA SAVNA KLUB, Kokrški breg 3 A (za Globusom), «211-927, obvešča vse člane in obiskovalce, da je lokal odprt vsak četrtek, petek, soboto in nedelio od 17. ure dalje. Vabljeni na savnanje, masaže, solarij in osvežilni bifel 22481 Enodnevni NAKUPOVALNI IZLET na Madžarsko, dne 6.11.1993. Prijave na « 49-442 24115 Obveščam vse zainteresirane da od 28.10. dalje opravljam vsa slikoples-karska dela do 20% popusta od konkurenčne cene. Registrirana obrt, kvaliteta, naročila sprejemamo NON-STOP «59-109_24369 Nakupovalni dan PORTOGRUARO, PALMA NOVA in Gorica 30.10., 4.11., 20.11., Madžarska 28.10. in 11.11. Prijave na «064/691-624 24407 SILVESTROVANJE z ogledi v Južni Italiji od 28.12.93 do 2.1.94, cena 400 DEM. Prijave na »064/691 -62424408 1. novembra ob 9. uri dopoldan bo KOMEMORACIJA v Poljanah nad ŠkofjO Loko! 24590 d.o.o. PODJETJE ZA TRGOVINO. PREVOZE IN PROZVODNJO PRODAJA -rabljenih in novih strojev -strojno orodje in naprave -borza rabljenih strojev • stružnice, rezkalni, vrtalni in brusilni strop roji] »štance •varilni aparati in mize •merilno orodje strop za tlačno litje aluminija in plasti i delilniku primeži vseh vrst« rezkarp« nozi svedri •okrogloin ploščato jeklo ELECTRONICS POSEBNA PONUDBA V OKTOBRU VIDEOREKORDER samo 40.425 SIT - 3% POPUST Iz ostalega programa: TV37cmTTX 38.441 SIT TV51cmTTX 45.570 SIT TV55cmTTX 53.655 SIT TV72cmTTX.stereo 99.225 SIT HIFISTOLPIzCDod 43.365 SIT POSESTI [ C.Talcev 3 Kranj Tel.: 212-367 od 9. do 12. in od 15. do 19. ure S tem kuponom vam ob nakupu poklonimo 2 VIDEO KASETI_ 1 OBLAČILA Sposojamo pravljične POROČNE OBLEKE in MOŠKE SMOKINGE. » 061/125-3101 In 061/558-166 24106 MAKRA, d.o.o. - ugodna prodaja tekstilnih izdelkov! «631-513 24455 Ugodno prodajamo otroške trenirke. «311-907 24489 KRZNENO JAKNO št. 36/38 prodam (belgijski zajec). «216-919 24535 MAKRA, d.o.o. najcenejši tekstilni izdelki in posoda. «631-513 24594 OTR. OPREMA Prodam otroško POSTELJICO z jogijem. Tepina Jože, huje 17 a, Kranj, «324-878 24457 24639 Prodam otroško SOBO z jogiji in dva kombinirana otroška vozička in otroško kolo. «241-747 24496 OTROŠKO POSTELJICO z jogijem, prodam. « 51-338 24505 OSTALO DRVA meterska, razžagana, smrekov žagan les, opaž, leseni izdelki z dostavo! «325-488 20079 Enodnevni nakupovalni izlet na Madžarsko, dne 6.11.93. Prijave «329-798 24316 Prodam plastični 210 litrski SOD s pokrovomna vijak, primeren za zelje, cena 4000 SIT. Prenočišče Hrast, Ruparjeva 5, Jesenice 24492 Suh ROGOS za ikebane, zelo ugodno prodam. « 45-532 24506 Prodam prikolico ADRIA 500. «65-728 Danica 24515 Prodam zlato STARINSKO VERIŽICO od moške žepne ure. «323-567 24534 če imate pohištvo kuhinjsko ali sobno in OBLAČILA za otroke in odrasle, pa tega ne rabite več, vas prosimo, če odstopite beguncem Iz Bosne. Prevoz preskrbljen. «421- 829 24536 PRIDELKI Prodam ZELJE v glavah. Rozman, Križnarjeva pot 2, Stražišče 24040 Domače VINO, vrste Refošk in Rebula, prodam. Pripeljem tudi na dom. « 065/56-710_24244 Prodam REPO IN PESO. Breg 19, Komenda 24452 SADIKE vrtnic, čajevk in mnogoc-vetnic, prodam. « 46-397, Golnik 107. 24482 VRTNE JAGODE, zelo ugodno prodam. « 45-532_24507 SENO dobre kvalitete nebalirano, prodam. Poljanska dolina, 0633- 693 24520 KRIZANTEME (paikovke in marjetke) po ugodni cenil Konc, Mošnje 37, 0738-943 24544 Prodam drobni in jedilni KROMPIR. ©311-720_24559 KRIZANTEME, PAJKOVKE, MAR-JETE, prodam. Francka Novak, Apno 13, Cerklje, ©422-540 24593 Ugodna prodaja kvalitetnega JEDILNEGA KROMPIRJA. Dostava na dom. ©631-513 24593 Prodamo drobni KROMPIR in ZELJE v glavah tudi naribamo. Jeglič, Podbrezje 192, «70-202 24597 PIZZERIJAMG. ŠPELA TRŽIČ, Trg svobode 18 NAJBOLJŠE PIZZEvam ob predložitvi tega oglasa nudi 10% popust -16 vrst pizz, kalamari - špageti, ocvrti sir VABLJENI HIŠO v lepem okolju Gorenjske, prodamo z večjo parcelo. « 061/ 1321-226_24568 Pri Trbiji zelo ugodno prodamo obnovljeno enodružinsko hišo na parceli 800 m2. «214-674, 218-693 24572_ V smeri Šk.Loka - Kranj prodamo novejšo enodružinsko hišo in hišo z gospodarskim poslopjem, v bližini Žirovnice novejšo hišo z večjim zemljiščem in staro kmečko hišo, v Kranju na Mlaki novejšo dvostano-vanjsko hišo, na Drulovki vrstno in druge. APRON NEPREMIČNINE, «214-674. 218-693 24573 PRIREDITVE PLESNA ŠOLA KRANJ - Dravski dom Kranj, VPiSUJE nove člane. «41-581 24364 POZNANSTVA 55 - letni moški, želi poznanstva z žensko srednje ali manjše postave. Šifra: RESEN_24447 RAZNO PRODAM Kvalitetno IZDELANE SMETNJAKE in DVOKOLESNE SAMOKOLNICE, za silažo in žaganje, ugodno prodam. Kveder Bojan, Predoslje 132, Kranj. 9 241-128 21125 Kvalitetno IZDELANE SMETNJAKE in DVOKOLESNE SAMOKOLNICE, za silažo in žaganje, ugodno prodam. Kveder Bojan, Predoslje 132, Kranj. « 241-128_21126 Prodam suha mešana DRVA 0621- 404 24143 Bukova, brezova, mešana DRVA prodam in dostavim. 0696-04224449 Prodam bukova DRVA. ©622-629 24465 RF PLOČEVINO 1x1000x3000 (mm), brušeno, s PVC folijo, prodam. »733-722 24528 STAN. OPREMA Zelo ugodno prodam mladinsko SOBO (omara, pisalna miza, po-grad-dve postelji) in sedežno garnituro umetno usnje. »311-975 24467 Zelo ugodno prodam, DNEVNO OMARO, cena po dogovoru. » 328-296 24499 Ugodno prodam kotno SEDEŽNO GRT »213-966 24597 STORITVE J in J SERVIS vam nudi popravila TV, VIDEO, HI-FI naprav vseh proizvajalcev. Smledniška 80, Kranj, del. čas: 9. do 17. ure, » 329-886 10250 Vestno in kvalitetno čistimo poslovne in stanovanjske prostore, okna, opremo, tla itd. Informacije tel., fax: 331-709, dopoldan 22243 POPRAVILO - MONTAŽA - pralni stroji, štedilniki, bojlerji, vodovodne in elektroinstalacije. » 325-815 22283 ŽAGANJE DRV s cirkularjem na diesel motor na območju občine Tržič. »57-214, zvečer 22715 Rolete, žaiuzije, lamelne zavese izdelujemo, montiramo in popravljamo. »213-218 22761 Pišljar servis, TV-VIDEO-HIFI, naprav uradni servis SHARP, popravljamo tudi naprave vseh drugih Kroizvajalcev. Smledniška c. 37, ranj, »323-159 23320 Kvalitetno izdelujemo CINKANE SMETNJAKE in ŽEBLJE različnih dolžin. Prebačevo 32 a, »326-426, popoldan 23366 Nudimo računovodske in knjigovodske storitve. SPARTAK, »216- 706 23445 RTV- SERVIS BALTIČ, Sr. Bitnje 65. Popravila vseh vrst TV, RA video aparatovi Vaše želje sprejemamo non-stop na »325-589 24029 VLEČNE KLJUKE - SNEMLJIVE izdelam, montiram ali predelam. 0633-506, popoldan 24052 Izdelujem SNEGOLOVILCE za vse vrste streh, plačilo možno s 3 čeki. 0324-468 24225 Montaža avtoradije, alarmnih naprav svetovnih proizvajalcev v vaš avto. 0403-119 24230 sovo! arovot Drožđek, Ul. bratov Praprotnik 1«. NAKLO, tel.: 064/48-737 Izdelujem vse vrste kovinskih Vt* vrtnih ograj, okvirjev in poooDn\ ©310-364, popoldan___^ PEDIKURO na vašem domu W»J tetno opravim. ©633-452, popo*°" 24467 Razumete slovensko? Potem je ta oglas za vas' 5 AVTORJEV 5 ROMANOV 5 ŽANROV 5 SVETOV 5 FINALISTOV NATEČAJA ZA SLOVENSKI ROMAN LETA V ZBIRKI 5 VELIČASTNIH FRANJO FRANĆIČ: SOVRAŠTVO FERI LAiNŠČEK: ASTRALNI NIZ PETER MALIK: LOVIŠČA MIHA MAZZINt: ZBIRALEC IMEN ANDREJ MORO VIČ: TEKAVEC Najboljše iz najnovejše slovenske literarne produkcij« za: 2.500 SIT Knjige naprodaj v vseh knjigarnah, prodajalnah Mercatorja in bencinskih črpalkah' Knjige lahko naročite po telefonu in dvignete v vseh poslovalnicah OPTIMIZMA. Racate po povzetju (+ poštnina) ali na ŽR. 52200-601-16273 Tel.:067/22 158 22 951 Tel.:061/1256 145/ 1259 289 OPTIMIZEM HOLDING d.d-Volaričeva 5, Postojna OPTIMIZEM HOLDING d.d-Tomščiva 1, 61000 Ljublja"* vladimi®slejk<> 5 VELIČASTNIH lahko kupite tudi v GORENJSKEM GLASU na malooglasnem oddelku, Blelweisova 16 ali naročite po te> 218-463 ali 217-960 Hrastje 52, 64000 Kranj Tel/Fax: 064/331-719 delovni čas: vsak dan od 9- 19h sobota od 9-12h 937450 BUŽA SE 1. NOVEMBER! Vabimo vas v prodajalno ČRNA DAMA, kjer vam nudimo OBLAČILA in MODNE DODATKE v ČRNEM. DELČAS: od 9. do 12. ure, od 15. do 19. ure SOBOTA od 9. do 12. ure. Gotovinsko posojilo *\ v 1 dnevu £«ki . Oarancija: ••»ki. zlato,avto, umetnine ipd. uIB#N Obresti 5 % "'POTEKARNA POSOJILA (hiše, lokali, zemlja) "ESTNA ZASTAVLJALNICA, Tsl AP*nkar|8va4, Uubljana 1254-171 od 10. do 16.ure ^HUNSKE SATELITSKE ANTENE A Kanala^^"'-S?16"' d°flraditev t310-223 24517 Hl§?Dt0V0DN0 NAPELJAVO NA ^.kot tudi manjša popravila vam strokovno in hitro! 0218- '--- _24526 fti?' pREVOZI tovora do 1500 kg ^^g- »215-211_24557 *vtomP 0,Jniri gorilcev - servisiranje tdrt?!^6 28 ogrevanje hiš vam ^ESA «327-319 24903 BANOVANJA f^aH1ne2'am 1-sobno STANOVANJE %B5iJ28 2-sobno na Jesenicah. •249 tJ^no STANOVANJE takoj vseljivo J*»m v Boh. Bistrici. Možen kredit. <^g46, 723-097_24519 toi^l Loki prodam STANOVANJE «631 -249 ali 632-771 24521 dftlru *tan°vanje vzamem mlado gg. kot sostanovalko. 0 217-435 «oK^T°h 26,0 ugodno prodamo 2-rJ£° n°vo opremljeno. Takoj najavoi manjša stanovanja. Ugodno ffoaamo več različnih stanovanj v t2,n,u> Sk.Loki, Radovljici in Jeseni-ZAMENJAMO: 1-sobno na i^iovki za manjše 2-sobno, 2,5-J2JH> Planina 3 za 1-sobno ali ©iero, 4-sobno na Hujah za teJ^Se, 2-sobno šorlijeva za 3-VC?: KUPIMO MANJŠA STANOVA. APRON NEPREMIČNINE, ,^-693,214-674 24576 ^OZILA DELI iSoS^to Prodam YUGO 45, Z 101, SKODA 120 IN 135. B 715- "--- _23840 LADO KARAVAN novejši tip »j^"! rezervne dele. 0696-042 Ova levo ^»zvočnika Pioneer, 60 W in %6i»n'2ratno ogledalo, prodam. **^PJ>2__ 24472 Vrata > Poškodovana prednja desna Nff «a R 5 CAMPUS. »733-185 >ZILA ^Soo^J pORD SIERRA 1.8 LX/89, ^irift ,.m- central, zaklepanje, po->S*!gdo- Tel. 223-764 fiSUSf" NAKUPOVALNI IZLET za ^•^T0- dne 6.11.1993. Prijave >ls uT.P'acilo v DEM, brezplačen j^o?ev,Ldenco, prepisi vozil. C. na £?3i <«, Kranj, "Kokrica", »217-528 »57- 24454 ^1 QL. letnik 6/89, prodam. ^affai^S0 45- tetnik 1989> re9 Z** 147 J?00 km- Jesenovec, Stara ^^•Skofja Loka, «622-721 Žt**11 2 101, letnik 1979. «403- Telefon lRJa^0VlNA - SERVIS J^inice 2'cn' in brezžični telefoni ■ ''"cavni :en,,ale • zaščite - telefonske ^'cnir. ' kretniee • kabli - vtikači ■ Canon - Panasonic! dd|a na d'obno in debelo • rabati 'anc',^3 na ,e'enu, svetovanje, ga-' a'esti. konkurenčne cene tel B,LJANA. BRILE JEVA 12, K '"* ekstremni smučarji Matej Kranjc, Iztok Tomazin in Dr*l Karničar ter njihov ljubljanski kolega Urban Golob, ki so 1' septembra odšh proti gori Shisha Pangma v Tibetu. Na njen metrov visoki centralni vrh sta se povzpela Kranjc in Tomazin; ** prvega je bil to prvi osemtisočak, za drugega pa že tretji. R**jL tega sta Kranjc in Karničar smučala z višine 7400 metrov, Tom**': pa še 150 metrov višje, kar je tudi nov slovenski rekord. Kot je & vrnitvi ocenil vodja Kranjc, je to največ, kar so lahko naredil' viharnem vremenu. Glavno je seveda, da se je vse srečno koncsi Več naslednji torek!. • S. Saje • Foto: Janez Pelko Žalne slovesnosti Zveza borcev Železniki vabi krajane na žalno slovesnost, ki & v petek, 29. oktobra 1993, ob 16. uri pred spomenikom na Trnp Zveza borcev Tržič obvešča, da bodo žalne slovesnosti v pete*> 29. oktobra, pri spominski plošči v Podljubelju ob 16. uri. ponedeljek, L novembra, pa ob 8.30 uri pri grobu talcev v RetnJrJ in pri spomeniku v Krizah, ob 9. uri pri spomeniku oz. groboyu» Lešah, ob 10. uri na grobišču borcev v Tržiču, pri spomeniku Kovorju in pri spominski plošči na Brezjah. . . ( Zveza borcev Kranj obvešča vse občane, da bodo ^m*n*!lj slovesnosti potekale v petek, 29. oktobra 1993: v KS Vodovoo^ stolp ob 10. uri ob spomeniku pri Šorlijevem mlinu, ob 10. ufl Trbojah pri spomeniku padlim domačinom pred pokopališčem.0. 11. uri na pokopališču v Kranju, prav tako ob 11. uri p^J spomeniku pred Zadružnim domom v Mavčičah, ob 16. un Zgornji Besnici in sicer pri spomeniku borcem, talcem in um"1^ intermrancem na tamkajšnjem pokopališču, ob 16. uri bodo » slovesnosti v Stražišču v spominskem parku, na Primskovem & spomeniku pri osnovni šoli in na Orehku pri spomeniku padUP borcem in talcem. V soboto, 30. oktobra 1993, bodo slovesnoj*. ob 11. uri v Predosljah na grobišču borcev NOV na pokopali^* na Zlatem polju ob 17. un in sicer pri Stošičevem spominski znamenju, ob 17.30 uri na Zgornjem Jezerskem pri centralnoj spomeniku padlim borcem, v nedeljo, 31. oktobra, bo ob 10- ^ spominska svečanost na Kokrici pri spomeniku padlim borcem n pokopališču, v Dupljah pa ob 11. uri pri spomeniku v p&\ osnovne šole. V ponedeljek, L novembra, pa bodo slovesnosti y 8.30 uri v Kokri pri spominskem znamenju na pokopaUŠcU> Žabnici ob 9. uri pri centralnem spomeniku padlim borcem y talcem, v Goricah ob 10. uri pri centralnem spomeniku in y Šenčurju prav tako pri centralnem spomeniku in grobišču bofc na pokopališču ob 11. uri. Združenje borcev in udeležncev NOB občine Škofja LoP obvešča, da bodo ob dnevu mrtvih spominske slovesnosti P spominskih obeležjih padlih borcev NOB in žrtev fašistične? nasilja v naslednjih krajih: .kU Petek, 29. oktobra 1993: v Gorenji vasi ob 11 uri pri spomeni*, na Hotavljah ob 15. uri pri spomeniku, v Leskovici ob 13. un r spomeniku, v Železnikih ob 16. uri pri spomeniku na Trnju. ^ V soboto, 30. oktobra: v škofji Loki ob 16. uri pred Domom ^ NOV. f V ponedeljek, 1. novembra: na Trebiji ob 9. uri pri sjpomenikn^ Žireh ob 9.30 uri na pokopališču na Dobračevi, pri šv. Duhu . 10. uri pri spomeniku ob kulturnem domu, v Dražgošah ob 10 £ pri spomeniku in na Godešiču ob 10. uri pri spomeniku. * *» ?ADiO «ani ČESTITKA PRESENEČENJA ALI NI SRAMCTA, t>A NA bwys*\ oivevM jžgu Še veovo O, IMA IMA. T.5TE6A ' „ W» M ZNO, C£ It fiSMCM, *AMC PA * Ker za svoje zdravje želite ali potrebujete več! ZDRAVJE - REHATEH 24. sejem ponudbe proizvodov, dejavnosti in idej za zdravo življenje in 2. razstava rehabilitacijskih izdelkov in storitev Obiskovalcem sejma nudijo Slovenske železnice 40% popust, skupinam dijakov in študentov pa 50% popust! V Ljubljani, od 27. do 31. oktobra 1993 LJUBLJANSKI SEJEM