Letnik III. (LVIII. \' Ljubljani. 30. junija 15. l.iM 'iti. CERKVEN ČASOPIS ZA SLOVENSKE POKRAJINE. cJ • v ^' • v, i' i 'C i • • J'- / v* . 'C f •v /• • r- v/ (■ \ • I 'C ■Sr Sv. Cirilu in Metodu (1 liim-n (• h v iluirali I < »I domovine na-e /ar. slovanskih svetili bratov pai •»f k• . sretio pozdravljena, /a god glastu'« proslavljena! Sla\ < je \ a,ju I % i 111 VSpfejel. kot oee -sina je objel, in lepš i vama venee zdaj. krepea. množi njegov sijaj. Sla «l<» neznanih z.emHj sta. tam Vet i dela temelj Sta. iii njim. ki kril jili mrak je zm< odkrila -i i k Uesniei pot ! < iol t dllšiiili \ 111! 11 ogenj -V'l Z. .\ U•'I in. kjet je ra-tel trn. pie nebeški cvet je |\l-ti |«'l. Zdaj talil \ II' »ešk I 'Ivin pa v -\ e t n i k o \ /t o\ alte l»r lila. za vero. dom ohranita ! hi kei naš tod i /.■ -pel hodi s|o/llo-t II mu vera ra-li in krvpo- Iresveta pa I roji ca li nam /. ognjem rajskim -i< a / • da -taln«» ki stri jo preložil s j izprosit; nam od milostivegn Boga. da bi si mogli izvoliti pravili sredstev v dosegu tega namena in da bi bili vztrajni v službi krščanski. Blagoslovita z nadzvezdnega sedeža naša dela. Blagoslovita vse slovanske narode, da bi se naselil mednje mir na vse večne čase in sloga iu da bi v njihovem krilu vzevela ljubezen kakor najlepša evotka. Amen. I \ .usl.iv ItelH š TM»i/>kv s l/i IV. nedelja po Binkoštih. i iiilu ni .Mi to«hi \ čast.) Sutilisc hodu . . . kakri njih wliko|iotu'nji'jn \ pr.ivii i, kakor /\ ♦•/»!• ii i v m* vi-i iu- i\isf. (Dan. 1_\| Dve skrivnostni skali so dvigate v tri-glavskcm pogorju v višavo. Kadar bi sc v prcsilnein neurju porušiti vtegnile celo čuječe nas Triglava 5 glave. takrat sc vzpnete više m više, druga sc bliža drugi, dokler se slednjič ne objaniete — svojima glavama podpirajoč tresoči sc nebeški obok. Izje-niouia ji častil vgleda to ali ono izmed srečnejih deviških očes. Tako narodna pravljica. Dragi! Kakor slika naših obeh apostolov — ki se jih spominjamo to uro — sc mi zdi ta narodna povest iz kraljestva naših gora. Tudi onadva strmita proti nebu v svoji blaženi čujeenosti nad slovenskim narodom. Tudi onadva podpirata nad nami nebeški obok tako, da vselej zaman žuga Slovencu dušna in telesna vgonobitev. A tudi njuno nad vse izveličalno delovanje vidi in razumeva le samo nepokvarjeno slovensko srce. Stopi naj nam, dragi, te trenutke živenje sv. Cirila, potem obeh bratov in koncema ono sv. Metoda pred našo dušo. To v naš pouk, našo tolažbo in naše podkrepilo. •X- Vojaškega dostojanstvenika Leona ter žene Marije najmlajši izmed sedmerih otrok je bil sv. Ciril, poprej imenovan Konstantin. Ko je bil star 14 let, utnrl 11111 je oče. Zato je vsa teža njegove izreje slonela na materinih ramah. A blaga mati, očetova priprošnja iz nebes in milost božja kakor blagodejna rosa iz višav — vse to je kakor čuda stvarilo na Cirilu. V vednostih je namreč dosegel toliko pohvalo, da so ga že v nežni mladosti imenovali „modrijana". Koj kmalu mu je izročila cesarica Teodora po nasvetu patriarha Ignacija to nalogo, naj v krščanski veri izuči Kazare onokraj Krzo-neza, kateri so v Carigradu zaprosili zmožnih delilcev svetih skrivnosti. Ni nerad sprejel to opravilo. Tu med Kazari je bil tako srečen, da je po zanesljivih znamenjih našel sv. ostanke papeža Klemena I., ki je bil v tem ozemlju v morje pogreznjen in potem pokopan. Vrnivši se v Carigrad se je tudi 011 umaknil v samostan Polihron, v kateri se je bil podal že pred njim njegov brat Metod. Kmalu na to 1. 862. je Rastislav, ino-ravski knez, izpodbujen po izgledu Kaza-rov, obravnaval s carigrajskitn cesarjem Mihaelom III., naj bi se poslalo nekoliko evati-geljskih delalcev iz Carigrada na Moravsko. Kedo pa naj bi bil takemu delovanju spret-neji od Cirila in brata Metoda: saj sta uprav onadva vešča bila jeziku ter iznašla pisavo, s katero se izrazuje slovanski jezik in se uprav iz tega vzroka ne imenujeta po krivici začetnika tega jezika. In to posebno še Ciril, ki je bil preložil sv. pismo obojne zaveze v slovanski jezik. Odpotovala sta zato proti Moravskemu idoč skozi pokrajine slovenskega kneza Ko-celja ter bila sedaj prvo krat med našimi predniki Slovenci. Najraje bi ju bil slovenski govoreča med svojim narodom pridržal Kocelj; a prelomiti nista mogla Mo-ravcem dane besede. Veselo in slovesno ju je 1. S (ii sprejela Morava. O njunih slavnih dejanjih je izvedel Rim. Zato jima je papež Nikolaj I. S(>7. za-povedal, naj pripotujeta tu sem v večno mesto. Brez poinude sta se odločila in izpolnila to poveljet er sta vzela seboj iz Ker-zona donesene moči sv. Klemena. S temi svetinjami sta imela ob enem seboj tudi slovensko sv. pismo, masne in druge obredne knjige. Potovala sta od Mora ve doli skozi slovenske dežele. Vsi znaki, sosebno še naše cerkve sv. Klemenu v čast kažejo, da sta šla sredi skozi kranjsko deželo od Pele peči doli do jadranskega morja proti Benetkam. To pot sta bila naša sv. brata drugo-k'iat med os rečeni mi Slovenci in sicer s svetinjami sv. Klemena, kojeniu je še sedaj na Kranjskem več nego drugod posvečenih nekaj cerkva in postavljenih veliko altarjev. Veliko čast skazovaje jima je hitel naproti sam papež Hadrijati II., ki je bil ta čas nastopil na mesto umrlega Nikolaja. Spremljala je papeža duhovščina in množica ljudstva. Telo sv. Klemena so v slovesnem iz-prevodu nesli v baziliko, ki je bila v cesarja Konstantina času zidana na tistem mestu, kjer je stala očetovska hiša tega nepremagljivega niučenika, rojenega Rimljana. Na to sta Ciril in Metod poročala papežu vpričo duhovstva o svoji apostolski službi na Mo-ravi. In ker so ju krivičili, da sta delala nasproti vstanovam prednikov in svetim verskim šegam, ko sta v opravilu službe božje rabila slovanski jezik, zagovarjala sta se s tako trdnimi in svetlimi razlogi, da so papež in vse duhovstvo moža pohvalili in odobrili njuno ravnanje. Ko sta še izrekla izpovedanje katoliške vere in sta zaprisegla, da ostaneta v veri sv. Petra in rimskih papežev, imenoval ju je Hadrijati in sam posvetil za škola. Zgodilo sc je pa po božji previdnosti, da je Ciril v Riniti dokončal tek svojega živenja 14. svečana 8(>9. leta — dozorel bolj po čednosti, nego po starosti. Pokopali so ga na državne troške in s tisto veličastno svečanostjo, ki je navadna le pri rimskih papežih. Položili so ga bili prav v grob, ki ga je sozidal papež Hadrijati samemu sebi. Mileje nego nad bratom je čuvala ob njega deški dobi božja previdnost nad Leona in žene Marije najstarejim otrokom M e -t o d o m. Zrastel pod očetovim krepkim nadzorstvom in v preodlični domači hiši v čednostih vtrjen se je kmalu odpovedal svetu in njegovemu blišču ter stopil v metliški stan. Tu v samostanu Polihronu sta združeno sklepala s pozneje tudi sen. došlim bratom Cirilom svoje nedolžne roke proti nebe->«>in ; izobrazovala se in učila - da bi kedaj toliko obilneja bila žetev njune verske in vednostne setve med narodi, klicanimi v edinozveličalno sv. cerkev. V Piinu je solznimi očmi in raztrgano dušo pustil Metod polovico svojega srca: tu pokopanega brata Cirila ter se vrnil na povelje in s papeževim pooblaščenjem na Motavsko. Kmalu je od tod čujoča Metodova ljubezen - kakor je poprej ob Cirilovem živenju dosegla Liburnijane in Srbe — objela tudi Panonce. katerih poglavarja Kocelja je poučil v katoliški veri. ter Bolgare, ki jih je z njihovim kraljem Bogorisom vre ti potrjeval v krščanski veri. Dalmatince in Koro-tane. med katerimi se je veliko trudil, tla bi je pripeljal na spoznanje enega pravega Boga. A toliko obsežno delovanje je možu napravilo sitnosti. Tožili so bili nedolžnega pri Ivanu VIII.. Hadrijanovem nasledniku, zaradi simmjive vere in žaljenja šeg prade-dov, ki so na svetih opravilih rabili edino le grški ali latinski jezik in nobenega drnzega. Zato ga je poklical Ivan VIII. v Rim z ukazom, naj se krivičenja opere in očisti. \a tem svojem potovanju v Rim je bil Metod. sedaj sam. tretjič med Slo- venci. L. 880. je stal pred Ivanom in pred nekaterimi škofi ter mestnim duhovstvom in lahko zmagovito dokazal, da je sam trdno ohranil in druge učil prav tisto vero, katero je spoznal vpričo Hadrijana ter na-njo prisegel na grobu apostolskega prvaka. Storil je pa —- kar se tiče posebe slovanskega jezika na svetih obredih, storil je to po pravici, ker mu je tako dovolil bil isti papež Hadrijan in sv. pismo temu ni nasprotno. S tem zagovorom se je oprostil vsake sumiije tako, tla je papež pri tej priči objel Metoda ter mu rad potrdil nadškofovsko oblast in njegovo slovansko poslanje in ga poslal pri-poročanega z najčastnejim pismom in s polno močjo nazaj na Moravsko. Na tej poti domu je bil apostol Metod — ob sebi umevno, da zopet sam, že četrtič in zadnjič med Slovenci. S papežem in z ono rimsko cerkvijo najtesneje zvezan je na to mirnega srca in še veliko previdneje izvrševal izročeno si visoko službo. Čakati pa ni bilo treba na krasne sadove njegovega delovanja. Najprej je češkega kneza Borivoja sam. potem s pomočjo nekega mašnika njegovo ženo Ljudmilo privedel v katoliško vero. Kojkoj potem se je na dolgo in široko razširilo v onem narodu krščansko ime. — Trudil se je, da se je luč evangelija prinesla na Poljsko. Tje je prodrl skozi Galicijo in je v Lvovu vstanovil škofijski sedež. — Od tod je šel, kakor poročajo nekateri, v tako imenovano Moskovijo ter je postavil škofijski sedež v Kijevu. — S takimi neven-Ijivimi lovorovimi venci svojih zaslug se je vrnil do svojih na Moravo. Kmalu potem pa je čutil, da se mu hitro bliža konec živenja. Zato si je izvolil naslednika ter se, duhovstvo in ljudstvo še poslednjič opominjajoč na čednost, popolnoma mirno ločil iz tega živenja, ki je njemu bilo pot v nebesa. — Kakor je za Cirilom žaloval Rim, tako je za umrlim Metodom žalovala Mo-ravija. izgubljenega iskala ter je z mnogovrstnimi častmi slavila njegov pogreb. # .V. Dragi! Narisavši vam v glavnih potezah živenje in delovanje obeh naših bla- govestnikov pred vaš verni in doinoljnbivi duh sem posebno povdarjal to nas Slovence nad vse odlikujočo znamenitost, da je bival sv. Ciril dvakrat, sv. Metod pa 4 krat — 2 krat z bratom Cirilom, 2 krat sam — med našimi v Bogu počivajočimi pradedi. Dragi! Naši predniki so bili zaslišavši božja čuda, sv. vesti o odrešenju in izveli-čanju človeškega rodu v sebi umevnem jeziku nad mero vzradoščeni v svojih srcih; pripravljeni vse pretrpeti, vse, tudi sebe darovati za krst častni. Zato bodi vam, njihovim potomcem — pod mogočnim varstvom sv. Cirila in Metoda — vselej sveta IV. božja zapoved, ki nam veleva posnembo vzvišenih izgledov naših, starodavnih očetov in mater. Amen. Mati sv. Cirila in Metoda. o stariših naših slovanskih bl.agovest-nikov nam jo .olo malo znano. oče Leon j t * hil visok vojaški dostojanstvenik. Mati m-je /.vala M a t'i j a. Oba sta izhajala iz iinovito rodbine. Bila sta jako dobra iu poštena, kakor ju opisuje staroslovenska legenda. Sedelll otrok jima je bilo vzgojiti. Najstarejši je bil M et od. a najmlajši Konstantin pozneje imenovan Ciril. Starejša deea j.....Irasila pod nadzorstvom očetovim in ob njegovi skrbi : Cirilu pa je bilo štirinajst let. ko mu je umrl oee prav tedaj, ko je bilo njegovega sodelovanja ob vzgoji živahnega nm/imVta najbolj treba. Mater je zelo skrbelo, kaj bo s Cirilom. I iiiirajočcmu možu je omenila: /a nobenega me tako ne skrbi, kakor edino le za to dete. Kako naj se vzgoji? < )zrši se v nebo jej je odgovoril oee: »Cpaiu v Boga. On mu da očeta in voditelja, ki vzgoji njega in po njem kristijan«*. Leon je opozoril mater, komu naj izroči Cirila, da se izobrazi pod njegovim vplivom. To je bil eden iz obeh oskrbnikov liedolet-nega cesarja Mihaela 111. — Teoktist. Zve-devši o Cirilovi modrosti ga je poklical v Carigrad, da bi se tamkaj s cesarjem vred posvetil naukom. Tja je spremila petnajstletnega mladeniča skrbna mati. Najbrže je o-hila v Carigradu, da bi čuvala svoj dragoeem biser. Materin blagoslov je spremljal sv. Cirila in Metoda ob njunem apostolskem trudu. Kako sveta so jima bila materina naročila «» s|o-vesu. svedoči izjava Metodova o bratovi smrti. Ko sta bila naša bhigovestnika v L'imn odgovor dala o delovanju, /bolel je sv. Ciril in umrl dne 1 L svečana stil*. |*apež lladri-jan II. je takoj ukazal, da naj se vsa latinska in grška duhov ščina, kolikor je je bilo tedaj v Rimu. snide ua pogreb. S svečami, peljem in kajenjem naj poveličajo blagega pokojnika. Izkažejo naj um take pogrebne rasti. kakoršu«* pristajajo papežem. Tedaj je njegov brat Metod stopil k sv. očetu in poklonivši se mu rekel: Za primerno in potrebno sem spoznal objaviti tvoji s v • * t» »s| j. apostolski oče. že v marmornato krsto, ki jo je zapečatil S svojim pečatom. Dovolil je Metodu, da s||le čez s,.delil dni odriniti z bratov itn truplom proti domu. Ali rimska duhov ščina s škoti in rimsko gospodo vred so se postav ili po robu iu dosegli pri papežu, da se lak. v delih in v mišljenju toliki mož, ki je vrnil Uimu ostanke sv. Klemena, nikakor ne sme prenesti v druge pokrajine, nego naj s,, pokoplje tukaj. Papež je odločil nato >v. Cirilu počivališče v cerkvi sv. Petra, a vide. da nikakor ni moči ohisiiniti materine želje, i/po-sloval mu je Metod grob v svetišču sv. Klemena na desni strani njegovega oltarja. K 1 Leona XIII. okrožnica „Grande munus veliko opravilo" iz;.a :»o sept lh*<>. o tem piSe: rPokopan je l>il Ciril na državne stroSke in z veličastno sve«"an«».-tj<», prav kakor j<- v n:ivadi pri rimskih papežih in položen je l>il z največjo častjo v grob, kateri je bil papež lisa -drijan sebi sozidal Rimsko ljudstvo ni inoglo trpeti, da l>i se sv truplo ranjcega odneslo v Carigrad, akoravno je tega želela iti prosila prevžaljena mati Neseno je bilo v cerkev sv. Klemena in položeno blizo njegovi ti Kako sta delovala sv. Ciril in Metod. Naši pradedje so zajemali krščanstvu iz Ireli struj. I'rva j'* prihajala iz Ogleja, druga iz S o 1 n m g r a d a . tretja z V «•!♦•-g r a d a. Kako je deloval O g i » jNjegovi blago-v« -»miki -n raznašali selite krščanske vere po >lovenskih pokrajinah. LVs|,<» -o se trudili, da l»i vzklilo in ra-tlo \ sivih Slovem-ev. dotlej vdanih pogani * u. Mnogo >o dosegli, a š#• več hi hili. ko hi jim bil rahil narodni jezik. Skoro neverjetno nam zdi. k;.ko daleč je segala nekedaj r;d»;i latinščine l'ivprosio ljudstv.. s., učili misijonarji lo očenaš po latinsko. Verniki so >»• navadili na la način molitve hlehetaje opravljati. Krščanstvo ni moglo pognati globok ih korenin in stare poganske vraže so omračevale s,, nadalje um našim dedom. Kakšno je hilo t|e|o\ uije so 1 n o g r a š -kili oznaiiovaieev krščanstva r Ti s». i.ili Nemei. Njim je bilo l»o!j mar iztirjevanje da\ kov iiegt» izpreohračanje ljudstev . piše |eto]»isee Adaill hremefiski. KrščalJStVo >■• je moralo pri>iud.ti Slovanom. ko so opažali grozno pohlepnost, kateri so bili vdani mnogi oznanovalei Kristovih naukov. \'lad«»željnosti. ki jih je gnala v slovanske pokrajine, niso kar nič skrivali. Nemški školje >n odkrito izjavili: Ali hočejo, ali nočejo Slovani, oni se morajo podvrči naši oblasti. Delovanju nemških \eiovesinikov j«- Lil namen: poluj-čevanje našega naroda. A kako je t|e|o\ al \ e 1 e g r a d r Kako sta izvrševala s\-. i iril in Metod vzvišeno dostojanstvo poslanstva Kri^tovegar Odgovor na to vprašanje tiči v poročilu znanega Idopisea. ki je zapisal važne besede: I« a d o s t n i so bili Slovani s 1 i š a v š i veličja božja v s v o j »• m j e z i k u. Zakaj s,, i»11 i i.idosjni - Zato ker je bilo delovanje s v. Cirila in Metoda i stili i t o krščansko. koščic, k.iterc ie • iril .-atn t"liko let s spoštovanjem imel v varstvu. In k.. je vnziii skozi iwsto med slovesnim spevaujem p.-alin->v. ne t liko v pogrel n« m kolikor v zmagoslavnem izprevodu, l.i!o j«- videti. • 1 jl rim sk«» ljudstvo prvcn.-tvo ne eških časti daruj«- p»esve-lomu možu ~ Vrediiik * fil Krst pri SaTici " Vrednik V kateri dom koli vnidete. reeite: Mir tej hiši! tako je naročal Zveličarapostolom. Mir sta prinesla sv. apostolska brata Slovanom medsebojni mir. ki temelji na pravi omiki, in mir z liogoni. Njun smoter je bila omika ljudstva in zveliča nje duš. Zato sta sj izbrala izvrstna sredstva. Sv. Ciril in Metod sta v s t a u o v i t e I j a šol sin-v a n s k i h — po prav iei nosi torej naša šolska družba »Družba sv. Cirila in Metoda njuni častiti imeni — v s t a n o v i t e 1 j a sta književnost i. Koliko za prek jima je bilo premagati, predno je bila spisana prva slovanska knjiga. I'rej sta morala izumiti prikladno azbuko našo sveto glagolieo. Morala sta temeljilo premisliti vsi roj slovanskega jezika. 1'revdarjati sta morala ob vsaki besedi« i. -iii je primerna, rili izraža pojem grškega izvirnika. Ob njunem vestnem trudu je posta! s 1 o v a n s k i j e z i k olikan. po segel je 11 a j večjo časi. ki je možna z e m • • I j s k «• mu jeziku postal je h o g o s I u ž e n j e z i k. < iborožena < tem jezikom, segajočhn slovanskim vernikom do siva. sta delovala sv. brala Ciril in Metod neumorno za zveliča nje sebi izročene črede. I>ila staji Voditelja. prijatelja, očeta. LVsen. karajoč je bil glas v išjega škola sv. M«*1oda. kadar koli je videl pregreho sredi vernikov. Ko jc opazil neke nepravilnosii glede na sv. zakon, ni molčal. Da. celo Svetopolku j«* povedal ivs-nieo v obraz. On ni bil noben dvorni škof. ki l-i se bal zamere. Ljubezen in strogost sta spremljali delovanje sv. Cirila iti Metoda. Njun pogled je v prt gori v Krista. a doli na slovansko cerkev. < )l» njunem voditeljsivu j«' bila ta vedno združena z vidnim p o ze m e I j s k i m glavarj«-m. Kden (iospod. ena vera. en krst, geslo 1'avlovo je bilo ludi geslo sv. solunskih bratov. 1'okorna sv. stol iei sta hitel a v Iv i m o p r a v i č ♦ • v a t svoje apostolsko delovanj«'. Tamkaj sla sprejela iz papeževih rok ško-I o v s k O d o S I o j a II s 1 V O. M e t o d j e p o -stal ce|o višji škol in p a p «• ž «• V posebni p «i s 1 a n e «• (I e g a t u s a I a I e r «u. V I« i m u sla sprejela <>d vid noga n a m e s t - n i k n K r i s t»> v e g a <1 < > v <»I j • • 11 .j»•. < 1 a sineta sv. mašo in vso drugo službo l> o ž j o o p r a v 1 j a I i v s 1 o v e n s k e m j «• -z i k u. Kaj sta namerjala sv. Ciril in Metod z uvedbo slovenske sv. mase ? Ta naredba jima je bil vspešen zveličaleu pripomoček. Verniki morajo biti z mašnikom darujočim najsvetejšo daritev združeni. N' Paiiouiji. kjer sta nekaj časa oznanovala naša apostola sv. vero. so ustanovili latinski in nemški misijonarji že prej več cerkva. Tja so zahajali naši predniki na službo božjo: a ostali so večinoma hladni, ko se je glasila izpred oltarja nerazumljiva gloria in kvrie in do-m i i ms vobiseiun in oralo fratres . A kako so ostrmeli, ko je iz usl častilega višjega škola Metoda zadouela v slovenski cerkvi: Slava v visnjili I logu in Oospodi pomiluj in (lospotl / vami« in nudile bratje . ( ib teh posvečenih glasovih so se tajala srca navzočnih vernikov. Siroma so se odpiral i Kristu. Kako sta delovala sv. Ciril iti Metod: Njuno delovanje je venčala trnjeva krona trpenja. Kleče pred križem j«- premolil mladenič Ciril - tedaj še Konstantin marsikatero uro. S križem v roki sta stopila z bratom Metodom na slovansko zemljo. Križ — trpenje jima je bilo delež v liajpolliejši meri. Trpenje sla ostavila svojim učeneem. Preganjali so jih od nemila do nedraga. Zlo-breži so skrunili spominj velikega mučenika Metoda. V grobu ležečemu so očitali, da je bil krivoverec. In tako se godi še dandanašnji. Kedor si upa oznanjati krščanstvo v duhu-v. slovanskih apostolov — ta je brezdušni krivoverec. Sv. Ciril in Metod se nista strašila nasprotnikov. Delovala sta vztrajno za svoje vzvišene smotre. Kakor vojaka ua bojišču sta pala sredi boja. sredi dela. Ko je bilo sijajno iz\ojevaiio opiavičenje v Rimu. omahnil je na smrtno posteljo Ciril. A bridka izguba ni omalosrčila Metoda, nego podvojila mu je pogum, da je srčno nadaljeval apostolsko delo. Dovršil gaje kakor sivi starček dne u. malega travna ss."» vzklikni vsi: V rilce tvoi. (iospodi Isu 11 risto. prčdaju duh svoj. i il3g. .ljaS. Dajajte deci imeni slovanskih apostolov! Neki bogat veljak, ki je svojim sinovom nakopičil ogromno imetje in jim z bogastvom vred osjavil čast in slavo svojega imena neoskrunjeno. je slutil, da mu potekajo Živenja dnevi. Zalo je poslal po svoje sinove, da bi se poslovil od njih in jim dal poslednji opoininj. Želim jim jo dejal — da bi moj spominj ohranili vsak v svojem rodu za vselej. A kako naj izvršimo tvojo željo. oče. da li bo najbolj po godu: vprašal je najstarejši sin. Postavimo ti na grob spomenik, ki ga i/gotovi najimenitnejši kainenatski mojster. In na ta spomenik vklešemo v marmornato ploščo vzletne ver/.e proslavljajoče tvojo blagodartio delalnost. oglasil se j«> drugi. Iu na tvoj smrtni dan podarimo ubogim obilno miloščino, dostavil je tretji. In ob vsaki obletnici najamemo slovesno zadušuico. ki j'» mora spremljali naj-izbranejša godba, menil je četrti. Starec se je bridko nasmehnil: ozrši se na svoje sinove je zašepetal : Ali ne veste nič drugega: t dejte, spomenik razdem* časa zob. za vzletne verz«' se malokedo zmeni, o miloščini poreko, da jo dajete zato. da bi vas hvalili — in najginljivejša godba na zaduš-nici? Pride jih mnogo poslušat jo. pride celo kedo. ki nikedar ne hodi v cerkev. Vsega tega ne cenim. Le moje ime želim, da da-j C t e s v o j i m si II o v o m . v u u k o m i 11 pravu ukotn tja do najposlediicjšega v svojih rodbinah in glejte, da s tem imenom ozaljšani tako žive. kakor sem jaz živel. Sinovi so obljubili svojemu staremu očetu, da store tako. Pred davnimi leti sta blagodejno delovala v naših slovanskih pokrajinah dva veljaka — veljaka po duhu. veljaka s srcem, veljaka s čednostmi, veljaka vzorna na vse veke. Kdo sla bila ona: Sv. Ciril in Metod! blagoslovljen njun spotnin. saj sta v tisoč in tisoč srcih naših pradedov zanetila sveto navdušenje za Krista prižgavši luč s\-. vere. I'osno nam postaja oko prebirajočini njmi živoiopis. V daljnem l»imu ločen od svojih vernikov, ki jih je tako prisrčno ljubil, v j.- dvignil Ciril poslednji krat na postelji. Spominjajo se svoje slovanske črede je dejal bratu: -Clej. brate moj. doslej sva skupaj orala krčeča Mo brazdo, ali sedaj padam jaz in končano je tnoje živenje. Ti. brate, zelo ljubiš goro (samostan), ali zaradi gore ne zapuščaj svojega deia. ker sodelovaje moreš laže zveličali.« Naših prednikov ni pozabil sv. Metod. Dasi !»i 1*11 rad stopil v samostan, vender ni storil tega koraka. Izvršil je bratovo željo vrnivši s., v Slovane. Veljaka sv. Ciril in Metod sta nam pritekla krščanstvo. Ali smo jima hvaležni zato r Oni oče >S jo želel, da bi njegovo krstno ime v rodbini ne izginilo do poslednjega kolena: tako o naših župah. odprite krstne knjige in iščite v njih imeni: Ciril. Metod. Kako redki sta! Zdi se. kakor da bi se sramovali teh imen i?i vender ste to imeni, ki mora oili na nji ponosen > I •• li ni i Slo-\ a n. Ako čislamo ti i m e n i i n j i h dajemo d »• e i . čislamo sami sebe. V*ki starodavni učenjak pra\i: »Ce hoče kak narod, da bi ga spoštovali drugi, mora najprej spoštovali samega s,.|»e: če hoče biti češčeti od drugih, mora najpiej častili samega sel »e: če hoče biti slavljcti od drugih. mora sla\ iti. kar je na njem samem slave vrednega. Te besede >o sveta resnica i žal. da jih lili Slovani nočemo uvaževati. oklepajo nas narodi, ki preže na naš p-zik in na našo vero. Njihovim naskokom se vhranimo |e trdno držeči vse čihrne dediščine, ki sta nam jo poklonila sv. solunska brata. Zmagamo pa. ako v svojih rodbinah ohranimo neoskrunjen spominj na prva slovanska veljaka - ».a velika dobrotnika niša: sv. Cirila in Metoda. (l'o češki propo-vedi slavnega V:ielava l»eiieša Tfebizskega.i Zrnje. Sedmica sv. Cirllovem živenju. Konstantin — Ciril je bil najmlajši iz sedmero otrok. Njegov oče je preživel njegovo rojstvo dvakrat sedem let. Kakor sedemletni deček je videl Ciril v sanjah prikazen, ki gaje opozorila na njegov bodoči poklic. I "mrl je dne 14 i7X-> svečana v starosti <» X ~ 1(,L P Kam so prešle naše glagolske masne knjige? Se o Valvasorjevem času se je mno gokod na Kranjskem opravljala služba božja v slovenskem jeziku ; a kje se nahajajo staro-slovenske masne knjige, ki so iz njih glago-lali nasledniki sv. Cirila in Metoda? I»laž Kunierdej. če ga i • pisateljska delalnost spada v dobo krog leta 17*0.. poroča, da se je nahajala nedavno poprej v radovljiški podružnici Laiicovem z glagolskinii črkami pisana masna knjiga i Kopitar, (irammatik der slav. Spr. NNIN i. Kedo ve. kani je izginila lan-eovska knjižna dragocenost ? Sedaj se d<»bivajo v naših cerkvenih arhivih le še odlomki staroslovenskih misalov in časoslovov. porabljeni večinoma za platnice" urbarijem in maticam. Zakaj ni več celotnih glagolskih masnih knjig, razlagamo si lahko iz ukaza, kije bil o vizitaciji cerkve na K o ž n i k u lin Kossenpachi poleg Ljubljane dne 14. rožnika I f»31 dan njenenm predstojništvn. (ilnsil se je : M i s s a 1 i a a n t i <| u a e a tn b u ra n -tur istare masne knjige naj se požgoi. Tako stoji v vizitacijskem zapisniku ljubljanskega škofa Kajnalda Searlichija. XVII. stoletju torej niso le pogorele donialega vse slovenske luterske knjige, nego tudi glagolska knjižna dela in ž njimi vred stari latinski misali oglejskega obreda. v. * Nekaj tacih platnic je dobil svoj čas v Radoljici — takrat tu nastavljeni slavni brezniški župnik Lovro Pintar. Če ss ne motim, poslal jih je našemu velikemu MiklošiCu na Dunaj. In sedaj — kje so? Vrednik. .Danica* izhaja vsak petek na celi puli in velja po posti za vse leto 6 kron. za pol leta 3 krone, za četrt leta 1 krono ">e vin. Zunaj Av>triji- \\lja za vm,- Uto 7 kron: za Ameriko 9 kron. Ako bi bil petek praznik, izide .Danica* dan poprej V l.jubljani ^e dobivajo posamezne šu-vilke po 10 vinarjev v I.ovro Blaznik-ovi trgovini na Starem trgu in v Ivani 1'ichler je ve tabakarni na Kongresnem trgu.