Štev. 12»
Iz haj t vsak dan, izvzemši nedelje in ponedeljka cb 5 popoldne.
Uredništvo: Uto* Sv. Frančiška Asiške*a a. 20 L
ccr.si naj sc F^ljajo urednih lista. Nrfr-tt-. ptema * nt
^	sprejemajo Ja rokopis, se ne vračajo.
Iida'stell hi odgovorni urednik Štefjn Godina. Ustnik konMcdj »2 Edinostl- - Tisk tiskarne .Edinosti«, vpisare zadruge* o^e^^Uvon- v Trstu, ulica Sv Francka AsKkcga St 20.
Telefon uredništva in uprave itev.	11-57.
f arcfnlna »aJa- Za celo leto . . .	. . .	. K 24;--
ra pel kta • ............' ' | ' * g'__•
73 tn mesece * • *	_ M
Za nedeljsko Izdajo za celo ieto *	' *
ra pol kta	' ™
V Trstu* v Četrtek,
21. Sanuarja 1915,
VEČERNA
_ Letnik II.
Posamezne Številk« se prodajajo po 6 vinarjev, zastarela številke po 10 vinarjev.
Oglasi se računajo na milimetre v Slrokostl erre kolon«
Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vla
Osmrtnice, zalivale, poslanice, oglasi denarnih za*
vodov...............mm P*> 20 vla
Oglasi v tekstu iista do pet vrst.........K 5*—
vsaka nadaljna vrsta.............
Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev Oglase sprejema inseratnl oddelek .Edinosti". Naročnina in reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se Izključno le
upravi .Edinosti*. — Plača In toži se v Trstu. Uprava in Inseratnl oddelek se nahajata v ulici Sv. FrančiSk* AsUkega tL 20. — PoŠtnohranilnični račun št. 841.65Z
nočni bombni napad zeppellnouceu
- Boli z minami mi francoskem
Podrobnosti o bojih ob dolnjem Dunajcu.
na nnileikem ozemlju.
bojišču — Me mm ob Sat el ArabiL
Položaj na severnem bojišču.
DUNAJ, 28. (Cenzurirano.) Ob Nidi in na črti Dunajec-Blala nadaljuje naša artiljerija s trajno dobrim uspehom sv«e uničevalno delo. Kakor znano, je naš topovski ogenj 17. t m. izstrelil nasprotnika iz njegovih utrjenih pozicij na vzhodnem pobočju pogorja Wala, severovzhodno od ni.
Danes se poroča o novih pridobitvah na^e arti'jerije. V ozemlju zapadno od Tar-ntwega so se Rusi sredi meseca decembra ustanovili na posameznih točkah za-padnega obrežja reke Dunajca. Naša artiljerija je weraj izpremenila v razvaline in pepel neko veliko pristavo, ki so si jo Rusi preuredili v oporišče na način mostne utrdbe. Nato je na ruski strani nemudoma začelo umikanje na fronti, dolgi kakih 600 korakov. Neki nas pehotni oddelek, ki je tu »ti nameščen proti sovražniku, je uporabil ta za Ruse zelo kritični trenutek, je udaril \7 svojih zakopov in udri za umikajočim se sovražnikom. Ujetih je bilo več sto sovražnikov in končno se je posrečilo našim prodreti do reke, kjer so saperji v najkrajšem času razrušili tamkaj napravljeni ruski vojni most
Ostanek ruskih čet, ki je ostal še na zapadnem bregu Dunajca, je tako na tem delu fronte brez zveze z vzhodnim brejem. Ce se Rusom ne posreči kmalu popraviti mostu, kar bo naša artiljerija gotovo skušala preprečiti, grozi znatnim ruskim močem uničenje. Ta dogodek zopet kaže sijajno skupno delo naše artiljerije z intanterijo in tehničnimi četami.
V Karpatih razvijajo Rusi nekaj dni živahno poizvedovalno delovanje potom močnejših oddelkov. Mogoče je, da se odigrajo tamkaj zopet večji dogodki. i Tagespost.«)
BUDIMPEŠTA, 20. (Cer.z.) »A Napu« poročajo iz vojnega tiskovnega stana na Ruskem Poljskem: Ob Nidi stoje čete neomajno tako blizu sovražnika, kakor ni'irda nikjer drugje. Ozemlje ob Nidi je
Z nemsko-troncoskego Milita.
Beli tri Saissona.
HAAG, 20. (Cenz.) »Morning Posti« brzo javljajo iz Pariza: Kakor sodijo francoski strokovnjaki, zbirajo Francozi v bližini St. Paula pri Soissonsu znatna oja-čenja, ki bi naj otežila obnovitev nemške ofenzive. Poudarja se, naj ljudstvo ob na-sprotniški zmagi pri Soissonsu, ki da jo Nemci zelo pretiravajo, ne pozablja napredka zaveznikov na drugih točkah, posebno na naj ne pozablja sijajnega uspeha Angležev pri La Bassče.
Boji z minami.

itrani zaradi obsežnega močvirja
ladno za napad. Od 15. decembra sem se niso vršili skoraj nikakršni pehotni i ji. kvečjemu praske med prednjimi stražami in boji s strojnimi puškami. Nato začenjajo grmeti topovi. Naši letalci delujejo
HAAG, 20. (Cenz.) Pri Algerju v bližini Reimsa so Nemci razstrelili z minami francoski prekop. Reuterjev urad poroča, da je bilo pri razstrelitvi ubitih 40 vojakov in da je eksplozija razkopala tla v dolgosti 40 yardov in 15 yardov globoko.
AMSTERDAM, 20. (Cenz.) »Morning Post- poroča v neki brzojavki iz Pariza o razstrelbi nekega francoskega prekopa tako-le: Pred kratkim so uradna poročila (govorila o uspešnem podminiranju nekega francoskega prekopa pri Reimsu. Stotnik, ki je poveljeval v prekopu, poroča sedaj o svojih doživljajih: Ravno sem se rHnmv-Ijal, da spišem neko službeno brzojavko, ko sem naenkrat dobil vtisk, kakor da je nastal potres. Z veliko silo me je vrglo na tla in me zasulo z blatom. S težavo sem se izkopal iz svojega šotora in sem videl, da je bilo zasutih štirideset mož. Toda vojaki ob desni in levi onega mesta, kjer je nastala eksplozija, se niso umeknili z mesta, dasiravno so bili njihovi tovariši zasuti s prstjo. Nato je sledilo močno streljanje s topovi in trenutek pozneje je pridrlo tjakaj dvesto Nem cev, ki so mislili, da noben Francoz ni več živ. Sprejel pa jih je močan ogenj in morali so se hitro umekniti. Na francoski strani je bilo osemdeset j mrtvih in ranjenih. Jama, ki jo je napravila eksplozija, je merila v premeru štirideset metrov in je bila globoka petnajst metrov.__
izborno.
Ruski glas o položaju.
AMSTERDAM, 20. (Cenz.) Rusko poslaništvo v Haagu podaja sledečo sliko o vojnem položaju: Razvoj vedno na novo prihajajočih ruskih čet na desnem bregu Visle se nadaljuje, dočim se način boja na levem bregu ne izpreminja in ga označujejo posamezni napadi Nemcev na ruske pozicije. Na eni točki se je sovražniku posrečilo polastiti se naprej pomaknjenega zakopa v prvi obrambni ruski črti. Na vseh drugih točkah pa da so se izjalovili njegovi napadi. Na fronti pri Konopnici so Rusi, ki so uporabljali ročne granate, odbili posebno hud naskok.
Iz Londona pa se poroča, da se baje nameravajo Rusi na južnem Poljskem zopet umekniti za štirideset kilometrov proti vzhodu in sicer na črti Radomsk-Opatov, vzhodno od Lysegore, da je že vse pripravljeno za ta umik.
Položil t KurputfL
BUDIMPEŠTA 20. (Cenz.) Tuka šnje časopisje javlja soglasno, da so v unški županiji ponehale vse vojaške akcije, ker so se Rusi, ki so se zakopali v (Jnški dolini, raenkrat začeli umikati in so se tako izognil- ofenzivi, ki so jo nameravale naše čete. Kakor se čuje v tukajšnjih vladnih krogih, je to um kanje v zvezi z neuspehi Rusov v oćJiciji. Vsi poikusi sovražnika, da bi predrl našo fronto, so se ponesreči*!. Ruske izgube so zelo velike. Pri umikan u na neki čni niso mogli več rešiti zh t ega dela trena, Id se je takorekoč potopil v blatnem morju, v kakršnega ?ta ceste izpr menila dež in sneg. Tudi izredni mraz, ki je sedaj nastopil v Karpatih, sili Ruse, da ustavljajo svojo ofenzivo proti Ogrski Po mnenju, ki vlada v ogrskih vladnih krogih, se Je izredno poboljšal položaj na severnem bojišču.
Rasi v Bukovini
BUDIMPEŠTA 20. (Cenz.) Ofenzivo sovražnika v Bukovini smo ustavili. Ko so zavz li Rusi hirlibabo, so poizkušali pri Radinsktm prelazu in ob reki Gobo prodreti v m^rmareško županijo, a so J h naše ćete, ki varujejo mejo, porinile čez deželno mejo in zopet zavzele Kirlibabo.
Potovanje barona Banana v nemški 9'flni stan.
DUNAJ 21. (Kor.) Kakor poročajo list?, odpo'uje minister zunanjih stvari, b^ron Burian, v petek, 22. t. m., v nemški glavni stan in do^pe tjakaj v nedeljo, 24. t. m.
tiapad zeppcHneuKu na anglesKem ozemlju.
LONDON, 20. (K.) Sinoči se je pojavil sovražen zrakoplov nad Yarmouthom, ki je ostal deset minut nad mestom in je vrgel pet bomb. Tri osebe so bile ubite, več hiš razdejanih. Mnogo šip je počilo. Dve vrženih bomb ste padli na obrežje. Radi teme se ni moglo videti zrakoplova, ali razločno je bilo čuti motorje. Tudi je bilo videti plamene v zraku. Zrakoplov je plul v Sherringham in je vrgel dve bombi, ne da bi bili provzročili kako škodo. Tudi na Cromer so bile vržene bombe.
Ob 3/4l 1 uro se je pojavil zrakoplov nad Kings Lynuom, kjer je vrgel štiri bombe. Tu sta bili dve hiši razdejani in nekaj je poškodovanih. V neki hiši je bil ubit neki mlad mož, dočim so njegovega očeta zakopale ruševine. Iz ropota motorjev je bilo izpoznati, da je zrakoplov vozil v južni smeri.
Tudi iz Sandrigbama, kraljevega dvorca na deželi, poročajo, da se je tam pojavil zrakoplov.
LONDON, 20. (K.) »Times« javljajo: V Yarmouthu se je večina prebivalcev nahajala v hišah, ko je došel zrakoplov. Na javnih poslopjih je menda škoda mala. Pač pa je poškodovanih mnogo hiš v Peters-roadu. Ena bomb je padla v bližini Petrove cerkve, druga na Norfolk Square nasproti hiše majorja ter je provzročila ve-Jiko luknjo. V Sheringhamu je bilo vrženih pet bomb, ki pa niso nikogar zadele. V Kings Lynnu je padlo sedem bomb, ki so provzročile veliko škodo.
ROTTERDAM, 20. (K.) »Nieuw Rotter-damsehe Courant« poroča o nemškem zračnem napadu na angleško obal:
Po izpovedbah policijskih uradnikov sta letela okrog polidevetih dva zrakoplova čez Cromer. Kakor hitro so oblasti bile obveščene, da so se zrakoplovi pojavili nad Yarmouth, se je odredilo, da se ugasnejo vse luči, da je bilo mesto popolnoma v temi. Zrakoplovi so, kakor se zdi, leteli okoli mesta in izginili, ne da bi bili vrgli kako bombo na Cromer.
Ob 8*45 se je pojavil zrakoplov nad Sherringhamom, je napravil lok nad mestom in vrgel končno bombo, ki je' zadela neko hišo, prebila streho do pritličja, ne i da bi bila eksplodirala. Bomba je padla v i sobo, v kateri so se nahajali neki mož, žena in otrok, ki so kakor po čudežu ušli smrti.
Druga bomba, ki tudi ni eksplodirala, je baje padla med Cromerjem in Sherringhamom. Zrakoplovi so izginili, ko so vrfli
bombe. V Runtonu Je zeppelinovec raz-očno videlo skoraj vse prebivalstvo, ki je zaradi brenčanja motorjev pohitelo na u-lice; to se pravi, da je zrakoplov letel v višini kakih 2600 črevljev.
»Daily Telegraph* zagotavlja, da so zvečer videli zeppelinovec nad Gravesen-dotn.
Časopisje izraža svoje ogorčenje nad morilskim napadom in meni, da je dogodek brez militaričnega pomena. Edini njegov učinek bo, da se še poveča odločnost angleškega naroda.
LONDON 20. Kor.) Škoda, ki jo je v Yarmouthu povzročila iz nekegp zrakoplova vržena bomba, se uradno ceni na več tisoč funtov šterlinov. Samo škoda na šipah iznaša sto funtov.
V Yarm uthu sta bili ubiti dve osebi, v Kings Lynu tudi dve.
Glede vesti, da je bil nemški zrakoplov obstreljen in da je padel, ni še nobenega potrdila.
LONDON, 20. (K.) Kralj in kraljica sta dospela v ponedeljek iz Sandringhama le malo ur poprej, predno se je pojavil neki nemški zrakoplov nad Sandringhamom.
HAAG, 20. (Kor.) Sef mornaričnega štaba priobčuje, da se zrakoplovi, ki jih je bilo videti včeraj nad otoki severnega moija, niso dotaknili Nizozemske, marveč so leteli r znatni odd^Jii od obrežja.
AMSTERDAM, 20. (Kor.) „Telegraaf javi a iz Ymuidena: Tu sem došli ribiški parniki poročajo, da so po noči videli zrakoplove nad severnim morjem.
Turčija proti trosporazumu.
Turško uradno sporočilo.
CARIGRAD 20, (Kor.) Glavni stan javlja : V včeraj jaseni napad angleškega konjiškega škadrona na oddelek pehote rri K^rni je posegla tudi neka angleška topo ka, ki pa je bila prisiljena po na-š*m ognju, da se je useknila.
Po irpovedbah ujetnikov, ki so bili ujeti tekjm boja ob Šat el Arabu, je bila topovka težko roškodovana. Poveljnik topovke, dva častnika in 17 mož posadke je bilo ujetih.
Cenzuro.
DUNAJ 20. (Cenz.) Nižjeavstrijsko obrt niško društvo se je snoči bavilo v dveh sejah s predlogom svojega častnega člana, člana gosposke zbornice, Viljema Exnerja, ki ga je stavil v zadnji seji proti cenzuri, f a predlog se glasi: „Upravni svet se vabi, da preudari, ali naj se store koraki in kaki naj bi bili ti koraki pri vladi, da se odstrani mero potrebne previdnosti preko-račajoča in zato škodljiva cenzura, in pooblašča, da ukrene potrebno. Odbor in upravni svet sta brez debate enoglasno sprejela ta predlog. Predsedništvo je bilo pooblaščeno, da to spomenico izroči ministrskemu predsedniku.
Žitni trg.
VRATISLAVA, 19. (Kor.) Pšenica 25.50, rž 21.50, oves 20.60.
DUNAJ, 19. (Kor.) Danes ni bilo tu čisto nobene kupčije. Niti nove koruze, s katero se je dosedaj še precej trgovalo, ni bilo mogoče dobiti vsied transportnih težkoč.
DUNAJ, 20. (Kor.) Danes ni nobenega živila, ki bi se ne prodalo lahko in po vsaki ceni in sicer radi tega, ker ne manjka samo pšenice in rži, temveč tudi ječmena in ker koruze ni mogoče dovažati. Vreme mrzlo, pa lepo.
BUDIMPEŠTA, 20. (Kor.) Rž 16.35, nova koruza 10.40. Vreme mrzlo.
konca dobesedno devize »naprej« — to bi zadel vsakdo tudi brez višje vojne naobrazbe.
Važno dejstvo je, da potem, ko sta se o-be vojski vkopali in pred svojimi okopi zgradili vse možne zapreke, mora vsak frontalni napad ponesrečiti. Dokaz za to je desetdnevno forsiranje Dunajca, ne da bi bili mogli Rusi zabeležiti niti najmanjši u-speh.
Danes nemška poluradna poročila ne taje, da Hindenburg koncentrira ogromne mase na severu Visle. Pehoti in poljskemu topništvu prihajajo tam v pomoč možna-rji in motorni čolni, kar je v dokaz, da združeni generalni štabi delajo nato, da v področju severno od Visle pade odločitev tc bitke, ki traja že od začetka decembra. Naravno je, da Rusi istotako osredotoča-jo svoje sile nasproti nemškim v prostoru, kjer se Bzura steka v Vislo. Ta proti-koncentracija mora slediti; ve se zanjo in vsako maskiranje operacij na kakem drugem mestu bi bilo nc le smešno, marveč tudi — ako si predstavljamo neizogibne žrtve — blago rečeno — neumno. ! Iz navedenih razlogov sledi, da so kombinacije o momentanni živahni akciji Ru-! sov na Nidi slabe. Sedanja vojna situaci-Ija je skoro na las podobna oni v oktobru i na liniji Visle-San. Tedaj se je Rusom posrečilo, da so sibirske čete pravočasno stavili v ogenj, pri Sochaczcvvu, potisnili Hindenburga in tako prisilili avstro-ogr-sko vojsko k umaknitvi. Sedaj, tega faktič-nega uspeha niso Rusi mogli izrabiti, ker se je avstro-ogrska vojska neprebita in nepoškodovana umaknila proti Krakovu. Rusi so siccr paralelno z napadi okolo Sochaczevvega in Novo - Georgijevska rorsirali našo linijo na Sanu pri Nisku, Rudniku in Pelkinju z očitno tendenco, da bi v trenotku, ko bi njihova akcija na desnem krilu vspela, izzvali zmešnjavo na vsej fronti. Tedaj so njihove želje dosegle le formo poizkusa.
Sedanja akcija na dolnji Nidi ima vsa-kako tudi ta namen, ki jo je imelo okto-bersko forsiranje Sana pri že omenjenih mestih. No, še en vzrok je, zakaj Rusi ravno dolnjo Nido forsirajo. Skoro na vsej fronti Nida-Dunajec je teren ugoden ruskim pozicijam, razun na dolnji Nidi. I u jc zapadna obal reke višja nego vzhodna, a to dejstvo bi moglo igrati znatno vlogo v slučaju ponovnega ruskega uspeha. Zato žele Rusi, da bi prišli čim prej v posest zapadne obali Nide, in to tem bolj, ker ravno tam gre glavna ccsta, skozi Jakši-ce—Nove Brzesko—Pleszow — Krakov, po kateri se je naša vojska že enkrat, koncem novembra umaknila proti Krakovu.
Naravno je, da se Rusi tudi to pot na-dejaajo vspeha na severu. Zavzetje zapadne obali Nide bi omogočilo Rusom v odločilnem momentu eventualno naglo prodiranje na cesti Jakšice—Krakov. Posledica bi bila, da naša vojska ne najde tiste podpore, ki jej je namenjena. Edino to torej bi mogla biti namera ruskega generalnega štaba. Dejstvo, da so se vsi napadi ruske vojske izjalovili, je dokaz, da je z naše strani storjeno vse, da se ta važna pozicija na dolnji Nidi vzdrži.
Da so Rusi začeli sedaj se svojo akcijo na Nidi — iz tega se da sklepati, da se čas odločitve vedno bolj približuje. Seveda bo ta čas odvisen tudi od vremena. In ker sedaj zima vedno bolj narašča, se s tem odločitev odlaša.	_
Bon ou nidi.
Ta opis je priobčil neki častnik v »Hrvatskem Pokretu«:
Avstro-ogrska uradna poročila javljajo, da se sovražni izpadi na dolnji Nidi neprestano ponavljajo, a posebno da so naperjeni na eno mesto, ki leži na naši o-brambni liniji. Na ostali fronti da vlada večinoma mir.
Prizadevanja Rusov, da forsirajo Nido ter da se utrde na zapadu te reke, se komentira na razne načine. Eni menijo, da namen Ruokv je, da bi na Nidi prodrli na-imajo namen, da bi na Nidi prodrli na nem vspehu začeli z ofenzivo na vsej fronti. Drugi, in ti so v večini, — pa_ smatrajo to forsiranje — kakor tudi artiljerijske borbe na ostalem delu fronte — kot akcijo, ki naj markira pravo gibanje čet _v prvi vrsti pa mesto njihove koncentracije.
Jaz pa mislim, da ste obe ti kombinaciji slabi. Forsiranje Nide, kot prva faza frontalne ofenzive, bi bila dokaz, da ruski generalni štab ne misli strateški globlje, ne-; go kak podčastnik, kajti držati se koncem
Pismo z bojišča.
Piše stotnik J., poveljnik kolesarske stotnije.
(Konec.)
Proti sovražniku obrnjena stran šole je vsa tetovirana po krogljah. Popoldansko sovražno streljanje s topovi je v bližini napravilo precej škode; gotovo ne zato, ker so mojo malenkost slutili tukaj, temveč radi naših ljubih »smotek velikega kalibra«, ki tudi tu v bližini grme pljujejo svoj ogenj. Vkljub temu pa smo popolnoma mirni in niti ne utripamo s trepalnicami če zašklepetajo okna ah se potrese Tfc-ša' Doživeli smo druge stvari in si očitamo če nam gre nekoliko bolje. Zato sem pa tu rajši med svojimi ljudmi, čisto spredaj, pred sovražnikom, kjer prenašam naravnost isto usodo žnjimi ter žnjitni trpim in se žnjim smejem.
• * *
Moje bivališče je v toliko nevarno, ker kroglje, ki niso namenjene strelskim za-kopom, namenoma ali brez namena, bren-čc mimo nas. Zadnje tri dni je bilo tu več mrtvih nego v fronti. Poleg tega, da imam takoimenovano nalogo, je moje mesto važno tudi zato, ker sem postal — čujte! čujte t _ jezikovni učenjak v vojne dolgih mesecih! Za sporazumljenje govorim dovolj dobro poiiski, ruski in maloruski. Zaslišujem begunce, vojne ujetnike, ranjence,
Stran TI.
„VEČERNA EDINOST* IX. 12.
V Trstu, dne 21. januvarja 1915.
vohune in druge take tiče. Ruski čitam brezhibno. Posebno poglavje tvore ruski Mohamedanci. Stasiti možaki, pa strahopetni. Vedno sem bil ponosen na svoje poznavanje ljudi; sedaj in to že precej dolgo si to poznavanje ljudi razširjam po sovražnikih. Zanimivih Hudi je med njimiJu-nakov in podležev!
Dan po našem naskoku v okolici one graščine sein našel v parku visoko gori na nekem drevesu Rusa s puško. Strelil sem nanj in sem ga zgrešil. Vrgel je nato puško na tla. Ni bila nabita! Splezal je doli in se vstopil predme kakor na »pozor«.Sa-lutiral je. Preiskal sem ga. Municije ni i-mel. Pardoniral sem ga, mladega, plave-ga Rusa in sem ga dal odpeljati. V meni je zmagal človek nad vojakom. Zagonetka je popolnoma preprosta, žal, da sem jo rešil v neki poznejši viharni noči: zakaj je splezal na drevo s puško, če se je hotel vdati, kakor se je vdalo stotine njegovih tovarišev, ki so mi sledili kakor ovce, ko sem jim odločno zaklical par besed v njihovem materinem jeziku ?Preprost pa kričeč zgled zločincev in vojne zvijače. Popolna pač ne bo nikdar, kajti drugače bi ne bilo vojne, bi ne bilo postavnih, lahkomiselnih. plešočih častnikov, bi ne bilo
spoštovanja samega sebe in bližnjega. * * *
Vojni položaj je v splošnem dober. Mislim. da se borimo 1 : 3___Glavno mesto
na Ruskem Poljskem — upam — nam prinese odločitev v vojaškem in političnem oziru. Pregrupiranja na jugu so v teku in obetajo uspehe. Upam, da poide roko v roki in obrodi nepričakovane uspehe. Organizacija vzorna, nadobava, oskrba kakor nikjer, nacijonalne posebnosti izginjajo na bojišču! Pred kratkim sem se boril skupno s »Kranjskimi Janezi« v boju moža proti možu. Bilo je čudežev, bilo je obžalovati ----
• « *
Pozno popolnoči je že. Orem še k svojim »paglavcem« (tako se namreč imenuje vsak. ki nosi hrabrostno svetinjo.) 1i stražijo strogo in kade podarjene cigarete v pest. Železni so to fantje. Pogovarjajo se med seboj, smejo se in kritizirajo. Njihov stotnik pa mora pisati pisma, da tako ostane v duševnem stiku z vsem, kar mu je milega in dragega. — 9. januarja, po polnoči.
Sllfite IZ l'D|R2.
Rusi in civilist. »Magvarorszag« prinaša v svojih vojnih poročilih sledeči dopis karpatskega poročevalca:
Trgovec P. Rosenberg iz Csontosa je hotel, da pobegne tudi on pred Rusi, kakor drugi njegovi someščani. Njegova trgovina je bila na koncu mesta in je mislil zato, da je še dosti časa za beg. V zadnjem tre-notku je skočil na voz. na katerem sta se nahajala tudi oba njegova otroka. Ko zgrabi za uzde. zapazi, da rnu prihajajo nasproti Rusi. Stirie ruski vojaki so zgrabili za uzdo njegovega konja in ga vprašali:
—	Kam greš?
—	Bežim!
—	Zakaj nisi poprej pobegnil?
—	Mislil sem. da ste še zelo daleč, toda sedaj vas prosim, da mi dovolite, da odpeljem svoja bolna otroka v Nagy Beresz-ni.
—	Ti se nas torej bojiš?
—	Seveda se vas bojim.
—	Torej ne boj se! Si sicer žid, toda civiliste puščamo v miru.
Rusi so odvedli Rosenberga s seboj in j ga odpeljali k ruskemu stotniku. Ta je ta- j koj pričel Rosenberga zasliševati in mu i je rekel:
—	Če so tvoji otroci bolni, se nič ne j boj; tudi mi imamo zdravnika.
Rosenberg ^e je res odločil, da se vrne j v svojo hišo. Kmalu nato sta prišla k nje- I mu dva ruska zdravnika, ki sta položila oba otroka v postelj in zapisala zdravila.
Ob polnoči so Rusi zopet prišli v Ro-senbergovo hišo in ga zasliševali, če ni morda on sam vohun. Preiskali so mu celo hišo in našli pri njem samokres. Rosenberg je zatrjeval, da ima to orožje že več ko deset let. Toda na njegovo nesrečo so našli v njegovem stanovanju dinamitno patrono z vrvico, ki je bila vsekakor zato, da se zapali in da povzroči eksplozijo. Rosenberg je trdil, da je potreboval to patrono pri ribjem lovu. Rusi so se končno prepričali o resničnosti njegove trditve, ker so zaslišali več kmetov, ki so vsi potrdili, da lovi Rosenberg ribe z dinamitom ali z mrežami. To je Ruse popolnoma pomirilo. Pustili so Rosenberga v miru in zdravili naprej njegova bolna otročiča.
Razne politične vesti.
Dunajski socijalni demokrat obdolžen špijonaže. Iz Berlina javljajo: Kakor poroča socijalnodemokratično glasilo »Vor-waerts«, so v sredo aretirali v Katowitzu, kjer se je prehodno mudil, dunajskega so-cijalnega demokrata dr. Maksa Horwitza, ki je avstrijski podanik. Neki uradnik, politične policije ga je zapazil in ustavil na cesti ter ga kot osumljenega špijonaie oddal v vojaške zapore.
Begunci na Češkem, Na Češkem se nahaja nad 350.000 beguncev iz Galicije in Bukovine. Od teh se Jih 120.000 vzdržuje na državne stroške. Županu mesta Beroun je namestnistvo naložilo, naj čim hitreje pripravi prostorov za 3000 ogrskih beguncev.
Nova organizacija v Italiji za brambo narodnih interesov. Iz Rima javljajo: Zadnje dni se je organiziralo tu udruženje pod naslovom: »Comitato per la tuteia degli interessi nazionali«. Začasnim predsednikom je bil izvoljen senator Mazzelia. V
organizaciji se nahajajo mnogi člani italijanskega senata, a med njimi učenjaka profesor Della Vedora in proiesor Ales-sandro Chiapelli. Sedanji svet te organizacije obstoji iz številnih članov italijanske kainore. Napadajo pa jo ostro nacijo-nalistiški krogi in en del časopisja, ki agi-tirajo za vojno. Vendar prireja manifestacije. ki naj pokaže pravo mišljenje italijanskega naroda, in proti novinstvu, ki podžiga na vojno. Vrši se to na poseben način. Izdajajo se listki, ki stanejo po 10 centezi-mov, a čisti dobiček je določen gotovemu narodnemu namenu, in kdor se podpiše na ta listek, se izjavlja proti temu, da bi Italija aktivno sodelovala v tej vojni razun, ako bi videla, da so od katere strani ogroženi narodni interesi. Nekateri listi so se ostro izrazili proti taki manifestaciji. Posebno huda je »Tribuna«. Novo udruženie dela posebno na to, da se enkrat razčisti problem italijanskih interesov na Jadranu, ali da se istotako ne zanemarjajo interesi Italije v Sredozemskem morju.
Izjava vojaškega guvernerja Pariza. Pa-'i ki dopisnik _Counmtaw Rotte damu pri-občuje razgovor z \oj:kim guvernerjem Pariza, generalom Galienijem, ki je i/jav I med f'rugim: Obramb Pari?a je m žn i le. ako pride do bitke na odprtem pol;u. J z sem v početku (prve dni septe.nbrat menil, da se inn ta bitka biti sevemn od Pariza, ker se ;e vojaka generala Kh:cka, ki je tvorila na večjo r evarnost za P. riz, prih iževaia v tisti smeri. Ali ta vo ska je za ukala proti ugo-vzhodu in nam je dala s tem pril ko za napad o > s r; ni — Dopisni« j * na to vprašal Ga'ienija, kaj misli, zakaj da je Kluck obrnil na onu sfran ? Odgovor se je glasi : „Ali, ker je I il preveč izoliran, ako bi neposredno nava il na Pariz, ali, ker so Nemci hoteli na prej un'čti franc sko vojsk Jaz ne mo en reč, ne v m. ali bi bil Muck, ako bi bil navalil na P*ti'. od seveta, o-t I izoliran; samo to vem, da to, kar je storil, ni bilo previdno. Morda ni računal z ni ž-nosij da pri ^e iz Pariza napadaln vojska. K« 1 kor t 1 ko je imel piavico do tega, k r sem » oral jaz to vojsko šele ustvariti. Moral se ii h tro delati in t-sem tudi storil. Mogel sem zbrati os a ke v< j^ke Maunoryja, posadko Pariza in ojačen a, ki so mi bila poslana z juga ter to vojsko z vsemi razpoložljivimi prevoznimi sredstvi prenesti na b 'jiščr. To je vse". — Gallieni je r> kel, da so aeroplani koris ni samo za rekongnoci ^ko službo, kakor orožje pa da nimajo posebne važnosti. „A Zeppelini?" — je vprašal dopis ik. „Ali menice, da jim ojstra straža zabrani p iti semkaj?" Pst" je odgovoril ge neral, ne g \ orite ti k j hitro, mogli bi še priti!" Po kra'ki pavzi; „Ali mi smo oboro-ž n», da j h sprejmemo". Na vprašan e: „Ali mislite sicer, da je Pariz še v nevarnosti?" Gallieni je zganil z rameni: „Kdo more po-vtdati?" je odgovoriL „Jaz bi skoro mislil, da ne; ali kdo more re i?"
Poljsko vprašanje na Nemškem. Glasom nekega poročila v s< cijainodemokratičnem I stu „Vorvvarts" je poljski poslanec vitez Trampe^n-ki v nekem razgovoru z mi-nistr m z t notranje stvari napovedal debato
0	poljskem vprašanju v plenarni seji p*ed-st< j čega zasedanj! deželnega zbora. Z ozi rom na to vest piše v Bcuthenu izhajajoči poljski „Katotik": Ni smeti prezirati, da se nahajamo notri sredi vojne, v kate-i se bori nemški narod z vsemi svoj mi močmi za svo;o eksistenco in se nahaja iz tega razloga v največjem patrijotičnem navdušenju. Op- ni anje v takem trenotku bi pomenjalo,
1	postavljati se največjemu ogorčenju nemškega naroda. Vrhu tega je ta vojna potisnila poljsko vprašanje na prvo mesto. Bližajo se novi časi, razvijajo se nove razmere, in ram je v • olžn<»st, da zrem v bodočnost in da ustvari;no podlaee za svoje razmerje do države in do nemškega r arotla. Pruski deže ni zbor in državni zbor naj z enoduš-nostjo sklepov di kumtr.tirata moč države in edinstvo me državljanov. Kdor se temu protivi. mora se izposaviti nevolji vlade in nemsk. naroda. Pomanj a< je dobrohotnosti od strani teh d eh fak rjev bi mogli imeti fatalne po-sl dice na uravnavi poljskih stvar po vojn i — st\ari, ki so stokrat važneje, nego kaka ^razprava o pozicijah pruskega proračuna. Če g:e za to, di se varuje principijelno stališče, je primerno mesto za to deželnozborska komisi a, ki bo razpravljala o prorac unu. Tam more vsak poslanec — torej tudi poljski poslanec — izraziti svc; nazor na zaupen način. Tam se ne bodo nikomur zapirala usta in tam je tudi primerno mesto za kak sporazum. Iz gori navedenih razlogov bi smatral kot škodljivo za poljsko stvar ako bi se poljska frakcija ne pridružila -kleou vseh deželnozborskih strank glede postopanja v plenarni seji.
Prejšnji katastrofalni potresi. Leta 79. pred Kristusovim rojstvom izbruh Vezuva. Porušenje Herculanuma in Pompeja. Baje 30.000 mrtvih.
1631. Izbruh Vezuva. 20.000 mrtvih. 1661. Potres na Kavkazu. 80.000 mrtvih.
1669. Izbruh Etne. 12 mest porušenih, 25.000 mrtvih.
1693. Potres na Siciliji. 10.000 mrtvih.
1703. Potres na Japonskem. Yeddo razrušen. 200.000 mrtvih.
1731. Potres na Kitajskem. 100.000 mrtvih.
1755. 1. novembra. Potres v Lizboni. 50.000 mrtvih.
1783. Potres v Kalabriji. 100.000 mrtvih. 1847. Potres v Panami. 40.000 mrtvih. 1868. Potres v Peruu. 20.000 mrtvih.
1883. Izbruh vulkana na Krakatau (Java). 40.000 mrtvih.
1895. Potres na Japonskem. 20.000 mrtvih.
1902. 8. mala. Izbruh Mont Pele-a na Martinique. 32.000 mrtvih.
1905. 8. oktobra. Potres v San Frančišku. 500 mrtvih.
1908. 28. decembra. Potres v Kaiabrjii in Siciliji. Okoli 80.000 žrtev.
Dorouft gesti.
Zveza jugoslovanskih železničarjev. Odbor niki in zaupniki ZJŽ so naprošeni, tia se i. n šljivo udeleže važnega posvetovanja, \ i se bo vršil utri, v petek, dne 22. t. m^ ob 7. in pol zvečer v prostorih društvene gostilne NDO, ulica Commerciale.
Gospa Ana Pahr-Mildenburg in slovenski ranjenec. V „Slov. Narodu" čita no tolr pan!jbo s ko: Ljubljanskemu županu je z obširnim dopisom sporočila govpa c. in kr. komorna pevka Ana Bahr-M«Iden-burgova, sv tovno slavna pevka Wagnerje-v h oper in soproga tudi v Ljubljani do-hrozn;;nega drami tika kritika in pot pisca lii rmana Bahra, da leži v rezervni boln -šnic, na V. oddelku, v Solnogradu ma rtaiki) slovenski ranjenec Franc Hacin, doma i Mlake pri Komendi, okraj Kamnik. Že v podlis ku .Dienen, dienen" v „Neue Freie Presse" z dne 25. decembra je p« pi-s.tla ta vrla dama, ki je zdaj prostovoljna stražnica vojakov na solnograški realki, svoje izkušnje kot sama^itanka ter je pisala
0	Hacfnu sledeča: „"N-ekdo leži tukaj ne-premiLn t že tri mesece. Zračni tlak razpršen granate mu je bušil v ušesa kamenje.
1	iegova ušesna mrena je počila, po-tal je povst m gluh, izgubil je dr cela dar govora, r< k in nog ne m< re vporabljati, tresel se je »t prestano in le z očmi more še zasle-d vati življenje*. Spočetka je bil top in duševno uničen Go5pi Bahrova je poklicala v Solnograd ubožčtvo mater in mlajšega brata. Okreni a mu je glavo, in on ju je tu spoznal, s težavo in s tresočo roko je poka /.al na svoje boleče čelo, oči so se mu
asoizile in obrn I se je k steni. Mati mu je prinesla jabolk, brat pa pipo; položila sta mu darove na odejo, a Hacin je ostal obrnjen k steni kakor bi bil jezen na vse. Poti m so ga prenesli v svetlo sobo, gospa Kahr \a ga je začela z očmi in rokami opozarjati na vse možno, prinesla mu je naslanjač ter ga posadla vanj, da je mogel zreti na Mčnchsberg, postavila p edenj ki-p c sv. Frančiška patrona, cvetlic in praska (hranilnik), ga napolnila vpričo njega l d» narjem ter je prosila goste, naj mu daru ejo. Tako je nabrala zanj doslej že 70 K, ki jih je naložila v hranilnici. Počasi ga je izirg la iz strašne toposti. Zdaj je že ži-vejši, kaže na svoj kipec, na prašička, ogleduje darovane cvetlice ter jih drži dolgo v svojih rr kah ves zadovoljen. Včasih se nasmehne in premika ustnice, kakor bi govoril. Gospo ima silno rad. Včasih ga da peljati po mestu in okolici, potem pa ji I ri oveduje o gorah in drevju ter premika mke in ustne, kakor bi hotel vse popisati. Ko je gospa zaradi vnetja v vratu ostala d ma, so ga morali s k čijo pripeljati na njen dom, ker ni odnehal prej. PoUm je sedel revež ob postelji plemenite umetnice, |o gledal s svojimi velikimi modrimi očmi nepiestano, njegove roke in ustnice pa so se gibale in pripovedovale ter izpraševale pa prosile, naj vendar hitro ozdravi in pride zopet k njemu. Gospodu županu je zdaj sporočila gospa Bahrova, da je Hacinu z e ekiriziranjem. z masiranjem in zlasti s svojim neprestanim občevanjem že toliko dvignila njegovega uuha, da začenja zdaj z e-vico pisati, da že sam je, se igra ter pro>i za slovenske časopise. Gospa ga mi^li spraviti v kako zdravilišče, kjer ga bodo s primerno terapijo morda vendar le temeljiteje ozdravili, da bi vsaj govoril. Gospa Bahrova, ki se je resnično izkazala pravega angela dobrote našemu nesrečnemu rojaku, p osi zdaj za Hacina časopisov in lahkih veselih knjig. Morda bi bili zanj najprimernejši naši ilustrirani tedniki, mladi n s k i i 1 u s t r i r a n i mesečniki in pa humoristične knjige. Mi sporočamo to prošnjo dotičnim cenj. uredništvom ; obenem pa se plemeniti umetnici gospej Bahro^ i za dosedanjo njeno požrtvovalno zanimanje za ubogega slovenskega mladeniča tudi s tega mesta najtopleje za hvaliujemo Kakor je njen soprog dobro informiran prijatelj Jugoslovanov in Čehov, takj je dokazala tudi ona, da je srčno blaga žena, ki jo ohranimo v najboljšem spominu.
Ljubki dojmi iz RHSke Poljske. Graška »Tagespost« priobčuje pod tem naslovom sledeče: Neki ulanski poročnik piše nekemu gospodu v Gradcu vojnopoštno pismo, ki vsebuje sledečo veselo sliko doj-
mov o .......kulturi: »Strahovito srč-
kano je, kako tu zidajo ljudje. Tlak? Kaj pohištvu podobnega? Ni. V kotu stoji nekaj, kar je v toliko podobno naši postelji, da se ponoči hišni prebivalci vlegajo tjakaj. Vsi! Skoraj povsod pa se nahaja miza, ki jo z ginijivo doslednostjo leta in leta skrbno varujejo vode. Potem odprto ognjišče, na katerem sežigamo vse ograje iz okolice. Saj po vojni pride nova regulacija meje. V začetku sem bil tako naiven, da sem povpraševal ljudi, ali nimajo morda inrčesja. Danes že vem, da sem se blami-ral do kosti. Nekako tako, kakor če bi doma vprašal, če imajo rodbinsko ščetko za zobe. Jako genijalno je tudi rešeno vprašanje nočne obleke: dame odvežejo par trakov, gospodje pa sezujejo škornje ali kaj podobnega: končano! Sicer pa so vsi zelo pobožni, ženske nosijo kratke lase zmočijo zjutraj dva prsta in posegajo ž njima prav spretno pod robec na glavi. Celo čisto mali otroci, ki niti še dolgo ne morejo biti na svetu, praskajo že zelo sr-čkano!«
Tej kulturni sličici naj dodamo še sledečo, ki smo jo posneli iz stenografske-ga zapisnika koroškega deželnega zbora Pred nekoliko leti se je p/edlagaio v koroškem deželnem zboru, naj se v St. Vidu od Glini ustanovi deželni zavod za idiote. Za besedo se je priglasil tudi edini slovenski poslanec Grafenauer. Izvajal je,
da so v njegovem domačem, slovensko-neniškem, šmohovskern okraju samo 4 i-dijotje, od teh pa dva sposobna za izobrazbo, dočim pa jih je v nemškem šent-vidskem 40, a tudi samo dva sposobna za izobrazbo. Vzrok razliki pa je — rženo žganje, ki se pije v toliki meri, da se zaradi tega žganjarjenja rušijo vse rodbin ske vezi: sin ne ve, ali je brat ali oče svoje sestre, hči ne ve, ali je njen otrok sin njenega lastnega očeta, brata, strica ali koga drugega itd. itd. Potemtakem ni čudno, da je toliko popolnih idiotov v okraju. Ob zelo prisiljenem smehu zbornice je tedaj predlagal Grafenauer, naj se v Št. Vidu ne ustanovi »zavod za idiote«, temveč — Kneippovo zdravilišče: da vsakega Šentvidčana, ki se nalije rženega žganja, tamkaj vržejo v mrzlo vodo, da se strežne. Potem gotovo ne bo več toliko idiotov in bo tudi izdatek za »zavod za idiote« nepotreben.
o?. Pnt
Postrežnlca
za pisarno ali pn mali družini išče službo od 9 in p^l zjutraj do 2 popoldne. Pnjazne ponudbe pod »Štefanija" na Ins. odd. Edinosti.	103
Meblirana soba ^^fSnt^s:
Alfi r! 17, vrata 5, prvo nadstropje.
4016
HeMouana soba
zračna, se odda takoj t naje n gospodu ali gospici v ulici Commerciale štv 11, Iti. nadst.	4000
Odda se
solnčna soba z dvema posteljama v ulici Belvedere 12, vrata lf>. 4015
DfV7lifnO me^l'rane ali prazne sobe, za eno ali KU£1IIIII5 dve osebi, kakor tudi meblirano ali prazno stanovanje se oddajo takoj v na cm v sredini mesta. Ugodne cene. — Ulica Commerciale 9 pr tličje.	100
SH
OB
PRIPOROČLJIVE TURDKE
U-M Scm
■a
BI
Šivilje.
Slovenska Šivilja A. RiEGER .S££
deli* tiorsa štv. 3, > rata 9. — D.iin>ka krojačnica. Izdeluje vsakovrstne obleke po angleškem in francoskem kroju, plesne obleke za poroke, bluze za gledišče itd. Cene zmerne.
Pohištvo.
m,O postelji vzmeti, nove žimnice K 86.— Po UVIS polna s alsa soba z žimninami K 290.— V. Fonderia 12, L	2318
Razni.
Drfllfflfft v najem ~e dajo razne gostilne, ftTUUIlJU kavarne, mleka ne in drugi obrtni obrali. Ii še, vile itd. Pojasnila daje Kot*>ršič, ka. varna Corso od 9—11. 3—6 telefon št. 82i 4j
Čistilo za feulje r^oiT^T ^
Carpison 2. Telefon 13-08. Odlikovana tržaška tovarna.	2114
Dr. PETSCHNIGG
TRST, VIA S. CATERiHA $TEU. 1.
Zdravnik za notranje (splošne) bolezui S — 9 in 2 — Z in specijalist za kožne in vodne (sDolne) bn*-^^;- ' > i »—I in 7—7VŠ
Dr. H0RVATH
TRST, CORSO ŠT. 17 Specijalist za KOŽNE in SPOLNE BOLE2N ŠIBKOST In NERVOZNOST za BOLEZNI v NOGAH in SKLEPIH. Sprejema od 11*1 pop. in 3 - 6 zveter ©B» nedeljah od *iC - 1.
Dnevnik „Edinost" u Trstu
je izdal in založil naslednje knjige:
1- »VOHUN«. Spisal I. F. Cooper. — Cena K 1.60.
2.	»TRI POVESTI GROFA LEVA TOLSTEGA«. — Cena 80 vin.
3.	»KAZAKI«. Spisal L. N. Tolstoj. Poslovenil Josip Knaflič. — Cena K 1.60.
4.	»PRVA LJUBEZEN«. Spisal I. Sjergje-vič Turgjenjev. Poslovenil dr. Gustav Gregorin. — Cena 1 K.
5.	»POLJUB«. Povest izgorskega življenja češkega ljudstva. Spisala Karolina Svćtla. Poslovenil F. P. — Cena 80 vin.
6.	»BESEDA O SLOVANSKEM OBREDNEM JEZIKU PRI KATOL. JUGOSLOVANIH«. (Malo odgovora na škofa Nagla poslovno pastirsko pismo v pouk slov. ljudstvu.) — Cena 80 vin.
7.	»IGRALEC«. Roman iz spominov mladeniča. Ruski spisal F. M. Dosto-jevskij. Poslovenil R. K. — Cena K 1.60.
8.	»JURKICA AGIĆEVA«. Spisal Ksa-ver Šandor-Gjalski. Prevel F. Orel. Cena K 2.—.
9.	»UDOVICA«. Povest ii. i8. stoletja. Napisal I. E. Tomie Poslovenil Štefan Klavš. Cena K 1.60.
10.	JUG«. Historičen roman. Spisal Prokop Chocholoušek Poslovenil H. V. Cena K 3.—.
11.	»VITEZ IZ RDEČE HISE«. (Le Che-valier de Mais'm rouge.) Roman iz časov francoske revolucije. Spisal Aleks. Dumas star. Prevel Ferdo Perhavec. — Cena K 2.50.
¥3
C3 oj
mim in immm tocistenj
AHDHEJ JUCS - TOS? iS
uia Fabbri 10.
|i Đogsta in lepa izbera finega In navašsssga pohištva in r2 H f : f§ taoetar'1.	Telefon 17-30	Svoja k svojim!«
via S. Lucia d.
i"'**3

"'" "rtlZSJ
ulica ^iborgo štev. 28, vogal uL Bs^erae
(Pedruinica v ulici Barriera veechla sftv. 23)
Velika izbera moških in deških oblek. Črni in modri paletots. Ranglan, UI-ster v sivih in rujavih barvah. Suknje s kožuhovine. Velika izbera moških
pletenic (maj). Rumene in modre obleke za delavce. Izbera biaga za moške obleke. Sprejemalo se naroc ia po meri



ina hranilnica mm
Ljubljana, Prešernova ulica šr. 3.
Največja slovenska hranilnica
Denarnega prometa koncem leta 1914 ,
Vlog......... . .
Rezervnega zaldada
.	K 740,000.000
.	, 44,500.000
.	„ 1,330.000
Sprejema vloge vsak delavnik in jih	obrestuje po
II O
4
brez odbitka. Hranilnica je pnpilarno Tarna in stoji pod kontrolo
a. kr. fteielne vlade.
Ea Tar^TiiJe 1m* vpeljane lične
domače hranilnike.