Političen list za slovenski narod.
p® poStl prejeman Telji: Za eelo leto predplaean 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld., za en mesee 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman veljli: Za eelo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr., za četrt leta 3 gl. 30 kr., za en mesec 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. 20 kr. vež na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedieija, Semeniške ulice št. 2.
}faznanila (inserati) se sprejemajo in veljA tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr.. Se se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se Cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniški ulici h. št. 2. Izhaja vsalt dan, izvzeinši nedelje in praznike, ob >/,6. uri popoludne.

v Ljubljani, v četrtek 14. avgusta 1884.
Letnik XII.
Pred volitvijo.
Iz Štajarskega, 13. avgusta.
Kakor je že znano, bodo 19. avgusta volile kmetske občine v deželni zbor štajarski. Menda še se nikoli ni od obeh strank tako vstrajno in zavedno agitiralo in na volitev pripravljalo, kakor zdaj, vendar je med agitacijo narodne in nemško-liberalne stranke bil velik razloček. Narodna agitacija je bila povsod mirna in poštena in vdeleževali so se je najodlič-nejši narodnjaki, med tem, ko je nemčurska stranka rabila silno dvomljiva sredstva in se posluževala jako sumljivih bitij, tako da je zavoljo njih na večih krajih prišlo do zdražb in prepirov.
Volitve volilnih mož so povsod dovršene, in kakor nam poročila iz raznih krajev naznanjajo, ima povsod narodna stranka večino, toraj bodo tudi povsod narodni kandidatje zmagali, čeravno so razun Ljutomerskega okraja nemškutarji povsod svoje kandidate naznanili. Trdno toraj upamo, da bomo 19. •avgusta dobili Slovenci vseh osem narodnih zastopnikov v deželni zbor.
V	Mariborskem volilnem okraju so nemčurji postavili zoper barona Godelna in dr. Eadaja za kandidata Edvarda Candolinija, posestnika iz Pekla pri Poličanah in dr. J. Sehmidererja iz Maribora, ki je do zdaj v deželnem in državnem zboru zastopal Mariborsko mesto, zdaj pa se vsiluje Mariborskim okoličanom, dasiravno so bili Mariborski mestjani ž njim zadovoljni, okoličani pa ne marajo zanj.
V	Slov. Graškem okraju se je zoper dr. Šuca oglasil kot nemški kandidat glažutar Jul. Ga-steiger, o kterem nam drugo ni znano, nego da je njegova rodovina, kakor Candolinijeva in Sehmiderer-jeva iz tujega k nam prišla, in on bi zdaj rad s Slovenci komandiral, dasiravno še njihovega jezika ne v4 Volilni možje bodo pač sami toliko sprevideli, da ne bodo svojih domačinov zametovali ter tujce
volili, ki se za Slovenca nikoli nič ne zmenijo, kakor samo za časa volitev, in še takrat le zato, da bi jim tujce za zastopnike vsilili.
V	Ptujskem volilnem okraju želi bržkone tudi tujec Pisk č. g. Eaiču nasprotovati, pa tega skoro ne verujemo, ker smo pri lanski volitvi videli, da je domačin Lešnik komaj par glasov vjel. Eavno tako mislimo o nasprotnih kandidatih v Celjskem volilnem okraju, kjer so nemškutarji nekega Valentinitscha in Lorgerja nasproti postavili zaslužnima narodnjakoma M. Vošnjaku in dr. Ferd. Dominkušu. Tukaj pač nasprotna kandidata ne moreta druzega doseči, nego blamažo.
Tudi v Breškem okraju bo menda ves trud Snidaršičev zastonj, dasiravno trdi, da je tudi on Slovenec, česar pa volilci ne morejo verjeti, ker pri zadnjih volitvah je g. Šnidaršič celo narodni program podpisal, potem pa je vendar svoje tovariše zapustil in v tabor liberalnih Nemcev pobegnil. Mi odkritosrčno želimo, da bi tukaj sijajno zmagal cesarski svetovalec g. Jožef Jerman.
V	Ljutomerskem volilnem okraju pa ni slišati o nikakošnem nemčurskem kandidatu. Bila bi tudi škoda za vsak trud, ker bi težko še eden glas vlovili med tako zavednimi narodnimi volilci, ki bodo se gotovo kakor vselej, tako tudi zdaj pokazali s tem, da bodo enoglasno volili najzaslužnejšega narodnjaka.
Pogled Slovenca v prihodnost.
(V govorski obliki).
Kedar gledamo v svet, se nam zdi, da gledamo v veliko, odprto knjigo. Ta knjiga je popisana z raznimi črkami, ki nam v svoji skupnosti kažejo življenje družin in narodov, življenje srečno ali nesrečno. Kaj nam kaže knjiga sedanjosti, življenje srečno ali nesrečno ? Marsikdo zre brezmisleno vanjo
ter se tudi brezmisleno obrne od nje, ker ne vidi ali pa noče videti občnega »gorje", ki govori tako jasno iz njenih listov. Kdor pa ima čuteče srce ter misleč gleda vanjo, temu se zasmili današnje človeštvo, on čuti njegovo brezmejno nesrečo. Njegovemu dušnemu očesu se odpre podoba žalostna, temna, podoba prave neharmonije. Z bolestjo jo opazuje: le redke so svitle točke, točke sreče, ki se blišče v tej neprijazni temini! Zginila je svitloba krščanstva, njeno mesto je zavzela tema nevere. Angelj krščanske ljubezni je zapustil jokajoč krščansko družino; zapodili so ga izpod svojih streh, žnjim pa tudi srečo, blagostan; v njej pa veje duh , duh prav podoben onemu, kakoršen je vladal nekdaj v poganski družini. Namesto krščanske ljubezni sta se vselila v človeška srca egoizem in brezsrčnost, izvirajoča iz mrzlega materijalizma, ki ne pozni ljubezni. Egoizem in brezsrčnost sta oni mogočni, vedno višje rastoči zid, ki loči vedno bolj reveže in bogatine; gorje, ako priraste previsoko; on se razruši ter pokoplje pod svojimi razvalinami imovitega in neimovitega, egoizem in brezsrčnost sta smrt telesnemu blagru, nesreča duši na tem in onem svetu. Vera gine, ljubezen se seli iz prs, zato je podoba sedanjega sveta tako tužno-temna! Pa ne glejmo, danes v oddaljene kote te podobe, oglejmo si jo natančneje ondi, kjer ima mesto naš slovenski narod! Se pred kratkim se je svetil ta narod kot svetla točka v temni podobi, lepo se je odlikovala njegova bela barva od temne barve sosedov. Kaj pa bode s tem narodom? Smemo li gojiti nado, da ostane svetal tudi v prihodnosti? Na to hočem nekoHko odgovoriti!
Naš narod ima tužno zgodovino za seboj; redko mu je zasijalo solnce .sreče, zasijalo le, da se je po kratkem skrilo zopet za temne oblake. Tako nam je zasijal vesel žarek leta 1848, ko so se jeli drobiti okovi, ki so oklepali do tedaj naše narodno živenje; slovenski jezik se je jel prosteje gibati, zadobival je vedno več pravic v zasebnem in javnem življenji;
LISTEK.
Spomini iz naših gori
(Dalje.)
4. (Hudičeva) Luknja.
Die erste Natiir-Raritiit ist bei Oberkronau in Oberkrain, alJwo die Natur (lurch don Sohneeberg oin Loeli geolilnct, dadurch man tiiglich zu Puss in die Flitseh geht und damit ein ziemlich Stuek Weges erspart, angemerkt man sonst einen weiten Umscliweif nelimen muss, so man will in die Flitsoli kommon, weil das Schnee-Gebirpe zu piissie-ren iinmoglioh fiillt. Hat deinnach die Natur den Reisenden hier einen guten Dienst getlian.
Valvasor IV. Bueh, pag. 558.
Nekaj posebnega o Triglavskem gorovji je to, da so nektere gore pod vrhom prebite, prevotljene ali kakor prestrljene. Zato se prav primerno imenuje visoka gora med Bovcem in Kezijo (Eakolano dolino) Prestreljnik,*) ki iraa tako široko luknjo pod vrhom, da se iz Bovca (skoraj dve uri daleč) s prostim očesom skozi goro vidi. Ali je mogoče tudi skozi iti nisem zvedel. Tako luknjo ima tudi Prisank
med Kranj.sko goro in Trento. Luknja je tako velika, da bi bilo prostora za precej veliko hišo. Vendar ljudje ne hodijo skozi, ker pot v Trento bolj nizko in na desno pelja; tudi bi bila velika težava, le do te luknje priti, ker je med strmimi stenami in visoko pod vrhom. Pravili so pa, da je nek pogumen hribolazec že tudi tu skozi splezal.
Taka luknja je tudi med Planico in Koritniško dolino na Bovškem, od Eateč na levo roko pod Babjem zobom (Mangartom 2678 Mtr.). In ravno to luknjo menda Valvazor misli, ko piše, da ljudje skozi hodijo na Bovec. Videl jo sam še nisem in toraj tudi ne morem povedati, kako je velika in visoka, in če ljudje kaj pridno skozi hodijo ali ne.
Luknja pa se tudi imenuje sedlo ali prelaz med Triglavom in Steinerjem (2506 m.), ki meji Kranjsko in Primorsko deželo in loči črno morje od jadranskega. Na kranjski strani namreč izvira spod Luknje Triglavska Bistrica, ki teče skozi Vrata (dolino), na poti sprejme Peričnika in se v Mojstrani sklene s Podkorensko Savo, ki se izliva v Donavo in z njo v črno morje; na Goriški strani pa izvira Zadnjica, pritok Soče, s ktero teče v jadransko morje. Luknja stoji 1779 metrov nad morjem, tedaj še nekaj visi, kot Eožica, ki mori le 1776 metrov. Luknja je toraj najviši prelaz kranjske dežele, ker uni prelaz med Kranjsko goro in Trento, med gorama Pri-
sankom (2555 m.) in Mojstroko (2367^, imenovan na Vršiču ali na Močilih je le 1606 m. visok.
Na vrh Luknje se potrebuje od Dovjega skoraj 5 ur, vedno ob levem bregu Bistrice po dovolj zložni in kolovozni poti, ki neha pri zadnji (Smrlinekovi) koči. Ta koča je skoraj ravno na pol pota. Od koče se potrebuje do izvirka Bistrice še dobre pol ure, in skoraj 2 uri je pa treba potem v breg po strmi megljini na Luknjo plezati, dasiravno se od spodaj človeku zdi, da ni več kot pol ure. Pot je le malo znati, ker jo po zimi plazovi, po leti pa hudourniki pomedejo; popotnik stopi, kamor more, da le na kviško gre, kar je pa silno težavno, ker se pesek kar pod nogami melje.
Čez to Luknjo hodijo večidel le pastirji, ki Bovške ovce na Kranjsko stran ženejo. Tudi je ta prelaz komaj 4 mesece odprt, ker je sicer s snegom zameden in pokrit. Te Luknje se megla še raje drži, kakor Triglava; velikokrat so namreč vrhovi čisti, iz Luknje pa se kadi kakor iz kakega kotla. Zato tudi tukajšnji ljudje pravijo, da dež v Luknji mlade ima, ter se tudi v Luknjo ozirajo, da bi spoznali, kakošno vreme da bode. Kadar se namreč v Luknji oblaki kažejo in podijo, je to znamenje, da jug od morja tišči in da so je v par dneh gotovo dežja nadejati.
giniti je začelo tuje nasilstvo r narodnem oziru. Zasijal je ta žarek, oznanjujof lepšo prihodnost ter je razveselil ves slovenski narod. Pa to veselje ni trajalo dolgo. Zakril je obnebje gost oblak naglo se širečega brezverstva. Da brezverstvo žuga utopiti človeštvo v nesrečo, žuga vničiti Slovencu vero in ž njo narodnost in srečo. Edina vera je trden pod-stav, na kterem se da sezidati nerazrušljivo poslopje narodnosti in sveče; na njej slonita ravno-pravnost in sreča tudi pri Slovencu. Ako se posreči sovražniku vzeti Slovencu vero, izpodbije s tem podlago blagostanja in narodne prostosti.
Da je vera vir vse sreče, nevera pa vir nesreče, tega nas poduči povestnica, to nam kaže skušnja tujih narodov; kjer je izginila vera iz src, ondi je zavladalo brezupno stanje, kterega ne ozdravi nobeno novošegno sredstvo. Učimo se iz tuje nesreče, kam da pripelje nevera; ne delajmo še poskusov z lastnim narodom s tem, da mu pustimo vzeti vero ali znabiti še celo pomagamo k temu. Trdna vera je ohranila naš narod v teku stoletij, da ni izginil raz zemeljskih tal, le ona mu je dajala moč, da je zaupajoč v Boga vstrajal v vseh nezgodah in nesrečah, da je premagal mnogoštevilne notranje in zunanje sovražnike. Slovenec pa potrebuje posebno današnji dan moči vere in zaupanja v Boga, ko se mu ponuja od vseh strani novošegna omika. Trd boj bije naš narod ter ima jako težaven položaj. Obdajajo ga skoraj od vseh srani veliki narodi, kakor železen, močan oklep ter vplivajo nanj s svojim življenjem. V posebni dotiki s Slovenci sta narod nemški in laški. Velik del teh dveh narodov opušča bolj in bolj rešilno vero ter se oprijemlje vedno bolj grude, zloglasnega materijalizma, ki se je izcimil iz nerazumljene, neprebavljene omike ali da bolje rečem, hiperkulturne (prevelike, lažnjive omike), občna beda, dušna in telesna nesreča žuga tema narodoma od vseh strani, ker slušata rado-voljao sicer laskave, a pogubne svete novošegnih modrijanov. Kot pravi humanisti (človekoljubi) hočejo posebno nemški učenjaki — osrečevalci svoje pogubne nazore širiti dalje med svet, med narode sosede, tako {tudi med bližnje Slovence; tudi nas žele potegniti v vrtinec materijalizma, da pripleše tudi naš narod v tem pogubnem, mrtvaškem plesu do kraja propada, iz kterega ni rešitve.
Eavno ona tako hvaljena nemška kultura, ktero nosijo nemški pijonirji na vzhod in jug, je najbolj sposobna pripraviti naš narod ob časno in večno srečo; bolna in kužna je ta kultura in mi jo pozdravljamo kot pravo danajsko darilo. Ako jim drago, naj žive Nemci sami zadovoljni v njej, prosto jim! Mi Slovenci bomo prav veseli, ako nas s takimi osrečevalnimi nauki pustš lepo pri miru. Slovenci si bomo že znali sami vstvariti zdravo, čvrsto poslopje omike, in to iz lastnega, zdravega, narodnega življenja; ni nam zato treba presajati tuje, s strupom napojene, ovenele cvetke v svojo zemljo ter si podkopavati srečo. Zadnji čas je, da zapre veren Slovenec vsa pota tej lažnjivi omiki; mnogo izobraženih Slovencev je pilo že iz nje med in pelin, obrodila je tudi pri njih sad. Tega hočejo razpečavati tudi med svojim slovenskim ljudstvom v podobi pri-kupljivega liberalizma; lep je na zunanje ta napačni liberalizem ter se kaj rad prime človeškega srca.
Tako se je jel prijemati ta laži-liberalizem tudi našega naroda, sicer bolj natihoma in po malem, vendar dovolj, da smo dolžni obračati nanj vso svojo pozornost. Slabo seme je že vsejano: ako ga ne streme ter mu pustimo poganjati in roditi sad, bode izrastel iz njega poguben sad socijalizma in nihi-lizma. S strahom se bodo prepričali naši potomci ali deloma že mi, da bije našemu narodu plat zvona.
Naša slovenska mesta, ki so najbolj pristopna tujim vplivom, kažejo že v malem, kak naraščaj da se more vzgojati v materijalnem duhu. Moremo pa le pričakovati srečnih časov, ako najdemo vedno več vernih učencev Feuerbacha, ki pravi: „ako hočete ljudi zboljšati, naredite jih srečne; ako jih pa hočete storiti srečne, obrnite se do vira vsega veselja, vse sreče: do čutov". Kam more voditi tako načelo? Ne li v pogubo? Mar ne izgubljajo oni, ki se klanjajo temu nauku, dušnih in telesnih moči ter kopljejo jamo sebi kot posamezniku te družini? Nasledek nemo-ralnosti je pogin krščanske vere, pogin krščanske ljubezni. In s tem je dovolj rečeno; odprta so občni nesreči vrata na stežaj; srečno življenje neha!
(Dalje prili.)
Politični pregled.
v Ljubljani, 14. avgusta.
!?fotranje dežele.
Ker vse čivkanje nemiko-liheralcev v Avstriji neče še napraviti preobrata vladnega zistema, začeli so z Dunaja na Nemško politične rakete spu-šati v podobi pobožnih željd, da naj bi se vendar iz Berolina na Dunaj namignilo ministru Taaffeju, da če je Avstriji sploh kaj ležeče na spoštovanji sorodnih Nemcev, naj vendar odstopi za božjo voljo od slovanoljubne politike (!), ktera mora prej ali pozneje Avstrijo razsuti! Oj hinavska gadja zalega! Koliko zvijače, goljulije in laži' Kedaj in kje so se pa Slovani še pod Taaffejevo vlado v zvezde kovali? Saj se nam še tega ne dil, kar nam po ustavnih postavah in po narodnem pravu gre! Kedaj so pa še Slovani škilili čez mejo preko črno-rumenih kolov, kakor fakcijozna opozicija vsak dan dela? Kedaj so Slovani klicali ptuje države na pomoč zoper lastno domačo vlado, kar se liberalnim Nemcem prav nič ne studi. Koliko so si še lansko leto prizadeli, da bi bili nahujskali Madjare proti Taaffeju in proti Slovanom; toda Madjari so se ob pravem času še živo domislili raznih ljubeznjivosti, ki so jih imeli na razpolaganje v „D. Ztg." in „N. fr. Pr." zarad erdeljskih Saksov, nemškega Schulvereina in zarad po madjarskem živečih Nemcev. Zarad tega so jim fige pokazali in hrbet obrnili. Sedaj že zopet prosijo, da bi Bismark iz Berolina Slovanom za-žugal, toda če bo tako, bo Bismark leskovko zopet za nemške liberalne izdajalce v roke vzel, kakor je to že enkrat naredil, da jim je več avstro-ljubnega duha priporočal in pa mir s svojimi sosedi na src6 pokladal.
„Pester Lloyd'' se jezi in Čehom nedoslednost očita, kako da so zamogli Starčevičance v Pragi ravno tako gostoljubno sprejeti, kakor so nedavno poprej sprejeli ogerske Cehe in Madjare. „Politik" mu pa vrlo dobro odgovarja, da tukaj ni čisto nobene nedoslednosti, in da Čehi v Pragi niso sprejemali gostoljubno Starčevičancev temveč svoje sorodne brate Hrvate. Ali naj bi bili morda morali ravno
pred slovanskimi gosti tiste duri v gledišče zapreti, ktere so neslovanskim gostoljubno odprli? Ali morajo morda Cehi Hrvatom in Slovencem prepovedati, da ne smejo v Pago, in morajo sami opustiti izlet v Krakov, da se ne bode „P. L." plašil? O gotovo, tega ne! Naša naloga mora biti na slovanski živelj tako in toliko vplivati, da bode koristen postal za splošno monarhijo, ne pa, da bi ga zatajevali morda Nemcem ali pa Madjarom na ljubo. Slovani se jim ne stavijo v napotje pri njihovem podjetji in državnih naporih in ravno tako naj se tudi oni Slovanom ne stavijo po robu, kajti Slovan želi z vsemi v miru živeti. Dajte nam mir, sosedje naši, kakor ga dajemo mi Vara, in lepo v složnosti živeli bomo drug poleg druzega, da bo veselje. Ne odtegujte nam pravic, ki nam gredo po vsih postavah, in najboljši prijatelji bomo, kakoršnih se v resnici iskati mora. Dokler pa tega ne bo, ne more ničesa biti. Toraj se tudi ni treba ljubosumnega delati, ako se v Pragi Slovanom na Slovanski zemlji pravica godi.
Na Štajarskem popravili so volilni zapisnik velikoposestva, iz kterega so izbrisali vse tiste hišne posestnike, ki so vpisani v deželni knjigi (Landtafel), na kteri način je mnogo liberalcev odletelo. Kljubu temu ima pa liberalna stranka ondi še večino, ako-pram neznatno, če se bodo vsi volitve vdeležili.
„Nur detitsch!" V Opavi na Šlezij-skem zbrali so se nemško-avstrijski učitelji na shod, kjer so se pomenkovali v pedagogičnih zadevah. To priložnost porabi pa veliko - nemška „Eeichenberger Ztg." ter toži v uvodnem članku: „Avstrijske nemške šole do sedaj niso bile za nič, ker se je po njih mladina le v avstrijskem duhu izgojevala, v nemškem pa ne. Naraščaj iz te šole čuti se le Avstrijce, nikakor pa ne Nemce. Temu se mora konec storiti, kajti nemška mladina ne sme se ni,č več vzgojevati vavstrijskem duhu, ker je kaj tacega velika nesmisel, in to zato, ker avstrijske narodnosti ni, toraj tudi avstrijskega duha ne more biti! Nemci iz dosedanjih šol po Avstriji so res mislili, da so Bog zna kakošno domoljubno delo doprinesli, ako so zatajili svojo nemško narodnost in so se dobro počutili v neki mednarodni brezznačajnosti. Ker pa nemški narod ne more svoje slave ondi iskati, kjer so narodni kolefoktarji ii la Schneider, Assman ali Knotgen (avstrijski Nemci - poštenjaki, ki so. v prvi vrsti Avstrijci potem še le Nemci, ter za to pristu-deni izdajalcem. Vredn.), smatramo si toraj za prvo dolžnost, da si svoje šole osnujemo na podlagi narodnosti, da se bo iz njih porodil rod, ki ne bo druzega, kakor le nemšk!" Kaj ne, kak sad!? Popolno veleizdajalstvo, pa list še zasežen ni bil! Gotovo se to nič druzega ne pravi, kakor z drugimi besedami: Odredite nam rod, ki bo le na to pazil in gledal, kako bi pri prvi priliki državo avstrijsko, drago našo domovino, Prusu izdal. Res je, stokrat ste nam to že namignili, stokrat smo to med vrsticami že tudi brali, a v taki nagoti, tako popolno brez vsega zakrivanja in tudi brez vse hinavske sramežljivosti pa vendar še ne kmalo. Naj se nam ne zameri, če spet pridenemo s Katonovim: Ego vero censeo, naj visoka vlada takih proizvodov brez kazni ne pušča, sicer bode pri podložnih s časoma vse monarhično čutilo za ljubo Avstrijo zatrto. — Pa še nekaj: Koliki razloček med nazori c. kr. državnih pravdnikov. List namreč še zasežen ni bil. Po Slovenskem se listi konfiscirajo zarad malo napačno postavljene besede, da-si sta ljudstvo in vrednik cesarju iz srca vdana, ter še kaj napačnega ne mislita ne; med Nemci se pa veleizdajski članki med svet spuščajo, da se taisti nad škandaloznem počenjanji zgleduje in pohujšuje, pa — saj plačilen dan za tako preziranje ne bo izostal, kakor on leta 1866 ni izostal !
VManje države.
(Jniofforskl poohlantenec in senator Božo Petrovič je svoje opravilo v Carigradu dovršil in
Goriškem štejejo 7—8 ur. Na vrhu Luknje je bil leta 1866 žendarmerijski piket, ker je veliko laških vojakov iz naših polkov všlo in so po skritih prelazih v domovino hiteli. Vendar na tem prelazu niso nobenega zasledili.
Čez Luknjo sem jaz ensamkrat hodil; in sicer 27. julija leta 1874 v družbi nekega davkarskega uradnika, rojenega Dovžana. Prišla sva tisti dan do Soče, farne vasi med Trento in Bovcem, kjer sva v faiovžu prenočila z gospodoma iz Trente in Kranjskegore, ki sta se nama na poti pridružila. — Drugi dan smo se vsi vzdignili proti Bovcu; ali na tej poti bi nam bil moj spremljevalec kmalo na potu umrl. Ker se je pred ta dan snežnice iz Bistrice in Zadnjice napil (kljub mojemu svarjenju), se ga jo huda kolika lotila, tako da ni mogel več naprej in da smo morali nekega moža najeti, ki ga je na hrbtu nesel do bližnje vasi (do Kala), od koder smo hitro poslali po duhovna in zdravnika v Bovec. Nagla pomoč mu je pomagala, da je tisti dan in potem čez noč vsaj toliko okreval, da smo ga tretji dan na poštnem vozu do Trbiža in potem po železnici do doma spravili, kjer je več dni še bolehal in polegal, ter priložnost imel premišljevati, kako ne-
spametno je, če človek ves vroč, zdelan in poten izpod snega tekočo vodo pije.
Tudi mene je pot čez Luknjo hudo zdelala, da sem trudne noge še le čez več dni zopet poravnal, pa tudi ta nezgoda s spremljevalcem mi je v žalostnem spominu ostala, tako, da nimam nič kaj ve-velja, še kdaj čez Luknjo hoditi.
Pa zakaj da bi se ta Luknja imenovala Hudičeva Luknja, ker vendar do zdaj v nobenem zemljevidu nima tega imena?
(Daljo prih.)
Bivanje na Gorenjskem.
Prešel sveta na vso stili strane, Vidol krajo tolikanj opevano, Kterili slava do nobos kipi; Vsi so lepi v svojemu resu, Vsi so lepi, ali vsi skupaj niso Kakor s' domovina moja ti!
]'reradovič,
Kak razloček je med življenjem velikomestnim in onim v prosti naravi na deželi! Tam vidiš gnječo ljudi, drugo tik druge, tako tudi le od ozkih ulic ali malo širjih cest ločenih zgradb: palač, zavodov in
cerkvii, izmed kterili se le posamezni stolpi vun vidijo, in ogledajo taiste, spoznaš, da je . vse le človeški umetvor po novejšem slogu izvršeno. Tu imaš pa na razgled obširno gričevje, zelene planjave in drugo nad drugo vzdigajoče se gorovje, ktero ko-nečno presegajo veličastni proti nebu kipeči beli snežniki; te ločijo prostorne in obraščene doline polne prijaznih vasic, sadnih vrtov, zlato-rumenega žitnega polja in obširnih pašnikov, po kterih prekrasni Flori se mnogovrstne rastline skušajo vsaka v svoji lepoti, in po kterih prebivalci iščejo vsakdanjega živeža. Občudovaje to naravo, boš gotovo prepričan, da jo jo vstvarila le božja vsemogočnost, in to pred tisoč in tisoč leti, ali vendar je in ostane zmirom nova, ker človeška razumnost take umetnijo nikdar ne bo prešinila.
V mestih te obdaja vedna tesnoba v gibanji, sprehajališča so navadno precej oddaljena, domači vrtiči sploh pretesni ali jih celo ni, vživaš toraj večino dne oni sparjeni in od premnogih tovarn spri-deni zrak, celo v hiši ne najdeš poleti hladnega prostora, kadar pekoče solnce zidovje razgreje; da, tudi ponočni mir ti vudni ropot voz kolikor toliko kali. Tu pa na deželi komaj prestopiš vežni prag.
se je v nedeljo domu povrnil po Donavi do Buda-pešta; od ondot potoval je preko Eeke. Preden je odšel povabil ga je sultan še na dvorni obed.
V Hamburgu so prišli na sled cesti, po kteri so si anarhisti uvaževali svoje blago, kakor na pr. prepovedane tiskovine, dinamit in drugo orožje iz Aug eške in Amerike v Evropo. Mornarje namreč imeli so v svoji službi. Angleška policija izvohala jih je prva in ker so se ji izmuznili iz področja, opozorila je policijo v Hamburgu, da v petek, t. j. 8. t. m. prijadra tjekaj angleški parnik ,.Eli-zabeth", kterega naj ondi preiščejo. Komaj se je parnik zasidral, že je vso polno Hamburških redarjev se nanj podalo, ki so ga jeli preiskovati. Med robo pomorščakov našli so mnogo anarhističnih tiskovin, ki so bile deloma na Angleškem tiskane, deloma pa v Ameriki beli dan zagledale. Dalje so dobili zabojček dinamita in petard in pa, kar jim je najbolj važno in ljubo, natančen zapisnik nemških anarhistov. Vsled tega zaprli so takoj štiri matroze rojene Nemce okoli Stettina doma. Pri zaslišanji obstali so, da so člani delavskega društva, ki ima svoj sedež v Hullu, pomorskem mestu Yorške grofije, in da so že več časa preskrbljevali promet med angleškimi in nemškimi anarhisti. To je toraj že ena pot, po kteri so sovražniki sedanjega človeškega .rodu svoja peklenska sredstva dobivali, s kterimi so mislili zemljo dvigniti iz njenih sedanjih tečajev. Bog zna, koliko druzih pomorskih delavcev, ki se po ladijah vozijo iz enega kraja v druzega, služi še na tak način anarhistom, da jim namreč prepelja-vajo blago iz Amerike v Evropo, iz Angleškega na Nemško, od koder se potem že laglje na vse kraje
raznese.
Veliko psov je zajčja smrt, veljil v polnem pomenu besede o Afgancih v Aziji, ki imajo svojo deželo med angleško Indijo, Perzijo in ruskimi naselbinami okoli Merva. Znano je, da so si Eusi Merv še le pred malo časom priborili, vsled tega državna meja med ruskimi najnovejšimi naselbinami in med Afganistanom, nad kterim imajo Angleži pokroviteljstvo od poslednje vojske, ni še prav nič določena. Angleži se Eusov kolikor toliko v Aziji vendar-le boj^ da bi jih danes ali jutri ne napadli. 2arad tega so pa sklenili, da bodo, dokler se državna meja natanko ne določi, postavili svoje konjike na stražo ob afganistanski meji proti Mervu, ker dosedanja afganska straža le površno in slabo svojo dolžnost opravlja. Od druge strani pa po Afganistanu tudi Perzija preži, osobito po onem delu, kjer je trdnjava Herat, in teh se Afganci še najbolj boje. Meje vravnavati jele se bodo meseca septembra, ter je Angleška dotične komisarje že imenovala. Da bi .se Angleška in Rusija sedaj že spopadli, na to še misliti ni, ker Eusija v svojem novem stališči okoli Merva ni še zadosti vtrjena, da bode pa Afganistan svoje dni ruska provincija, je skoraj tako gotovo, kakor bi bilo z žebljem pribito. Znabiti bo Perzija Eusiji še prostovoljno pomagala, če se ji potem Herat odstopi.

Izvirni dopisi.
Iz Šenčurja pri Kranji, 13. avg. Včeraj nekako ob polu treh popoludne bil sem na vrtu prebirajoč neko knjigo. Vročina je bila silna. Na mah pa se po-bljska na lahko iz skoraj jasnega neba, — na to glasen grom, a kmalu ugledam dim vzdigajoč se ne daleč za, vasjo. Treščilo je bilo v kozolec v Srednji vasi. K sreči je bil skoro prazen, le nekaj leče je bilo v enem oddelku. Dva oddelka sta pogorela, drugo so otoli. — Kmalo na to pa zapodi veter od Grintovca dt i črno-temne oblake in o pol ure imeli smo to-
liko močnega dežja, da je po vseh cestah voda tekla. Vihra ta pa je kmalo pojenjala brez slabih nasledkov. Toče smo se pri tej neznosni vročini zelo bali. K sreči je pri samem dežji ostalo.
Iz Motnika, 11. avgusta. Med tem, ko se drugod hud naroden boj bije ter tudi v Tvojem obližji, predragi nSlovenec"! vsak na svojo roko politiko uganja ; vodi nas verne katoličane na deželi ves drugačen prevzvišeni cilj. Nedelja 10. avgusta je bil namreč posebno slovesen dan za tukajšno faro. Obhajala se ginljiva slovesnost: Blagoslovljenje novih podob prenovljenih oltarjev, ki so bili vsi prenovljenja potrebni. Pričujoči verni so bili pri dolgotrajnem duhovnem opravilu globoko ginjeni in spodbujeni. Blagoslovljenje novih podob kakor slovesno službo Božjo z azistenco sosednjih gosp. duhovnov opravljal je tukaj na počitnicah bivajoči gospod Dr. Stanonik iz Gradca. Zlasti pa je vernim do srca segala in dobro v spominu ostala jedrnata pridiga preč. gosp. Fr. Eome-ta, župnika Čemšeniškega. Nepozabljiv bo ta dan ostal vsem tukajšnim faranom. — Konečno naj še omenim mojstra, ki sta delo v cerkvi pohvalno izgotovila. Podobe (novih 15 po številu) za stranske oltarje izdelala je umetnijska roka g. Zajca, akademičnega podobarja in kiparja v Ljubljani, prav mojstersko. Prenovljenje in deloma predelavanje vsih oltarjev, prižnice, orgelj, krstnega kamnja, obhajilne klopi in križevega pota izvršil je ravno tako pohvalno, lično in krasno g. J. Šubic iz Loke. Oba naj bodeta toplo priporočena za take in enake dela vsim cerkvenim predstojništvom.
Iz Dobrepolja, 12. avgusta. Ni še dolgo tega, kar je nek č. g. dopisnik od tu poročal o tukajšni novi maši, ki se je vršila 3. avgusta. Temu dopisu naj dostavljam, malo opazko. — Gosp. dopisnik jako nedoločno poroča in med drugim tudi pravi, da se je plesalo, kot bi šlo za stavo, a nič ne pove kje; tedaj bi znabiti kdo mislil, da se je plesalo na domu gosp. novomašnika, kjer o plesu ni bilo ne duha ne sluha. Da so pa drugje v kaki gostilni bili kaki škripači, to je pa že mogoče, kajti o taki priliki tudi ptuji godci pridejo v faro, da zaslužijo kak krajcar. — Danes ti pa imam predragi „Slovenec", poročati še nekaj bolj veselega, imenitnega, kakor je nova maša, poročati veselo vest o zlati maši tukajšnjega preč. g. župnika Val. Sežuna.
10. avgusta je bil dan, ki ostane Dobrepoljski fari vse dni v živem spominu. Že prej ta dan so se delale velikanske priprave; vas se je skušala z vasjo, ktera bode več storila za olepšanje. Zares farani so pokazali, da čislajo in spoštujejo svojega duhovnega očeta. V predvečer tistega dneva razobesile so se v stolpu slovenske trobojnice, postavili so se pred cerkvijo in farovžem zeleni mlaji, v obliki drevoreda. Pred farovžem stal je lep slavolok z napisom:
„Dobrepoljska fara dau's se raduje Zlato ko mašo njen župnik daruje",
ravno tako je pred vhodom na mirodvor bil drug slavolok z napisi:
„Zlatomašnik bodi pozdravljen!" in na drugi strani
„Čast in slava zlatomašniku!"
Pride večer. V vasi Videm, kjer je farna cerkev, bilo je kakor pri belem dnevu, lučica pri lučici je
migljala na oknih. Na mlajih viseli so razno barvani lampijoni, isto tako se je odlikovala z enakimi lampijončiki kaplanija, šola. c. k. poštna hiša gosp. trgovca Jakliča. Zažgale so sosednje vasi: Cesta, Zdenska vas, Podpeč in druge velikanske kresove, ki so razsvitljevali mirno noč. Eazlegal se je od vseh strani močen strel možnarjev, vmes se je pa lepo podalo petje slovenskih narodnih pesem. Sostavil se je še poseben pevski zbor, ki je zvečer po „Ave Mariji" pred župnijsko hišo zopet v slavo preč. g. jubilanta zloženo himno, ktera se glasi:
Srca k Bogu povzdignimo, O preljubi verniki, Za ta dan se zahvalimo, Dan veselja in časti. Slavnost redka se praznuje, Veseli se in raduje, Tega dneva lepega, Fara Dobrepoljska vsa.
Čujte, k sveti zlati masi Nas zvonovi vabijo, Ktero v farni eorkvi naši Gospod 0«e nal pojo. Gospod oče prespošt'vani, Ki od Jezusa poslani, Let za nas premnogo že, Res očetovsko skrbe.
Kar so novo maso peli, Let je ravno petdeset, Danes pa so doživeli, Drugo novo mašo spet. Toraj vai se veselimo, Z njimi Jezusa hvalimo, Da nam čvrste jih živi. Jih podpira stare dni.
Zlatomašnik prespoštvani! Srčno Vas pozdravlja rodi Dolgo še naj Bog ohrani, Fari naši, Vas Gospod I Srečno nas, pastir, vodite, K Jezusu nas pripeljite, Da nas djal bo sodnji dan. Med ovce na desno stran!
Se vse lepše, veličastniše je bilo pa drugo jutro, ko se je imela obhajati zlata maša. Šolska mladina podala se je pod vodstvom tukajšnjih učiteljev v sprevodu pred duhovnijsko hišo, držaje v rokah zelene lipove vejice, a učenke vrhu tega še v beli obleki z venci na glavi. Postavili so se v špalir od farovža do cerkve, na eni strani dečki, na drugi deklice, vmes se je pa pomikal sprevod duhovnikov s preč. g. jubilanton me lepo vbranim pritrkovanjem zvonov. Sosednji gospodje duhovniki so gosp. zlatomašniku v spomin izročili krasno palico. Na vrhu stoji biret, spodaj je v njo vdelan lep križec in okoli njega umetno postavljene školjke, vse iz sv. dežele. Okoli palice se pa vije kronografičen napis: lUBILANTI HODIE VALENTINO ANTISTITI BONOCAMPENSI SALUS AC PAX.
Slavnostni govor je prevzel vis. čast. g. dekan Martin Skubic. V lepem, jako navdušenem govoru opisoval je pree. govornik življenje jubilanta, omenjal težave, ki jih je imel za časa svojega kaplanovanja v Cirknici, kjer je razsajala tistikrat kolera in pri sv. Petru v Ljubljani, kjer je morila nalezljiva bolezen legar po kosami, katero so duh. pomočniki Sv. Petra oskrbovali. Slikal je nadalje zasluge preč. g. zlato-mašnika, ki si jih je pridobil v Dobrepoljski fari skozi 19 let svojega službovanja; poživljal je farane,
že si lahko v vrtu in na prostem ter dihaš prosto čigt in od raznih rastlin vonjav napolnjeni zrak; le dober strelaj od hiše si pa že v vesoljnem božjem vrti, raz kterega ti je krog in krog odprt razgled na zemeljska in uebna čuda, in ko ti o lepem vremenu razpenja se nebeški obok kot venec miru in upanja, v solnčni svitlobi se leskečejo na okrog po , hribih stoječe bele cerkve, o kako bi človek od veselja in radosti ne vzkliknil: O srčno veselje in zlati mir, ki se iz te prirode zlivaš v naša srca, ter povzdiguj nas nad žalostno vsakdajnost; oj ostani vedno nad nami!
Misliš li, da je kaj boljše pri večernih shajališčih in zabavah? Ees da se taistih v mestu lahko vsak dan vdeležuješ, toda prisiljen si biti v družbi prenapetih gizdalinov in gospic, kteri ti vsako besedo, vsak migljej, s kterem kolj udom, in glede obleko od prvega do zadnjega „knofa" vse na de-vajo, ojsro presojujejo in obsojujejo, zabavljajo in se zaničljivo posmehujejo, tako da trenutka veselja (če ga pa le če vjamemo), naj nam nikdo ne zavida, saj ga dosti drago plačamo. Vse to odpade na deželi; tu med priprostim in s pretirano vliko še nepokvarjenim ljudstvom veljti vse tako obnašanje za
spakarijo; lišpa petreba je le toliko, kolikor ga splošna snaga zahteva; beseda je priprosta, domača, prijazna; oj kako veselo gibanje med kmetiškim priprostem ljudstvom in kaka zoprna prenapetost med mestnim, gospodskim ljudstvom. Blagor mu, ki zamore sprostiti kake tedne, mesece, resnično za delo polovica vnovič oživi.
Vse to pa občutiš tem bolj, ako si že več let oddaljen od premile svoje domovine, kjer je tekla zibelka tvoja in ako ti tvoji znanci in prijatelji še žive, in ako imaš še konečno priliko, bivati pri svojih sorodovincih, v krogu gostoljubnih oseb, ljubih bratov, sester i. dr.; oj blagor mu, trikrat blagor, kteremu je dano vse to vživati; pozdravljen, pokrepean in prerojen bo zmožen zopet delovati vspcšno in koristno za „Vero, cesarja in dom".
Vsega tega prepričati se, oziroma vse to skušati, ponudila se mi je prilika sedanji čas, in to v prijaznih Gorjah, kjer imam razun prekrasnega razgleda tudi na vse štiri strani, komaj uro hodil do raznih zemeljskih čudov in drugih romantičnih prostorov, kakor: Pekel (skalnati prerov na Pokluki), Fužino v Eadolni, Višelniški grič, Dobravski šum in rovti na Križih, raz kterih se ti globoko doli
pod teboj v vsi svoji miloti pokaže Blejsko jezero z mičnem otočičem v sredi, enako biseru v tem rajskem kraji. Čuditi se je, da je ta divni kotiček mojega sedanjega bivališča še tako malo znan ter nikakor ne dosega števila tujcev, ki bivajo na poletnem oddihu, po drugih manj romantičnih krajih. Glavni vzrok je iskati v tem, da ima tukajšnji kmet na svojem posestvu dovolj dela, vsled česa se mu tudi nikakor ne splača za posamezne osebe imeti pripravljene prostore in osobje za postrežbo. Dalje pa ostajajo navadno raje po večih gostilnah, kjer imajo vsega na razpolaganje in taisto tudi primerno plačujejo.
Se ena zapreka bi se tukajšnjemu prebivalstvu lahko zarad tega očitala, namreč premalo spoštovanja do tujcev, kar se sicer v okolici vkljub večji dotiki s taistimi v še večji meri nahaja; to pa ne-* koliko zakrivi omenjena gospoda sama, drugič pa tukajšni kmet zarad dozdaj mu primanjkajočih sred- | stev res ni na toliki stopinji omike, kakor je odkritosrčen in pošten. Pred je bilo tudi malo dotike s| svetom, tedaj malo zabave. V tem se pa že vidii nekoliko napredka; pred poldrugim letom osnovalo j se je tukaj „Bralno društvo" s pevskim zborom, pri-
da naj še bolj kot do zdaj ljubijo, spoštujejo svojega duhovnega očeta. Sv. mašo so služili prež. gospod zlatomašnik vpričo obile asistence in mnogobrojne množice ljudstva. Občudovali smo med mašo njihov še krepek, milo doneči glas, tako da bi človek po glasu sklepal, da ima pred seboj novomašnika, a ne 74 let starega jubilanta. Po končani službi božji in odpetem „Te Deum-u" podali smo se zopet v sprevod iz cerkve v župnijsko hišo, kjer so se pri zmernem obedu, razne napitnice na preč. g. jubilanta visoko čast. g. dekana, zbrano duhovščino itd. vršile.
H koncu pa še vskliknem: Bog ohrani preč. gosp. zlatomašnika še mnogo let Dobrepoljski fari v veselje in prid, da bi čvrsti na duhu in telesu obhajali čez nekaj let še diamantno sv. mašo. Fiat!
Domače novice.
{Na slovensko slavnostno predstavo) v soboto 16. avgusta obnovljeno opozorjamo s pristavkom, da je glede lož na nepar, početek pa ob 8. uri zvečer. — Z gotovega vira izvemo na našo žalost, da se preseli s svojo sestro Gustiko, naša nadepolna, jako nadarjena igralka in pevka, gospodična Matilda Nigrinova vkr. narodno srbsko pozorišče v Beli-grad. — Slovenci pozor! Treba nam bode, da si gmotno stalnejše osiguramo naše gledališko osobje, poglejmo na naše severne slovanske brate Čehe, po-snemajmo jih v vsem, zlasti pa glede požrtovalnosti v vzdržavi narodnega gledališča, ako nečemo, da propade. Naša mladež naj si ogreva svoja srca do milega našega jezika, poslušajoča pazno na veščo izgovarjano slovensko besedo raz odra.
(DuhovsJce spremembe v LavantinsM škofiji.) Preč. g. dr. A. Suhač je postal župnik pri sv. Ani na Krivembregu.
(Častiti gg. misijonarji od sv. Jožefa pri Celji) so obhajali sv. misijon pri sv. Jurju v Slov. goricah od 3. do 15. avgusta; od ondot pa grejo k svetemu Lovrencu v Slov. goricah.
(Vojašlca godba) svira danes popoludne ob navadnem času pod Tivoli; — jutri o poludne pa v ^Zvezdi" po naslednjem sporedu: 1. Koračnica. 2. Eossinijeva ouvertura iz opere „Tancred". 3. „Eože iz juga" Straussov valček. 4. Tretje finale iz opere „Don Oarlos" — Verdijev. 5. „Tombola" Polka fran9 —^ Panhansova. 6. „Entweder-Oder" Polka brza Straussova.
{Goljufiji) prišli so na sled predvčerajšnjem v Trstu pri komercijalni banki, ktera je za 2000 goldinarjev oškodovana. Pred tremi mesci je nekdo banki ponudil menjico na 2000 gld. glasečo se v zmeno. Podpisana je bila štirikrat in sicer dvakrat od jako trdnih trgovskih firm. Pred včerajšnjem je bilo čas menjico plačati, in sedaj se je pokazalo, da je menjica napačna in podpisi ponarejeni. Preiskava se je pričela.
{Obesil se je) kmetiški fant Štefan Blaž iz To-mačevega ne daleč od doma na hrastu. Obdolžili so ga menda neke tatvine doprinešene pri Jakobu Štembovu, kar si je nesrečnik tako k srci vzel, da se je končal zarad tega. Našel ga je enajstletni pastir Anzin France iz Tomačevega.
hodnje dni se bode blagoslovila lastna hiša za „bralno društvo" in tako bodo imeli domačini in tujci več dotike med seboj in več zabave.
Razvidno je toraj, da so ljudje vneti in voljni za lepo in koristno, da se jim le prav potreba dokazati zna. Naj omenim le še lepega večera 6. p. m. Napravil je namreč pevski zbor izlet na Blejsko jezero, kterega se je vdeleževalo obilno občinstva, domačega in tujega. V prijetnem večernem hladu pri svitu polne lune, v nočni tihoti smo se v čol-ničih zibali po gladkem površji jezera, v kterega gledalo je čarobno odsvitalo brezštevilno migljajočih zvezdic in svitla luna; vbrani glasovi pred nami vozečih se pevcev, so polnili naša ušesa, harmonija je ob bregovih tri- ali štirikrat odmevala. Zares čarobno in krasno! Veselje in radost, kakoršnega nima Dunaj tudi v najboljši dvorni operi, si tu kupiš za nekoliko desetič, ktere daš čolnarjem in potem za par vrčkov piva pri Petranu.
„ln Se enkrat gorenjska stran, in ti, o Bled žiroko znan! Snežnikov sivih množica, prisrčno bod' pozdravljena!"
A. G.
(Letno poročilo) čveterorazredne deške šole v Kamniku 1883/4 došlo nam je danes v roke. Na čelu mu je izpisek iz šolske kronike, za kterem so našteti šolski dobrotniki, kterih ima Kamniška šola lepo število. Leto sklenilo se je 13. avgusta se slovesno sv. mašo, po kteri so prejeli učenci letna poročila in šolka naznanila; najpridneji so bili obdarovani tudi s knjigami. Prihodnje šolsko leto se prične s 1. oktobrom t. 1. Podučevali so v štirih razredih gg.: katehet iz reda sv. Frančiška, nadučitelj ob enem vodja šoli in trije učitelji; z ljudsko šolo združena je ponavljevalna šola. Iz skupnega pregleda učencev povzamemo v L razredu 59, v II. 55, v in. 54 in v IV. razredu v 1. oddelku 26, v 2. oddelku 7 učencev; skupno 201. Ponavljevalno šolo obiskovalo jih je 20. Sposobnih za višji razred jih je v L razredu 44, v II. 37, v III. 32 in v IV. 26 in 7; skupno 140. Za prestop v srednje šole oglasilo se jih je 7. Dovrših so: IV. razred 1. oddelek z odliko 6, prvi red ima jih 14, dvojko 6; 2. oddelek ima odličnjakov 5 in 2 enojki; v IIL razredu je 10 odličnih, 22 enojk in 20 dvojk; v IL razredu zopet 10 odličnjakov, 27 enojk in 18 dvojk in v I. razredu z odliko 14, enojko ima jih 30, dvojko pa 15.
(MačJco 217 let staro) našli so, kakor „Laib. Ztg." poroča v Mariboru v nekem zidu v nalašč zato napravljeni duplini, ko so zid razkopavali podirajoč hišo. Mačka je suha kakor kresilna goba in ima okoli vrata listek z rimsko letnico 1667. Morda jo je kdo tjekaj zazidal, da ga je varovala copernic ali pa hudega vremena.
Razne reci.
—	Na vozni pošti Dunaj-Levov zginilo je na način dosedaj še ne pojasnjen pismo s 15.000 goldinarji, kterega je Dunajska firma Ozjzek v zvezi z drugim tudi 15.000 goldinarjev obsegajočim pismom pošti izročila. Eno pismo je prišlo v Levov, drugo ne.
—	V Varšovi vjeli so nekega ruskega dijaka višešolca iz Moskve po imenu Junoviča, ki je tjekaj prišel poslan od nihilistov in je menda silo nevarna naročila prinesel.
—	Dunajsko univerzo obiskalo je lansko leto 4815 visokošolcev. 479 bilo jih je doma iz Češke, 691 pa z Moravske.
—	Kneginja — beračica. Euski pisatelj Nemirovič Dančenko pripoveduje v Petrogradskih ^Novostih" pod naslovom „Dopisi iz Verone" o neki ruski kneginji, ki zdaj po Veroni miloščino prosi. Pred nekterimi leti je prišla kot bogata vdova, grofica X. z Ruskega v Italijo. Tu se je seznanila z mladim knezom Alvaro della Rocauera, kteri jo je vzel. Pa zakon je bil le malo časa srečen, in ko je bilo premoženje zapravljeno, je bilo tudi sreče konec. Mož živi v Napolji, žena — kneginja pa po Veroni berači. Imenovani pisatelj pripoveduje o več tacih ruskih aristokratinjah, ki žive v Italiji v največi revščini in pomanjkanji. Navadno je tako življenje nasledek mladostne nepremišljenosti in zapravljivosti.
Telegrami.
Maribor, 14. avgusta. Ne morem kandidirati	G r e g o r e o.
Dunaj, 13. avg, Kalnokj potuje jutri v Varzin Bismarka obiskat.
Dunaj, 14. avgusta. „Fremdenblatt" pre-motrava snidenje Kalnokjja in Bismarka in pravi, da je zveza obeh velevlasti pomenljiva za posebne koristi omenjenih dveh velesil, kakor tudi za one splošne Evrope, kajti vtrjena je na spoštovanji ptujih pravic in se poteguje za lastno pravo, čuva mir in se vse prizadeva, kar je potrebno za ohranitev miru in reda po kontinentu. Iz tega sledi, da se niti Bismark niti Kahiokj nista podala v Varzin, kjer bi politiko kovala, pač pak je obema skrb odstraniti vse, kar bi sčasoma morda dalo povod do spletek. Korak ta vtrdil bo še trdneje že obstoječo zvezo Avstro-Ogersko in Nemško, posebnih pogodeb pa zato ni bilo nobenih potreba. Sodušnost obeh ministrov in medsebojna odkritosrčnost sta važna faktorja za ohranitev miru.
Dunaj, 13. avg. Poštna direkcija pravi, da ni res, da bi se bila zgubila na pošti Pešt-Dunaj že zopet denarna vreča.
Rim, i 3. avgusta. Konsistorij preložil se je na drugo polovico meseca septembra, ker priprave za imenovanje škofov niso še dovršene.
Pariš, 13. avgusta. V vasi Omergues, ki še 500 ljudi ne šteje, pomrlo v nedeljo 18 ljudi za kolero, dva dni pozneje pa 40.
Versailles, 13. avg. Kongres sprejel jo s 509 proti 172 glasovi po odbitji vseh sprememb vse člane načrta pregledne postave. Najskrajne levica izjavila se je, da se mora izdržati glasovanja, ker načrt žali načela demokratov. Mun (klerikalec) pa pravi, da se iz debat na kongresu druzega nič ne vidi, kakor onemogla republika; Francoska naj sodi sama! Predsednik na to sklene sejo.
Tuj«i.
13.	avgusta.
Pri Maliči; VIne. Beutel, trgovec, s soprogo, z Dunaja.
—	Seidler in Kunz, trg. potovalca, z Dunaja. — Janez Solilei-mer, trgovec, iz Eottermana. — Vitez A. Spinler, iz Gradca.
—	Janez Mayer, zasebnik, iz Trsta. — Paul Hohenberg, knjigovodja, iz Trsta. — Gregor Jankovi«, trgovec, iz Vinkovcev. Marija Weber, šivilja.
Pri Slonu: F. Stampf, trg. potovalec, iz Prage. — A. Zerkowitz, trgovec, s soprogo, iz Trsta. — Lina Skarpa, po-sestnikova vdova, iz Trsta. — P. Donner, c. k. vradnik, Črno-vic. — Filip Fiseha, trgovec, iz Kaniže. — Oskar Glaser, s soprogo in hčerjo, iz Pulja.
Pri Juinem kolodvoru: Jul. Piehler, zemljeinerec, iz Dun. novo mesta. — Betti Possegger, kondukterjeva hči, iz Maribora. — Wilh. Eckhart, zasebnik, iz Trbovelj. — W. Stump, zasebnik, iz Trsta. — Vinko Kobol, dijak, iz Ljubljane.
Pri Avstrijskem caru: Franc Jessenkoz, krojač, s soprogo, iz Maribora.
Pri Virantu: Anton Schneider, z Dunaja. — G. Ptak, dijak, z Dunaja.
^Dunajska borza.
(Telegrafleno poročilo.)
14.	avgusta.
Papirna renta po 100 gld.....80 gl. 95 kr.
Sreberna „ „ „ „ . . . .	81	„	75	„
4% avstr. zlata renta, davka prosta . .	103	„	65	„
Papirna renta, davka prosta . . .	96	„	15
Akcije avstr.-ogerske banke . . .	859	„	—	„
Kreditne akcije......315	„	30	„
London.......121	„	65	„
Srebro.........„	_	„
Ces. cekini.......5	„	74	„
Francoski napoleond......9	„	64'/, „
Nemške marke......59	„	50	„
Na prodaj je
60 do 70 panjev čebel
v lepih, trdnih panjih s romčiki. Matice so lanske in letošnje. — Panji so jako čebelni in medeni; tehtajo po 20 kg. in čez.
Kupci naj se blagovoljno obrnejo na farni urad v Vipavi.	(3)
Dr. Kari Slane
odprl je svojo
odvetniško pisarno v Novem mestu
v prostorih „Narodnega doma". (2)
booooooooooooooo^
IRAfE
poprej
Matej Sclireiner,
izdelovalec cerkvenega orodja lil posode, v lijubljaiii. Sv. Petra cesta štev. 24.
Prečastiti duhovščini in p. n. gospodom cerkvenim predstojnikom priporoča svojo že staro, daleč okolo dobro poznano
delavnico cerkvenega orodja.
Zdaj izdeluje se vse prav lepo in močno, po novih obrisih in modelih; vse orodje bode izdelano v zlogih primerno cerkvam, n. pr. gotičnera, romanskem itd.; tudi imam v zalogi več reči izdelanih, kot moMfitraucc, kelihc, lampe, križe za baii-dera in altarje, svečnike mnogovrstne vellkosll, dobro posrebrene, tudi izdelujem rumene, ka-koršnc kdo želi; staro cerkveno orodje bode na novo pozlateno In posrebreno; strelovodi, ker morajo večkrat pozlateni biti, bodo v ognju po-zlateni.
Naročena dela izvrHujejo se v vsa-kortinem sloga natančno po utikasanem obrisu točno in kar mogoče po nizki ceni.
Za dobro pozlatenje in srebrenje je garantirano.	(r>)