ANALIZE & PRIKAZI | 2021 | št. 1-2 | VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE 39 ZNANJE SLOVENSKIH MLADOSTNIKOV O DEJAVNIKIH TVEGANJA ZA DEMENCO Mag. Brina Felc 1,2,3 , dr. Zlata Felc 1,2 , Mojca Oset 4 Slovenian Adolescents’ Knowledge About Dementia Risk Factors IZVLEČEK V prispevku je predstavljeno, koliko so dijaki slovenskih nezdravstvenih srednjih šol informirani o demenci, s poudar- kom na zdravstveni pismenosti, povezani s tveganjem za razvoj demence. Prikaz raziskovalnih izsledkov anketne raziskave opozori na mnenja dijakov o škodljivosti spremenljivih dejavnikov za razvoj demence v odraslosti in ob tem na pomanjkljivosti v njihovem poznavanju le-teh. Pri zmanjševanju tveganja za razvoj demence v njihovi odraslosti je treba upoštevati pomanjkljivosti v zdravstveni pismenosti mladostnikov in jim nuditi optimalne možnosti za učenje o zdravem življenjskem slogu. Ključne besede: zdravstvena pismenost, demenca, spremenljivi dejavniki tveganja, mladostniki ABSTRACT The article presents the awareness of dementia in students of Slovenian non-medical secondary schools, with the emphasis on health literacy related to the risk of dementia. The presentation of the research fi ndings of the survey points to the students’ opinion about the dangers of variable modifi able risk factors for the development of dementia in adulthood, and at the same time to the defi ciencies in their knowledge of them. When reducing the risk of dementia in their adulthood it is necessary to take into account the shortcomings in the adolescents’ health literacy and to offer them optimal opportunities to learn about a healthy lifestyle. Keywords: health literacy, dementia, modifi able risk factors, adolescents UVOD Zaradi staranja prebivalstva število ljudi z demenco hitro narašča (WHO, 2017). V Sloveniji se bo v prihodnjih tride- setih letih število bolnikov z demenco podvojilo, od 34.137 leta 2018 na 65.892 leta 2050 (Alzheimer Europe, 2019: 80). Demenca je sindrom oziroma skupek motenj, pri kate- rem so višje živ čne funkcije, med katere spadajo spomin, govor, orientacija, presoja, abstraktno mišljenje, pisanje, branje, na črtovanje idr., okvarjene do te mere, da to vpliva na dnevne aktivnosti posameznika. Pri demenci gre za postopno propadanje možganskih celic (Kogoj, 2008). Naj- pogostejši vzrok demence je Alzheimerjeva bolezen. Njena pogostnost s starostjo hitro naraš ča (WHO, 2017). Alzhei- merjeva bolezen se začne z motnjami spomina. Napreduje razmeroma po časi, zlasti pri poznem za četku. Čeprav so možna krajša ali daljša obdobja, ko se proces upo časni ali celo ustavi, ozdravitve ni (Kogoj, 2008). Mladostništvo ali adolescenca je obdobje odraš čanja med otroštvom in odraslostjo, po opredelitvi Svetovne zdra- vstvene organizacije (WHO) med 11. in 19. letom starosti (WHO, 2014). O demenci ozaveš čeni mladostniki so po- memben del družbe, ki podpira osebe z demenco pri vklju- čevanju v družbeno dogajanje. Razvite države namenjajo vedno ve čjo pozornost demenci, kar se zrcali tudi v vedno ve čjem številu izobraževalnih dogodkov, a ve čina teh je namenjena odraslim (Isaac idr., 2017; Felc idr., 2020). ZDRAVSTVENA PISMENOST Zdravstvena pismenost je širok pojem, najpogosteje citi- rana definicija zanjo je definicija Svetovne zdravstvene organizacije (1998), ki jo opredeljuje kot »kognitivne in socialne spretnosti, ki dolo čajo posameznikovo motivacijo in sposobnost za pridobivanje, razumevanje ter upora- bo informacij na način, ki spodbuja in ohranja zdravje«. Zdravstvena pismenost, povezana z demenco, pomeni ve č med seboj povezanih sposobnosti, ki jih mladostnik pot- rebuje in uporablja z namenom, da na temelju informacij zmanjša tveganje za kasnejši razvoj demence. Zdravstvena pismenost, povezana s spremenljivimi dejavniki tveganja za razvoj demence, mladostniku omogo ča, da sprejema 1 Združenje zahodnoštajerske pokrajine za pomo č pri demenci Spomin čica Šentjur 2 Visoka zdravstvena šola v Celju 3 Okrožno sodiš če v Celju, Civilni oddelek 4 Šolski center Šentjur, Srednja poklicna in strokovna šola ANALIZE & PRIKAZI VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE | Mag. Brina Felc, dr. Zlata Felc, Mojca Oset | Znanje slovenskih mladostnikov o dejavnikih tveganja za demenco | str. 39 - 45 | 40 odločitve, ki bodo zmanjšale njegovo tveganje za razvoj demence v odrasli dobi. Mladostniki imajo pozitiven odnos do resničnih in objektivnih zdravstvenih informacij in so zelo dovzetni za pou čevanje o spremenljivih dejavnikih tveganja za demenco, ki so odvisni od življenjskega sloga (Esmaeilzadeh, 2018). SPREMENLJIVI DEJAVNIKI TVEGANJA ZA DEMENCO Vzroki za nastanek demence niso povsem znani, a obsta- jajo pomembni dejavniki tveganja. Na nekatere od njih ni- mamo vpliva, na druge pa lahko vplivamo s preventivnim delovanjem (van der Flier, 2005; Rakesh idr., 2017). Vpliva nimamo na demografske dejavnike, med katerimi je starost najve čji dejavnik tveganja. Demenca se sicer lahko pojavi že pred 40. letom, najpogostejša pa je po 65. letu. Prav tako ne moremo vplivati na genetske dejavnike, saj je družinska nagnjenost k demenci dejavnik tveganja. Če je nekdo v družini že imel demenco, ima potomec večjo verjetnost, da zanjo zboli tudi sam. Vplivamo pa lahko na spremenljive dejavnike tveganja, saj je v najnovejših smernicah Svetovne zdravstvene organi- zacije zapisano, da lahko zmanjšamo tveganje za razvoj demence z redno telesno aktivnostjo, izogibanjem kajenju in pitju škodljivih koli čin alkohola, vzdrževanjem primerne telesne teže, uživanjem uravnotežene zdrave prehrane ter vzdrževanjem normalnega krvnega tlaka, holesterola in krvnega sladkorja (WHO, 2019). Razumevanje zdravja kot temeljnega za zdrav razvoj in uspešno odraš čanje dijakov je treba še naprej vklju čevati v na čin dela in u čenja, kar zdrave šole nenehno izvajajo (NIJZ, 2019). V okviru Združenja zahodnoštajerske pokrajine za pomo č pri demenci Spominčica Šentjur smo na za četku šolskega leta 2019/2020 izvedli raziskavo o poznavanju demence med dijaki in dijakinjami slovenskih srednjih šol, ki ne izvajajo zdravstvenega programa. Osrednje raziskovalno vprašanje se nanaša na povezavo med poznavanjem spre- menljivih dejavnikov tveganja za demenco in vrsto srednje šole. Zanima nas, ali glede na to obstajajo statisti čno pomembne razlike v poznavanju dejavnikov tveganja za demenco glede na razli čne vrste srednjih šol. Preden predstavimo rezultate raziskave, bomo problem konteks- tualizirali. ODNOS SLOVENSKIH MLADOSTNIKOV DO SPREMENLJIVIH DEJAVNIKOV TVEGANJA ZA DEMENCO Problem nizke zdravstvene pismenosti, povezane z bolez- nimi, med katere spada tudi demenca, je razširjen, vendar neprepoznan (Horvat idr., 2018). Predstavlja pomembno problematiko današnje družbe, vklju čno z mladostniki, ki pogosto izkazujejo bolj tvegan življenjski slog. Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je leta 2018 že petič sodeloval v mednarodni raziskavi o vedenjih mladostnikov, povezanih z zdravjem, ki se izvaja na štiri leta. V omenjeni raziskavi, v katero so bili poleg 11-, 13- in 15-letnikov prvič vključeni tudi 17-letniki, je bilo anketi- ranih 7449 slovenskih mladostnikov (Jeriček Klanš ček idr., 2019). Od njih so skušali izvedeti, kakšen je njihov odnos do zdravega prehranjevanja, debelosti, telesne dejavnosti, tobaka, alkohola in spleta ter digitalnih tehnologij. Rezul- tati raziskave so pokazali, da se slovenski mladostniki manj opijajo in kadijo kot v preteklosti. V primerjavi s prejšnjimi raziskavami se je zvišal delež slovenskih mladostnikov, ki zajtrkujejo in uživajo sadje ter zelenjavo in so nekajkrat te- densko telesno dejavni. Na drugi strani pa se pri nekaterih že pojavljajo znaki zasvojenosti z družbenimi omrežji in računalniškimi igrami, razkriva raziskava (Jeri ček Klanšček idr., 2019). Debelost Debelost pri otrocih in mladostnikih je opredeljena kot indeks telesne mase, ki odstopa navzgor za dva standar- dna odklona. Debelost je pomemben dejavnik tveganja srčnožilnih bolezni in sladkorne bolezni tipa 2 (Jovanovski idr., 2017; Kotnik, 2018). Glavni soobolevnosti, povezani z debelostjo, sta dislipidemija in hiperglikemija zaradi ne- odzivnosti telesa na inzulin, kar vodi v sladkorno bolezen tipa 2. Dislipidemijo opredeljujemo s povišano vrednostjo tistih maščob v krvi, ki so povezane z aterosklerozo. Pri mlajših otrocih je glavni dejavnik dislipidemije genetska nagnjenost, pri mladostnikih pa nanjo vse bolj vpliva tudi debelost (Jovanovski idr., 2017). Pogostost debelosti pri otrocih in mladostnikih se je v zad- njih letih v razvitih državah nekoliko ustalila, vendar osta- ja visoka (Jovanovski idr, 2017). Čeprav tretjina slovenskih mladostnikov, zlasti deklet, zase ocenjuje, da so predebeli, izračun indeksa telesne mase kaže, da jih je čezmerno hranjenih in debelih približno polovica manj (18,6 %) in da pri tem prednja čijo fantje (Jeriček Klanšček idr., 2019). Podobne ugotovitve so objavili tudi Sedej idr. (2016), ki so v letih 2004, 2009 in 2014 ugotovili pri 17.538 slovenskih mladostnikih v srednjih šolah, da je čezmerno hranjenih ve č dijakov kot dijakinj in ve č dijakov srednjih poklicnih ter strokovnih šol kot gimnazijcev. Telesna dejavnost Telesna dejavnost je pomembna v prizadevanjih za zajezi- tev globalne epidemije debelosti. Štiri petine mladostni- kov v svetovnem merilu, zlasti deklet, ni dovolj telesno dejavnih, kar gre na škodo njihovemu zdravju (WHO, 2019). Podatek je zaskrbljujo č, saj redna telesna dejavnost zdravju prinaša obilico koristi, od izboljšane kondicije srca in dihalnih organov do boljših kognitivnih funkcij, kar pomeni lažje u čenje in zmanjšanje tveganja za demenco v odraslosti. Strokovnjaki priporo čajo redno telesno aktiv- nost, in sicer za otroke in mladostnike, stare od 5 do 18 let najmanj 60-minutno zmerno telesno aktivnost dnevno in intenzivno telesno aktivnost najmanj trikrat tedensko (WHO Regional Office for Europe, 2017). Med dnevno telesno dejavnost WHO (2019) na primer uvrš ča hojo, igranje, kolesarjenje, hišna opravila ali sodelovanje v or- ganiziranih športih. Kajenje Med tveganimi vedenji mladostnikov je kajenje pomem- ben dejavnik tveganja za pojav sr čnožilnih bolezni in posledično demenco (Ov čar Štante idr., 2017). Pri kajenju so slovenski fantje in dekleta bolj izena čeni kot v prete- klosti (Koprivnikar idr., 2018; Jeri ček Klanšček idr., 2019). Po ugotovitvah ve čkrat omenjene raziskave iz leta 2018, 8,8 % 15-letnikov in 19,8 % 17-letnikov kadi tobak vsaj enkrat na teden, ve čina od teh vsak dan, vendar delež mla- ANALIZE & PRIKAZI | 2021 | št. 1-2 | VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE 41 dostnikov, ki kadijo, v primerjavi s prejšnjimi raziskavami upada (Jeriček Klanšček idr., 2019). Podoben upad kajenja med 15-, 16- in 17-letniki z ruskega podeželja ugotavljata tudi Skvortcova in Lushkina (2018). Med razlogi za upad kajenja med slovenskimi mladostniki naj bi prednja čila težja dostopnost do toba čnih izdelkov in višje cene ciga- ret. »V obdobju, ko so šle cene toba čnih izdelkov najbolj navzgor, se je to zanesljivo poznalo v tistih skupinah, ki so občutljivejše na cene, in mladostniki spadajo med njih,« je pojasnila Koprivnikar (v Jeriček Klanšček idr., 2019). Pitje alkoholnih pijač Opijanje je pri mladostnikih je združeno z zmanjšanjem levega hipokampusa v možganski skorji, ki igra klju čno vlogo v pomnjenju, kratkoro čnem in prostorskem spominu (Nagel idr., 2005). Roškar je interpretirala izsledke zadnje mednarodne raziskave o vedenjih mladostnikov, poveza- nih z zdravjem (v Jeri ček Klanšček idr., 2019) kot ugoto- vitev, da se razlike pri uživanju alkohola med slovenskimi mladostniki in mladostnicami zmanjšujejo. Prav tako se znižuje delež mladih, ki se tedensko opijajo oz. so bili vsaj dvakrat v življenju opiti. Kljub tem ugotovitvam pa so zaznali porast konzumacije alkohola pri 15-letnikih, sicer pa tedensko pije alkohol vsak četrti 17-letnik, vsak drugi 17-letnik pa je bil vsaj dvakrat v življenju opit. Ve čina mla- dostnikov najve čkrat alkoholne pija če dobi doma. Uporaba spleta in digitalnih tehnologij V raziskavi (Jeri ček Klanšček idr., 2019) so skušali dognati tudi uporabo spleta in digitalnih tehnologij ter vpliv na navade mladostnikov, saj je pretirana uporaba spleta in digitalnih tehnologij povezana s tveganjem za nezdravo prehranjevanje in zmanjšano telesno aktivnost. Tako je približno petina mladostnikov, ve činoma fantje, razkrila, da se o skrivnostih in ob čutkih laže pogovarja prek spleta kot pa v živo. Pri mladostnikih pa se kažejo tudi prvi znaki zasvojenosti z družbenimi omrežji in igranjem ra čunalni- ških ali spletnih iger. Glede na njihove odgovore se pri nekaj ve č kot 8 % kaže prisotnost težav ali znakov problemati čne uporabe družbenih medijev (ve č pri dekletih), pri nekaj ve č kot 10 % pa znaki zasvojenosti z digitalnimi igrami, ki jih približno petina mladostnikov igra vsak dan. Številni, predvsem 17-letniki, pa tudi od dve do tri ure ali ve č na dan, kar lahko vpliva na fizično zdravje in vedenje (npr. bo- lečine v mišicah, prehranjevalne navade, spanje) ter lahko zmanjša fizično dejavnost in druženje z vrstniki tudi v živo (Jeriček Klanš ček idr., 2019). Rugelj (2015) vseeno svari, da ne smemo vseh ra čunalniških igric jemati kot veliko zlo, ki uničuje digitalno generacijo dijakov, in v isti koš spraviti tudi kar vse informacijsko-komunikacijske tehnologije, ki jih pri tem uporabljajo. Nekatere ra čunalniške igre so na- mreč izobraževalne, saj ob smiselni ter namenski uporabi na kognitivnem podro čju prinašajo interaktivnost in so primer uporabe tehnologije za u činkovito doseganje u čnih ciljev. Pri mladostnikih je tveganje za uporabo tobaka in alkohola povezano s tveganjem za nezdravo prehranjevanje in se- dečo obliko vedenja (hitra hrana, pitje gaziranih pija č, čas, porabljen za ra čunalnik in igranje igric) (Koprivnikar idr., 2018; te Velde idr, 2007). Mladostniki, ki poro čajo o dobri povezanosti s šolo (zavezanost šoli, ob čutek pripadnosti, pozitiven odnos z u čitelji, pozitiven odnos s sošolci, sode- lovanje v šolskih dejavnostih idr.) in o dobrih medosebnih odnosih, imajo manjše tveganje za uporabo tobaka in alko- hola (Bond idr., 2007). Slovenske raziskave na temo demence se le deloma osredo- to čajo na mlade, vendar kažejo na pomen razlik v pozna- vanju dejavnikov tveganja za demenco glede na razli čne vrste srednje šole (Sedej idr., 2016). V pilotni raziskavi o poznavanju tveganja za demenco med osmošolci ter dijaki srednje in poklicne šole so boljšo stopnjo znanja izkazali mlajši mladostniki, vendar bi to lahko bila posledica pre- majhnega števila udeležencev (Felc idr., 2020). NAMEN Namen članka je predstaviti rezultate raziskave, ki je bila opravljena med dijaki slovenskih nezdravstvenih šol v jesenskem in zimskem obdobju leta 2019. Rezultati opra- vljene raziskave kažejo na težave, ki zadevajo zdravstveno pismenost dijakov o škodljivosti spremenljivih dejavnikov za razvoj demence in ob tem na pomanjkljivosti v njiho- vem poznavanju le-teh. Članek lahko služi kot pomo č pri zmanjševanju tveganja za razvoj demence v odraslosti, saj opozarja na pomanjkljivosti v zdravstveni pismenosti dija- kov in usmerja na optimalne možnosti za njihovo u čenje o zdravem življenjskem slogu. METODA Udeleženci in postopek zbiranja podatkov Da bi opisali razlike v poznavanju demence glede na vrsto srednje šole, smo v raziskavi uporabili podatke, zbrane s prostovoljno in anonimno spletno anketo o poznavanju demence. V vzorec raziskave smo zajeli dijake in dijakinje slovenskih srednjih šol. Da bi bila primerjava čim bolj objektivna, v raziskavo nismo zajeli dijakov in dijakinj srednjih zdravstvenih šol, saj so le-ti pri pouku v ve čji meri seznanjeni z dejstvi o demenci kot dijaki preostalih srednjih šol. Tako smo v obdobju od 25. septembra 2019 do 2. decembra 2019 vprašalnik ponudili v izpolnjevanje dijakom 50 srednjih šol iz vseh slovenskih statisti čnih regij (SURS, 2018; Kozmelj, 2019). Raziskava je zajela dijake tis- tih srednjih šol, katerih vodstva so na temelju izpolnjenih etičnih pogojev odobrila raziskavo. Glede na podatek o regiji in tipu srednje šole lahko sklepamo, da se je odzvalo vsaj 20 srednjih šol, to čnega podatka pa nimamo, saj je bil pristop k raziskavi prostovoljen in anonimen, anketiranje pa je potekalo na spletu s programom 1ka. Merski pripomoček Uporabili smo vprašalnik, ki smo ga dopolnili in pripra- vili na podlagi vprašalnika, ki smo ga uporabili v pilotni študiji (Felc idr. 2020). Za potrebe raziskave smo izdelali strukturirani spletni vprašalnik, sestavljen v prvem delu iz 20 trditev, ki zadevajo poznavanje temeljnih dejstev o demenci, v drugem delu iz vprašanj o doživljanju spre- memb zaradi demence pri sorodnikih, v zadnjem delu smo spraševali po osnovnih demografskih podatkih. V prvem delu vprašalnika so vse postavke v dimenziji poznavanja demence le pozitivno ali negativno vrednotene. Za potrebe pričujočega članka nas je zanimalo predvsem, v kolikšni meri anketiranci poznajo temeljna dejstva o demenci in ali so razlike pri poznavanju dejavnikov tveganja za demenco glede na vrsto šole, ki jo obiskujejo dijaki. ANALIZE & PRIKAZI VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE | Mag. Brina Felc, dr. Zlata Felc, Mojca Oset | Znanje slovenskih mladostnikov o dejavnikih tveganja za demenco | str. 39 - 45 | 42 Obdelava podatkov Rezultate smo prikazali v obliki frekvenc in odstotkov. Pri bivariatni analizi smo uporabili samo neparametri čne teste (Mann-Whitney U test, Kruskall Walis test, hi-kvadrat test, Spearmanov koeficient korelacije rangov). Ko predpostav- ke za izvedbo hi-kvadrat testa niso bile izpolnjene, smo namesto hi kvadrat statistike uporabili Kullback 2Î-test (Likelihood ratio). Pri bivariatni analizi smo upoštevali samo veljavne odgovore. Skupno spremenljivko znanje o demenci, ki nastopa v analizi, smo sestavili na način, da smo sešteli posamezne pravilne odgovore na 20 trditev o temeljnih dejstvih o demenci. Pravilni odgovor je bil ovrednoten z eno to čko, nepravilni z ni č točk. Podatki o vzorcu Osnovni vzorec so predstavljali dijaki slovenskih srednjih šol iz vseh dvanajstih slovenskih statisti čnih regij. V raz- iskavo smo povabili dijake srednjih šol, ki nimajo zdra- vstvenega programa, in sicer dijake srednjim poklicnih in strokovnih šol ter splošnih in strokovnih gimnazij. Med anketiranjem smo zabeležili 1812 respondentov, ki so se odzvali povabilu k izpolnjevanju ankete. Med respon- denti, ki so sledili spletni povezavi in niso izpolnili ankete, je bilo samo na uvodni nagovor 348 klikov, na anketo 221 klikov, anketa je ostala prazna delno ali v celoti v primeru 20 respondentov. V anketo je vstopilo 1223 respondentov, od tega je neustrezno kon čalo anketo 95 anketirancev (5,2 %). Kon čni vzorec je predstavljalo 1128 respondentov (62,3 % tistih, ki so se odzvali povabilu za anketiranje), ki so ustrezno izpolnili anketo. Spletna anketa je omogo čila, da smo v raziskavo vklju čili dijake in dijakinje srednjih šol iz vseh slovenskih regij, nis- mo pa mogli zagotoviti dovolj velikega vzorca iz nekaterih regij, kar je razvidno iz Preglednice 1. Iz Preglednice 1 je razvidno, da je bilo v vzorec zajetih najve č dijakov splošnih (695 oz. 61,6 %) in najmanj dijakov strokovnih gimnazij (79 oz. 7,0 %), iz srednjih šol s poklic- nim izobraževanjem je bilo 201 oz. 17,8 % in iz srednjih šol s strokovnim izobraževanjem 140 oz. 12,4 % dijakov, ter da sta bili le z dvema oz. enim udeležencem zastopani Regija jugovzhodna Slovenija in Obalno-kraška regija. REZULTATI IN RAZPRAVA Rezultati so predstavljeni v dveh sklopih. Prvi sklop se nanaša na prikaz poznavanja demence pri dijakih glede na različne demografske dejavnike, v drugem sklopu pa so za potrebe članka izpostavljeni samo delni rezultati analize, vezani za podro čje zdravstvene pismenosti, povezane z demenco. Iz Preglednice 2 je razvidno, da so statisti čno značilno višjo stopnjo znanja o demenci izkazali dijaki in dijaki- nje, ki imajo sorodnika z demenco (M = 14,67), dekleta (M = 14,63) ter dijaki strokovnih gimnazij (M = 14,73) in splošnih gimnazij (M = 14,64). Rezultati so primerljivi z ugotovitvami tujih avtorjev (Isaac idr., 2017). Tudi med slovenskimi avtorji Šadl in Hlebec (2007) ugotavljata, da emocionalno oporo znotraj družine nudijo v glavnem ženske – h čere, matere in druge sorodnice, prijateljice in sosede. To navaja na misel, da o demenci ve č vedo ženske kot moški. Predvidevanje, da mladostnice verjetno o de- menci vedo več kot mladostniki, lahko podpremo tudi z dejstvom, da skrbstveno delo v družini še vedno pretežno opravljajo ženske (Leskošek, 2016). Tudi dejstvo, da so pri slovenskih petnajstletnikih pomembne razlike med spo- loma v bralnih dosežkih v prid petnajstletnicam, podpira takšno predvidevanje (Štraus, 2009). Prav tako so v pilotni raziskavi o poznavanju demence med osmošolci ter dijaki srednje poklicne in strokovne šole boljšo stopnjo znanja izkazale mladostnice (Felc idr., 2020).  PREGLEDNICA 1. Frekven čna struktura vzorca (N = 1128) glede na tip in regijsko umestitev šole ff % Obiskujem: Ni odgovoril 13 1,2 % Srednje poklicno izobraževanje 201 17,8 % Srednje strokovno izobraževanje 140 12,4 % Strokovno gimnazijo 79 7,0 % Splošno gimnazijo 695 61,6 % Regija, v kateri obiskujem šolo: Ni odgovoril 18 1,6 % Pomurska regija 36 3,2 % Podravska regija 14 1,2 % Koroška regija 95 8,4 % Savinjska regija 464 41,1 % Zasavska regija 8 0,7 % Posavska regija 80 7,1 % Regija jugovzhodna Slovenija 2 0,2 % Osrednjeslovenska regija 168 14,9 % Gorenjska regija 66 5,9 % Primorsko-notranjska regija 41 3,6 % Goriška regija 135 12,0 % Obalno-kraška regija 1 0,1 % Opomba: f = frekven čna porazdelitev; f % = odstotek frekven čne porazdelitve ANALIZE & PRIKAZI | 2021 | št. 1-2 | VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE 43  PREGLEDNICA 2. Primerjava razlik v znanju o demenci po razli čnih demografskih spremenljivkah Demografske spremenljivke N M SD MW U / KW p-vrednost Sorodnik z demenco* DA 335 14,67 2,44 116482.500 0,002 NE 789 14,14 2,60 Spol* Ženski 770 14,63 2,36 106979.000 0,000 Moški 348 13,63 2,82 Stalno prebivališče Mesto 375 14,17 2,49 129917.000 0,086 Podeželje 739 14,40 2,58 Vrsta šole* SPŠ 201 13,53 2,69 43.627 0,000 SSŠ 140 13,63 2,33 StrG 79 14,73 2,63 SplG 695 14,64 2,46 Regija, kjer poteka šolanje* Vzhodna in severna SLO (Pomurje, Podravje in Koroška) 145 14,30 2,41 55.832 0,000 Savinjska 464 14,58 2,42 Jugovzhodna SLO, Zasavje in Posavje 90 13,37 2,88 Osrednjeslovenska z Gorenjska 234 14,97 2,44 Goriška in Primorska, Obalno-kraška 177 13,30 2,56 Opombe: *p < 0,05 = stopnja značilnosti, kjer je razlika med skupinami statisti čno značilna N =število respondentov; M = aritmeti čna sredina; SD = standardni odklon; MW U /KW = Mann-Whitney U-test /Kruskall Walis test SLO = Slovenija; SPŠ = Srednja poklicna šola; SSŠ = Srednja strokovna šola; StrG = Strokovna gimnazija; SplG = Splošna gimnazija Glede na regijo obiskovanja srednje šole smo zaznali, da imajo nadpovprečno znanje o demenci dijaki in dijakinje Osrednjeslovenske regije z Gorenjsko (M = 15,32) ter dijaki in dijakinje Savinjske regije (M = 14,58), znanje dijakov in dijakinj iz Vzhodnega dela Slovenije ustreza povpre čni stopnji znanja (M = 14,30), medtem ko bi znanje dijakov in dijakinj Jugovzhodnega dela Slovenije (M = 13,37) ter Go- riške, Primorske in Obalno-kraške regije (M = 13,51) lahko označili kot podpovpre čno, saj je njihovo povpre čno šte- vilo doseženih to čk pod skupnim izmerjenim povpre čjem. V nadaljevanju podrobneje obravnavamo primerjave po- znavanja spremenljivih dejavnikov tveganja za demenco po podskupinah glede na vrsto šole, ki jo dijaki in dijakinje obi- skujejo. Za demografske spremenljivke, kjer smo ugotovili statisti čno značilno razliko v stopnji znanja, smo tako prip- ravili še primerjavo glede na posamezne ocenjevane trditve o demenci, in sicer smo prikazali delež napa čnih odgovorov, da bi dobili vpogled, na katerih podro čjih imajo posamezne skupine najšibkejše znanje o demenci (Preglednica 3). V Preglednici 3 smo tako primerjali odgovore glede na vrsto programa šole in prikazali delež napa čnih odgovorov. Odgovarjalo je 201 dijakov, ki obiskujejo srednji poklicni, in 140 dijakov, ki obiskujejo tehniški in srednji strokovni izobraževalni program, ter 79 dijakov, ki obiskujejo stro- kovno gimnazijo, in 695 dijakov, ki obiskujejo splošno gim- nazijo. Kot je razvidno iz zadnjih šestih vprašanj oz. trditev v Preglednici 3, je bil najve čji delež nepravilnih odgovorov glede zmanjšanja tveganja za demenco pri dijakih v sre- dnjem poklicnem in srednjem strokovnem izobraževanju (p < 0,05). V raziskavi smo podali celosten pregled poznavanja demence vzorca slovenskih srednješolcev in prišli do za- nimivih odkritij, ki bi lahko pripomogla k izboljšanju nji- hove zdravstvene pismenosti glede tveganja za demenco. Ugotovili smo sicer, da ve čina dijakov in dijakinj (77,8 %) pozna ukrepe za zmanjšanje tveganja za demenco, kar je verjetno povezano z dejstvom, da je veliko šol v Slovenski mreži zdravih šol, ki izvaja kot del vzgojno-izobraževalnega procesa programe za promocijo zdravja na telesnem, du- ševnem, socialnem in okoljskem podro čju zdravja za u čen- ce, u čitelje in starše (NIJZ, 2019). Analiza o poznavanju dejavnikov tveganja za demenco glede na vrsto šole, ki jo obiskujejo dijaki, razkriva razlike v znanju. Med napa čnimi odgovori izstopajo dijaki v pro- gramu srednjih poklicnih in strokovnih šol (Preglednica 3). Da kajenje zmanjša tveganje za demenco, je napa čno na- vedla kar desetina dijakov srednjih poklicnih šol, kar je privedlo do razlik med njimi in dijaki srednjih strokovnih šol ter strokovnih in splošnih gimnazij (p < 0,05). Koristno bi bilo, da bi NIJZ vsebine prilagodil glede na potrebe posa- mezne skupine dijakov in intenziviral aktivnosti za zmanj- šanje kajenja npr. ob »dnevu brez cigarete« v srednjih poklicnih šolah, podobno kot so to storili v Dolenjski regiji, kjer se je NIJZ pridružil dijakom srednje strokovne šole, da so s pomočjo različnih promocijskih aktivnosti približali vrstnikom vsa škodljiva dejstva o kajenju (NIJZ, 2019). Čeprav je uporaba elektronskih cigaret bolj razširjena med mladimi, Koprivnikar in sodelavci (2020) menijo, da se ele- ktronske cigarete pogosto promovirajo ali zaznavajo kot ANALIZE & PRIKAZI VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE | Mag. Brina Felc, dr. Zlata Felc, Mojca Oset | Znanje slovenskih mladostnikov o dejavnikih tveganja za demenco | str. 39 - 45 | 44 pripomoček za opuščanje kajenja, toda trenutno je na voljo premalo podatkov in kakovostnih raziskav za kakršne koli zaključke o njihovi u činkovitosti. Elektronske cigarete so raznolika skupina izdelkov, ki segrevajo teko čino (ta po na- vadi vsebuje nikotin), da nastane aerosol, ki ga uporabnik vdihuje skozi ustnik. Vnos nikotina je pri izkušenih upo- rabnikih elektronskih cigaret primerljiv vnosu pri kajenju cigaret. NIJZ elektronskih cigaret za opuš čanje kajenja ne priporo ča, saj meni, da so zdravstveni delavci in svetovalci za pomoč pri opuš čanju kajenja verodostojen in zaupanja vreden vir zdravstvenih informacij, tudi o škodljivosti kaje- nja in opuščanju kajenja (Koprivnikar idr., 2020). Prav tako je najmanj dijakov v programu srednjega poklic- nega in strokovnega izobraževanja navedlo, da tveganje za demenco zmanjšamo z vzdrževanjem primerne telesne teže, kar je privedlo do razlik med njimi in dijaki srednjih strokov- nih šol ter strokovnih in splošnih gimnazij (p < 0,05). Tudi Sedej in sodelavci (2016) so podobno ugotovili, da debelost pri dijakih slovenskih poklicnih in tehniških srednjih šol narašča v primerjavi z dijaki gimnazij. Temelj nepoznavanja pomena primerne telesne teže je lahko »debelilno« okolje, v katerem danes odraš čajo otroci in mladostniki. Zaradi obili- ce nezdrave ponudbe živil, ki so hkrati cenovno dostopna, in načina življenja, ki vodi v vedno ve čjo telesno nedejavnost oziroma sede č življenjski slog, v Republiki Sloveniji in dru- gih evropskih državah kljub dosedanjim prizadevanjem na- rašča debelost med mladostniki. Za prepre čevanje debelosti strokovnjaki priporo čajo tudi redno dnevno zmerno telesno aktivnost in intenzivno telesno aktivnost najmanj trikrat tedensko (WHO Regional Office for Europe, 2017). Pomembno je, da mladostniki tehtajo razli čne možnosti in njihove posledice (Hudelja in Rapuš Pavel, 2015). Vse to pove čuje vlogo njihove ustrezne zdravstvene pismenosti. Na koncu le še poudarek, da se pri mladostnikih cilji zdra- vega življenjskega sloga velikokrat lahko udejanjijo s spre- membami njihovih vedenjskih vzorcev, primerne prehrane in redne ter primerne telesne dejavnosti. Navajamo tudi dolo čene pomanjkljivosti raziskave. Prva pomanjkljivost je vzorec, ki bi lahko vseboval ve čje število udeležencev iz vseh slovenskih regij in bi bil na dolo čenih področjih bolj reprezentativen (npr. ve č mnenj o dejav- nikih tveganja za demenco pri udeležencih s sorodniki z demenco). Dodatna slabost je v tem, da so v vprašalniku vse postavke v dimenziji poznavanja demence le pozitivno  PREGLEDNICA 3. Primerjava v stopnji znanja o demenci po posameznih ocenjevalnih trditvah glede na vrsto šole: prikazan je delež napa čnih odgovorov. Trditve o demenci SPŠ (N = 201) SSŠ (N = 140) StrG (N = 79) SplG (N = 695) Skupaj (N = 1128) p- vrednost Je bolezen možganov. 3,0 % 2,1 % 0,0 % 2,9 % 2,6 % 0,203 Kaže se kot izguba spomina. 1,0 % 0,7 % 0,0 % 0,4 % 1,1 % 0,635 Kaže se kot izguba orientacije v okolju.* 54,7 % 54,3 % 39,2 % 41,7 % 46,2 % 0,001 Kaže se kot izguba sluha. 6,0 % 3,6 % 8,9 % 3,9 % 4,6 % 0,203 Kaže se kot izguba govora. 75,1 % 85,0 % 73,4 % 76,0 % 77,0 % 0,095 Kaže se kot izguba načrtovanja.* 71,6 % 73,6 % 46,8 % 61,3 % 64,1 % 0,000 Kaže se kot izguba mentalnih sposobnosti.* 60,7 % 67,1 % 36,7 % 45,8 % 49,6 % 0,000 Kaže se kot izguba prepoznavanja.* 38,8 % 40,7 % 27,8 % 23,5 % 29,4 % 0,000 Kaže se kot neprimerno vedenje. 58,2 % 65,7 % 55,7 % 56,7 % 58,1 % 0,252 Število obolelih po 65. letu narašča.* 9,5 % 5,7 % 2,5 % 2,3 % 4,1 % 0,000 V starosti je slabšanje spomina normalno. 83,1 % 79,3 % 79,7 % 86,9 % 84,7 % 0,053 Je nalezljiva. 3,0 % 2,1 % 1,3 % 1,6 % 1,9 % 0,634 Najpogostejša oblika je Alzheimerjeva bolezen. 30,3 % 37,9 % 32,9 % 27,3 % 29,9 % 0,080 Oseba z demenco lahko živi doma.* 33,3 % 19,3 % 15,2 % 19,9 % 21,7 % 0,000 Tveganje za demenco zmanjšamo z redno fi zično aktivnostjo. 15,9 % 17,1 % 16,5 % 14,1 % 15,1 % 0,750 Tveganje za demenco zmanjšamo z uživanjem alkohola. 6,0 % 3,6 % 7,6 % 3,2 % 4,0 % 0,150 Tveganje za demenco zmanjšamo z vzdrževanjem primerne telesne teže.* 40,3 % 37,9 % 25,3 % 27,9 % 30,9 % 0,001 Tveganje za demenco zmanjšamo s kajenjem.* 10,0 % 3,6 % 7,6 % 2,4 % 4,1 % 0,000 Tveganje za demenco zmanjšamo z uživanjem zdrave hrane. 13,9 % 14,3 % 13,9 % 10,9 % 12,1 % 0,495 Tveganje za demenco zmanjšamo z zmanjšanjem igranja računalniških igric in uporabe družabnih omrežij. 33,8 % 33,6 % 38,0 % 27,8 % 30,1 % 0,102 Opombe: * Razlika med skupinama je statisti čno značilna pri stopnji zna čilnosti p < 0,05; N = število respondentov. SPŠ = Srednja poklicna šola; SSŠ = Srednja strokovna šola; StrG = Strokovna gimnazija; SplG= Splošna gimnazija ANALIZE & PRIKAZI | 2021 | št. 1-2 | VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE 45 ali negativno vrednotene. V prihodnosti bi bilo koristno raziskati komponente poznavanja in odnosa do dejavnikov tveganja za demenco tudi med dijaki srednjih šol z zdra- vstvenim programom. SKLEP Ustrezna zdravstvena pismenost lahko utrdi sposobnost mladostnika za izbiro zdravega življenjskega sloga, ki spodbuja optimalno zdravje in zmanjša tveganje za razvoj demence v odraslosti. Kot možna rešitev se ponuja še tesnejše sodelovanje med u čitelji in zdravstvenimi delavci, da bi v izobraževalni kurikul čim bolj zgodaj vklju čili vse- bine s področja zdravstvene pismenosti, povezane s tvega- njem za kasnejši razvoj demence. Tako bomo dodatno ok- repili pomembno vlogo pedagoških delavcev pri utrjevanju mladih v aktivnem in odgovornem družbenem življenju. VIRI IN LITERATURA Alzheimer Europe: Dementia in Europe Yearbook 2019. Estimating the prevalence of dementia in Europe (2019). Https://www.alzheimer-europe. org/Publications/Dementia-in-Europe-Year- books (dostopno 27. 4. 2020). Bond, L., Butler, H., Thomas, L., Carlin, J., Glover, S., Bowes, G, Patton, G. (2007). Social and School Con- nectedness in Early Secondary School as Predictors of late Teenage Substance Use, Mental Health, and Academic Outcomes. J Adolesc Health, 40: 357e9- 18. Https://doi.org/10.1016/j.jadohealth.2006.10.013 (dostopno 28. 4. 2020). Esmaeilzadeh, S, Ashrafi-rizi, H., Shahrzadi, L., Mostafavi, F. (2018). A survey on adolescent health information seeking behavior related to high-risk behaviors in a selected educational district in Isfahan. PLoS ONE 13(11): e0206647. Https://doi. org/10.1371/journal.pone.0206647 (dostopno 28. 4. 2020). Felc, Z., Felc, B., Oset, M., Antolin, U., Kolenko, M. (2020). Poznavanje demence med mladostniki v starajoči se družbi: pilotna študija. Teorija in praksa, 57, št. 1, 142–162. Horvat, N., Vidic, L., Vidmar, Š., Kos, M. (2018). Zdravstvena pismenost in zdravstvena pismenost, povezana z zdravili. Farm vestn, 69, št. 3, 195–210. Hudelja, E. M., Rapuš Pavel, J. (2015). Življenjski položaj in pogoji za aktivno participacijo mladih v skupnosti. Vzgoja in izobraževanje, 46, št. 4-5, 57–64. Isaac, MGEKN., Isaac, M., Farina, N., Tabet, N. (2017). Knowledge and attitudes towards dementia in adolescent students. Journal of Mental Health 26 (5), 419–425. Jeriček Klanšček, H., Roškar, M., Drev, A., Pucelj, V., Koprivnikar, H., Zupančič, T., Korošec, A. (2019). Z zdravjem povezana vedenja v šolskem obdobju med mladostniki v Sloveniji. Izsledki mednarodne raziskave HBSC, 2018. Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje. Elektronska izdaja. Https://www. nijz.si/sites/www.nijz.si/files/publikacije-dato- teke/hbsc_2019_e_verzija_obl.pdf (dostopno 29. 4. 2020). Jovanovski, E., Krek, H., Grošelj, U., Kotnik, P. (2017). Dislipidemija pri debelih otrocih, Slov Pediatr, 24, št. 4, 219–229. Kogoj, A. (2008). Etiologija Alzheimerjeve bolezni in drugih najpogostejših demenc. Farm vestn, 59, 55-57. Koprivnikar, H., Drev, A., Roškar, M., Zupanič, T., Jeriček Klanšček, H. (2018). Od prvega poskusa do pogoste uporabe tobaka, alkohola in konoplje med mladostniki v Sloveniji. Ljubljana: Nacionalni inšti- tut za javno zdravje. Elektronski vir. Http://www. nijz.si/ (dostopno 3. 5. 2020). Koprivnikar, H., Zupanič, T., Farkaš Lainščak, J. (2020). Pregled stališč, znanja in trenutnih praks glede elektronskih cigaret med zdravstvenimi de- lavci, ki delajo na področju preventivne zdravstve- ne dejavnosti in opuščanja kajenja v Sloveniji. Lju- bljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje. Https:// www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/publikacije- datoteke/elektronske_cigarete_zdravst_de- lavci_2020.pdf (dostopno 3. 5. 2020). Kotnik, P. (2018). Metabolični sindrom pri otrocih in mladostnikih. Slov Pediatr, 25, št. 3, 238–245. Kozmelj, A. (2019). Tudi v šolskem letu 2018/19 osnovnošolcev več, srednješolcev pa nekaj manj kot v preteklih letih. Https://www.stat.si/Sta- tWeb/News/Index/8144 (dostopno 12. 4. 2020). Leskošek, V. (2016). Care between love and money: the case of the family assistant. Teorija in praksa, 53, št. 6, 1356–68. Nagel, B. J., Schweinsburg, A. D., Phan, V., Susan, F., Tapert, S. F. (2005). Reduced hypocampal volume among adolescents with alcohol use disorders without psychiatric comorbidity. Psychiatry Res., 139, št. 3, 181–190. NIJZ Nacionalni inštitut za javno zdravje (2019): Seznam Slovenske mreže zdravih šol. Https:// www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/ seznam_zs_6_krog_2019.pdf (dostopno 14. 9. 2019). Ovčar Štante, K., Potočnik, J., Rakuša, M. (2017). Va- skularni kognitivni upad in vaskularna demenca. Zdrav Vestn, 86, 331–345. Rakesh, G., Szabo, S., Alexopoulos, G. S., Zannas, A. S. (2017). Strategies for dementia preven- tion: latest evidence and implications. The Adv Chronic Dis. 8, št. 8-9, 121–136. Https://doi. org/10.1177/2040622317712442 (dostopno 28. 4. 2020). Rugelj, J. (2015). Izobraževalne računalniške igre. Vzgoja in izobraževanje, 46, št. 2-3, 24–28. Sedej, K., Lusa, L., Battelino, T., Kotnik, P. (2016). Sta- bilization of Overweight and Obesity in Slovenian Adolescents and Increased Risk in Those Entering Non-Grammar Secondary Schools. Obes Facts, 9, 241–250. Skvortcova, E. S., Lushkina, N. P. (2018). The Toba- cco Smoking among Rural Adolescents Probl Sotsialnoi Gig Zdravookhranenniiai Istor Med. 26, št. 5, 282–286. Https://www.ncbi.nlm.nih.gov/ pubmed/30566804 (dostopno 2. 5. 2020). SURS (2018). Regije v številkah. Statistični por- tret slovenskih regij 2018. Https://www.stat.si/ StatWeb/File/DocSysFile/9959/regije_v_stevil- kah_2018.pdf (dostopno 12. 4. 2020). Šadl, Z., Hlebec, V. (2007). Emocionalna opora v omrežjih srednje in starejše generacije v časovni perspektivi. Teorija in praksa, 44, št. 1-2, 226–253. Štraus, M. (2009). So dijakinje uspešnejše od dija- kov?: Razlike med spoloma v bralni, matematični in naravoslovni pismenosti iz raziskave PISA 2006 na začetku srednjestopenjskega izobraževanja. So- dobna pedagogika, 60, št. 5, 60–85. te Velde, S. J. in drugi (2007). Patterns in seden- tary and exercise behaviors and associations with overweight in 9–14-year-old boys and girls - a cross- sectional study. BMC Public Health, 7:16, http:// www.biomedcentral.com/1471-2458/7/16 (dosto- pno 2. 5. 2020). Van der Flier, W. M. in Scheltens, P. (2005). Epide- miology and risk factors of dementia. J Neurol Ne- urosurg Psychiatry. 76 (Suppl V):v2–v7. doi: 10.1136/ jnnp.2005.082867 (dostopno 28. 4. 2020). World Health Organization (WHO) (1998). Health Promotion Glossary; World Health Organization: Geneve, Switzerland. Https://apps.who.int/iris/ handle/10665/64546 (dostopno 28. 4. 2020). WHO: Recognizing adolescence (2014). Https:// apps.who.int/adolescent/second-decade/ section2/page1/recognizing-adolescence. html (dostopno 27. 4. 2020). WHO: Global action plan on the public he- alth response to dementia 2017–2025. (2017). Https://apps.who.int/iris/bitstream/han- dle/10665/259615/9789241513487-eng.pdf (dostopno 28. 4. 2020). WHO Regional Office for Europe. (2017). Ado- lescent obesity and related behaviours: trends and inequalities in the WHO European Region, 2002–2014. Http://www.euro.who.int/__data/ assets/pdf_file/0019/339211/WHO_ObesityRe- port_2017_v3pdf?ua=1 (dostopno 2. 5. 2020). WHO: Risk reduction of cognitive decline and dementia: WHO guidelines. Geneva: World Health Organization (2019). Https://apps.who. int/iris/bitstream/handle/10665/312180/ 9789241550543-eng.pdf?ua=1 (dostopno 2. 4. 2020).