KCTpRt K Bint ffll UNITE© M [STATES f"WAR y®fBONDS Wk\ and 11 1 STAMPS žganja bo primanjkovalo vse do konca vojne . Columbus, O. — Ohijčani naj 'se kar privadijo f&ktu, da bo precej pomanjkanja žganja do! konca vojne in morda tudi še potem nekaj časa. Toda pomanjkanje žganja ne bodo čutili samo v Ohio, ampak po vsej deželi. Distilerije bodo dajale žganje odjemalcem, kakor bodo poročila iz bojnih front. Ako bodo dobre vesti, kar bo značilo, da bo vojna kmalu končana, bodo dale več žganja. Ako bodo slabe novice, kar bo značilo dolgo vojno, bodo dajale manj žganja, Distilerije so nehale kuhati žganje 8. oktobra na ukaz vlada. Morale so začeti delati alkohol za vojne namene. Takrat se je govorilo, da je zaloga žganja tako velika, da jo bo dovolj za pet let. Nekatere distilerije so začele takoj odmerjati žganje z namenom, da bi ga bilo dovolj za dobo vojne. Nekatere distilerije so računale, da bo trajala vojna pet let in so znižale prodajo žganja do 55 odstotkov, kar so ga prodale prej. Toda, ker so prihajale v ( januarju ugodne novice s fron-j. te, so dale distilerije več žganja J . nekatere od 60 do 70 odstotkov, kar so ga prodale v januarja 1942. Nekatere distilerije hočejo ( varčevati s starim žganjem, da ga bodo imele tudi... qb koncu ' vojne in ga prodajale, dočim se : bo novo žganje staralo. Pogumne ženske. — Mrs. Nancy Love, srednja na sliki, organizira ženske pilotke, ki bodo vozile bombnike preko Atlantika na razne fronte iz Amerike. Na sliki vidite njih zimsko uniformo. V Marseillu so aretirali 6,000 oseb na ul(az Nemčije London.—Radio iz Vichy je poročal včeraj, da je francoska policija aretirala v Marseillu 6,000 oseb na ukaz iz Nemčije, da se zagotovi "varnost tega mesta." Staro pristanišče v Marseillu bodo popolnoma izpraznili. Radio je tudi poročal, da so v mestu zaprte vse gostilne in kavarne. Ves stari del Mar-seilla bodo Nemci podrli. Pustili bodo samo to, kar je kake zgodovinske vrednosti. Vlada me bo uvedla registracijo za ženske Washington. — Vlada ne bo izvedla načrta, da se registrira vse ženske v Zed. državah za delo. V krajih, kjer primanjkuje delovne sile, bodo poskušali potom časopisja, radija in agitacije od hiše do hiše vplivati na ženstvo, da gre v tovarne. Klub Ljubljana Ob 7:30 nocoj ima kluib Ljubljana svojo sejo na Re-cher Ave. Članstvo naj se pol noštevilno udeleži. IZ RAZNIH KRAJEV PO AMERIKI Midway, Pa. — Dne 2. jan. je v Pittsburghu umrl Vincenc Janežič, star 73 let in doma od Trebnja na Dolenjskem. Dolgo let je bil bolan na vodenici. Po poklicu je bil pek. V Ameriki je bival 49 let in zapušča ženo ter pet sinov. ! Park City, Utah. — Dne 7. j januarja je umrl Matija Tercel, j star 72 let in doma iz Ljubljane. , Dolgo let je bival na Alti in v Murrayju, Utah, zadnjih deset let je pa živel v Boisu, Idaho. Tukaj ne zapušča sorodnikov. Granville, 111. — Dne 16. t. m. je v Streeterju umrl Julij Novak, doma od Trbovelj. V Ameriki zapušča sestro, ni pa znano, kje. Milwaukee. — Dne 17. jan. je trkaj umrl Louis Rupar, star 55 let in rojen v Škocjanu na Dolenjskem. V Ameriki je bil 30 let in zapušča ženo, sina in hčer. — Dne '15. t. m. je umrl štiriletni William Mendelson, čigar mati je Slovenka. — Dalje je pred dnevi za večmesečno paralizo preminul John Androjna, gostilničar, star 48; let in doma iz Loga pri Sevnici. V Ameriki je bi! 20 let in tukaj zapušča ženo, tri mladoletne hčerke in štiri sestre. — Dne 9. t, m. je umrl« A«■»tdra-fi«-fefe-ki zapušča moža, tri sinove (eden pri vojakih), štiri hčere in sestro. Conemaugh, Pa. — Dne 30. dec. je tukaj umrl Matevž Kre-bel, star 66 let in rojen na Stra-žnemi brdu. V Ameriki je bil 34 let in tukaj zapušča ženo, štiri !sinove in pet hčera. Chicago. — Te dni je v Cice-ru umrl rojak Frank Vidmar, ki je stanoval na naslovu 5330 W. 24th St. Zapušča ženo, sina in tri hčere. Baggaley, Pa. — V bližini Pipetowna je 8. jan. umrl Anton Rak, star 79 let in doma od škocjana na Dolenjskem, eden najstarejših slovenskih naseljencev v tem kraju. Tukaj zapušča ženo, dva sinova in sedem omoženih hčera. — "V Brad-docku, Pa., je pa umrl rojak John Bajuk. --o—-- V Indijo je prišlo več • ameriških čet London, —Radio iz Berlina je včeraj poročal, da se je izkrcalo pri Karachi, Indija večje število ameriških čet, ki so i se izkrcale tudi na raznih krajih Perzijskega zaliva. Zavezniki o tem niso še poročali. Nova zmaga gerilcey; v Bosni London. (UP) — Moskovski radio poroča, da so jugoslovanski gerilci potolkli 2,000 vojakov osišča v teku ljutih bojev za. mesto Cvjetič, kjer so polovili veliko število nemških vojakov, med njimi nekega polkovnika in več drugih višjih oficirjev. Nov grob Danes zjutraj ob štirih je umrl v St. Lukes bolnišnici družini Louis in Eleanore Turk dve leti in pol stari sinček. Družina stanuje na 3483 E. 89. St. Pogreb bo v četrtek popoldne pod vodstvom Louis Ferfo-lia. Naše sožalje prizadetim staršem. Mestni delavci naj bi delali tudi v tovarnah Župan Lausche je dovolil onim mestnim delavcem, ki hočejo del časa delati tudi v vojni industriji, da to lahko napravijo. Včeraj se je župan Lausche posvetoval s 15 industrijalci, če bi se dobilo delno zaposlitev za mestne delavce. Poziv na važno sejo Jutri večer imajo Združena društva fare sv. Vida važno sejo v stari šoli sv. Vida. Začetek točno ob osmih zvečer. Naj bodo navzoči vsi stari in novi zastopniki in zastopnice, da se takoj prične z važnim programom. AMERIŠKA fffOOMOVINft AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN J^^TT „ SLOVENIAN MORNING IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME DAILY NEWSPAPE* CLEVELAND, O., TUESDAY MORNING, JANUARY 26, 1943 LETO XLVI. — VOL. XLVI. 0. 21 bid priznajo zdaj izgubo Voroneža Usi 80 zajeli v dveh mesecih 200,000 nacijev. V tem času je ruska armada napredovala za 245 in strla 102 nemški diviziji. |je °SitVa' 26" ',an- ~ JosePh stalin -ie izdal danes dnevno po-L, na svojo armado kot njen vrhovni poveljnik ter naznanil z L k lm Podpisom, da je ruska armada dosegla važno zmago, ujela Pa 200>060 nacijev v dveh mesecih, strla 102 nemški diviziji I Predovala za 245 milj. To dnevno povelje je bilo razglaše-|P° radiju, ——-- Eriz Moskve je tudi na_ F^ včeraj, da je ruska ar- lerefS6dla Voronež ob Doriu, L j ®a So bili Nemci zasedli v P enzivi lansk0 poletje. Se IS? ,Sanii Priznavajo, da | da Hi iz Voroneža trlo sb°-f° St°rili radi tega' da T kon 1 SV°jo bojno linii°)-& so t>Cnem naskoku na Voro- 1 s č zajeli H.OOO Nem-F^^^L Je naraslo število osiški ujetnikov na 75,000 v tej ofenzivi. Tudi iz južne fronte, poročajo Rusi o napredovanju v Kavkazu. Napredovali so od 18. do 24. milj. Stalin je v svojem dnevnem povelju čestital svoji armadi, poveljnikom in političnim delavcem, ki so zlomili nemški napad na Stalingrad in na Leningrad ter osvobodili velik kompleks ozemlja nacijev._ 1 a to skušala organizirati armado prostovoljcev za delo na farmah lik w gton- — Poljedelski t 8t '.Ckard in komisar Mc- , m0bTjavila' da bosta sku" Pr0J rati armado 3,500,- Wjeni °ljcev' ki bi bili ri- Mpi Poma£ati pri sezon- a to k na farmah- le, k 1 8e mobiliziralo take ' itid mS° Zdaj zaP°slene v te?«!1' kot uslužbence ne bi delali zastonj, ampak bi bili naprošeni, naj vzamejo za delo na farmah tako pla^o, kot je na farmah, v navadi takrat. Vlada bi potom svojih agen-tur razposlala vprašalne pole ljudem, kjer bi navedli, kaj bi lahko delali in po tem bi se to armado prostovoljcev razposlalo na razne kraje, kjer primanj-"kuje farmarskih delaVceV. ^vezniki delajo pri tajnih dogovorih načrte za strategijo tekom tega leta °Hdon a ----- atl%u ngleško ,čas0Pis- i 11 GenJ6' da bo morda ik ,am c- Marshall, na-1 a, i]n,eriskega generalnega 1 nikomVan vrhovnim po- j Mh sil Vsc=h zavezniških ! SiCer n& evr°Pskem boji-! ivnega n' 0 tem še nič de-1 Zadevni 0 V javnost, to-' iti V8> ' izgovori so bili v >0do z: 6as se pričakuje, i! načrtVeZniki naznanili V isopjs: 2a bodočnost. l! zav. tUdi trdi> da bodo 5S?I?** v tem letu z ^^i^^oin da bodo drugo leto popolnoma štrli osi-šče. Zavezniki tudi mislijo, da ima Hitler v načrtu sledeče: 1) da se bo vso zimo na ruski fronti br anil, spomladi pa zopet udaril z vso silo na Rusijo; 2) napad na Gibraltar preko Španije, da bi zaprl zahodno stran Sredozemskega morja in 3) da bo izvedel invazijo na Anglijo. Uradno ne pride sicer ničesar v javnost, toda celo berlinski radio je naznanjal, da bo v kratkem prišla važna določba iz Washingtona. _ je J^ati o porazih | babavost in škega !e Je izginilo iz C vtei ^as°Pisja in radia. PoroI°,Jni dobiva nemški t ko je * , ° P°razih. Po-«trt M adel, TriP°li> ko je friki> ^^hnijev imperij > konIUSi- n?redujej0 1Uvideli l in kra3ih> 30 ati res I a moreio več ^'lef RCe Pred narodom. Plsala: "Polo-je bil oni An-1°' Voekt0: Hitlerjevo ,Pa svar Beobacht- ca bre; Zma£a je ne-]e ha tP wgromnih žrtev. P v«aW xici> vklJučno en naci f Neinca.» Nek P Je Priši^, nemški narod L 1Z b0lniš™<* 14 iz 21251 Ar_ I ljem za Zahval^"e ^ Za obiske in Cvet- MacArthur in Avstralija skupno praznujejo svoje rojstne obletnice Melbourne, Avstralija.—D|a-nes, v torek, 26. januarja, bo ameriški general Douglas Mac-Arthur praznoval svoj 63. rojstni dan. Naključje je pa hotelo, da bo jsti dan praznovala Avstralija 155. letnico, odkar je pod angleško zastavo. Avstralija bo imela ta dan velik praznik, dočim bo za ameriškega generala samo ponoven dan dela v glavnem stanu. Lansko leto je praznoval Mac Arthur svoj rojstni dan na trdnjavi Corregidor, ko je- bil boj z Japonci najhujši. Vesel dogodek Teta štorklja se je ustavila 23. januarja pri družini Victor Bernot ml. na Holmes Ave. Pustila je za spomin čvrstega fantka. Materino dekliško ime je bilo Carolyn Supanick. Isti dan je dobila tudi družina George Voinovich krepkega sinkota. Dekliško ime matere je bilo Josephine Bernot. Mr. in Mrs. Victor Bernot st. sta postala petič stari oče in stara mama. Vsem skupaj naše iskrene čestitke. Izpred vojaškega sodišča v Ljubljani (Iz ljubljanskega "Jutra") Vojaško sodlišče vrhovnega poveljništva oboroženih sil za Slovenijo in Dalmacijo, odsek Ljubljana, je izreklo naslednjo sodbo v zadevi proti: Rosu Edvardu, pok. Antona in pok. Sevar Marije, roj. v Kranju 18. marca, 1880, biva-jočem v Ljubljani, uredniku, v zaporu; Počkaju Vladimirju, sinu Josipa in Friderike Sluga, roj. v Dutoglianu 30. aprila, 1905, fcivajočem v Ljubljani v zapo- : ru, in Ranklju Josipu, sinu Josipa i in Angeline Bovas, roj. v Litiji, 7. junija, 1917, bivajočem v 1 Ljubljani, dijaku v begstvu; Mlinar Frančiški, hčeri An- : dreja in Popit Marije, roj. v Logatcu 10. oktobra, 1923, sta- 'i nujoči v Lipljah pri Planini, i št. 2, in J Jesenko Marjani, pok. Tomaža in pok. Dolen Marije, roj. v Žirovnici 18. marca, 1897, bi- 1 vaj oči v Zibršču, št. 72, obe se ] nahajata v zaporu. Preži ju Srečko, sinu Jakoba ; in Irene Premus, roj. 13. januarja, 1910 v Novem mestu, bi- ■ vajočemu istotam, mehaniku, , nahajajočemu se v begstvu. Podboršek Tereziji, pok. ] Franca in Frančiške Maček, roj. v Šmarnem pri Devici Ma- ■ riji v Polju I6ta 1914, in Oblaku Rajku, sinu Franca in Ivana Kol'elj, roj. v Ljubljani 6. junija, 1908 in tam biva- j jočemu šoferju; oba se naha-jata v begstvu. ( Golob Radovanu, sinu Ivana in Marije Svete, roj. na Dolgi , gori 8. marca, 1921, bivajoča- . mu v Ljubljani, dijaku, nahajajočemu v zaporu. Defarju Franku, sinu Mila- 1 na in Dendič Pavle, roj. v Višnji gori 27. junija, 1920 in tam bivajočemu na Peščeniku, nahajajočemu se v begstvu. Omahnu Romanu, pok. Ivana in Likar Marije, roj. 22. avgusta, 1912 v Ljubljani, bivajočemu v Stožicah 137, v begstvu. Zemljaku Franu, sinu Franca in Rozalije Kreklič, roj. v Pišecah pri Brežicah 11. oktobra, 1920, stanuj očemu v Do-brepolju, najhajaj očemu se v zaporu. Obsojeni so bili v dosmrtno ječo. -o- Novi uradniki Društvo Jugoslav Camp št. 293 WOW ima za letos sledeči odbor: Predsednik John Tavčar, podpredsednik Fi-ank Zalokar ml., tajnik Anton Zakrajšek, 7603 Cornelia Ave., blagajnik in zapisnikar Wm. Candon, nadzorni odbor: Anton Sraj, John Znidaršič, Jack Selan, zastopnik za konferenco SND Anton Zakrajšek, zastopnik za klub društev SND Anton Zakrajšek, za prosvetni klub SND Anton Zakrajšek, za Cankarjevo ustanovo Anton Sraj. Društvo je darovalo sledečim organizacijam: Čitalnici $6, Cankarjevi ustanovi $3, Prosvetnemu klubu $12, slov. pomožni akciji $10, Rdečemu križu $5 ter kupilo za $500 vojnih bondov. Seje so vsako 2. soboto v mesecu v SND, soba šV. 4. Naši vojaki Zadnjo soboto so odšla tri vrla slovenska dekleta v Florido, kjer se bodo vežbala za ženski pomožni armadni zbor in sicer: Mimi Kranj c, hčerka Mr. in Mrs. Frank Kranjc iz 1061 E. 68. St., Olga Lozar iz 157. St. in Jose- , phine Hlad iz 64. ceste. Patri-otičnim dekletom želimo vso srečo in zdravja. — Na 18. januarja je pa odšla v ženski pomožni armadni zbor Miss Frances Grill, hčerka Mrs. Frances Grill iz 705 E. 155. St. in sicer v Des Moines, Iowa. Njen sedanji naslov je: Aux. Frances A. Grill, 9 Co. 3 Rgt. Fort Des Moines Army Post Branch, Des Moines, Iowa, želimo ji vso srečo in zdravja. f® ® Za 10 dni je prišel na dopust Pvt. Harry J. Miklaučič iz Atlanta, Ga. Prijatelji ga lahko obiščejo na 1032 E. 71. St. Naroča pozdrave vsem svojim pri-jateeljem in znancem. Njegov naslov v armadi je: Pvt. Harry J. Miklaucic, Co. I, 3rd Bn. 126 Ord. Regt. Atlanta Ord. M. B., Atlanta, Georgia. m » Po 10 mesečni službi v arma- di je prišel za 10 dni na dopust Pvt. Milan J. Merhar, sin Mr. in Mrs. Frank Merhar iz 990 E. 63. St. Prijatelji in znanci ga lahko obiščejo na gornjem naslovu. Njegov naslov v armadi je: Pfc. Milan J. Merhar, Co. B. 638 T. D. Bn. APO No. 38, Camp Livingston, La. »s I® l«a John S. Marn, sin Mr. in Mrs. John Marn iz 725 E. 156. St. je odšel še 22. decembra v službo Strica Sama. Njegov naslov je: Pvt. John S. Marn Jr. 77th Div. R. T. R. Camp 3, 5th Bn. A. P. O. 77 U. S. Army, Fort Jackson, South Carolina. —- Na 17. januarja je pa odšel k mornarici drugi sin Marnove družine, Albert E. Marn. Njegov naslov je: Albert E. Marn, A. S. S. U. Co. 94, Bat. 52, Reg. 29, U. S. N. T. S., Great Lakes, 111. Obema želimo zdrav in zmagoslaven po-vratek. M M I* Na kratek dopust je prišel Pfc. Stanley J. Koss, sin Mrs. 1 Ivanke Koss iz 955 E. 78. St. Stanley služi v Army Air Base, . Pueblo, Colo. Vojaško letalo je padlo na tla blizu Columbusa, 11 oseb ubitih Columbus, O. — V bližini New Albany, 14 milj od Columbusa, O. je padlo na tla štirimo-torno vojaško letalo. Enajst oseb je bilo ubitih, ena pa je bila pa-mo ranjena. Ranjeni je narednik James Foldesi iz Superior, Wis. Priče pripovedujejo, da so slišale najprej eksplozijo, takoj nato je pa letalo treščilo na tla. Razni kosi letala so bili razmetani do 600 jardov po pašniku na farmi nekega Francis Schleppi. -o-- Nemške vojaške priprave na Balkanu Carigrad. (Brzojavka New York Times-u) — Vojaški opazovalci v Turčiji trde, da so vse ceste in železnice na Balkanu strahovito natrpane nemških vojakov, orožja, municije in druge vojaške opreme, na potu na balkanske obale ob Jadranskem, Sredozemskem in E g e j s k e m morju. Ves privatni promet za potnike in blago je od novega leta naprej ukinjen na vseh grških, jugoslovanskih, bolgarskih in rumunskih železnicah. Akora-vno gerilska sabotaža ta promet mnogo moti, gredo vendar tisoči in tisoči mož ter ogromne količine materijala na jug, v Gr^ čijo, Tracijo, proti Solunu in v Jugoslavijo, predvsem na Hrvaško in v Dalmacijo. "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER JAMSB DKBEVEC. Editor «117 St. Clair Ave. HEnderaon 0628 Cleveland, Ohio _Published dally except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado na leto »6.50. Za Cleveland po poŠti, celo leto »7.50 Zli Ameriko ln Kanado, pol leta »3,50. Za Cleveland po pofiti, pol let«, |4.0C Za Ameriko in Kanado, 6etrt leta »3.00. Za Cleveland po pojiti Setrt leta $2.25 Zp. Cleveland in Euclid, po raznašalcih: celo leto »6.60, pol leta «Jk>, četrt leta »2.00 _______ PooMnegna številka 3c_____ SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada »850 per year. Cleveland by mail »7,60 per ye« V. s. and Canada »350 for 6 months. Cleveland by mall Xar 6 manttu U. s. and Canada »2.00 for 3 month«. Cleveland tar mail »2.26 tor 3 month« Cleveland and Euclid by carrier »650 per year, »3.50 for 6 month«. »2.00 for S months ____Single copies 8c___ Entered as second-claw matter January 6th. IflM. at the Post Office at Clevtlapd. Ohio, under the Act of March 3d. 1979._____ No. 21 Tues., Jan. 26, 1943 Kaj hočejo Slovenci? Nekje v Sloveniji izhaja na skrivnem časopis "Svoboda ali smrt." Po zanesljivih poročilih, ki jih ima m razpolago Jugoslovanski informacijski cenen, je časopis glasilo akcije Draže Mihajloviča v Sloveniji. V številki U. tega časopisa z dne 21. julija. 1942 je na prvi strani objavljen sledeči članek: ŠE ENKRAT — KAJ HOČEMO? (Ponatis iz prve številke našega lista) "Da ne ba nerazumevarija in zlobnega podtikanja, ponavljamo še enkrat misli našega dela: 1) Po svojih močeh hočemo pomagati pravici do zmage v sedanji vojni. 2) Hočemo svoboden slovenski narod v veliki združeni Sloveniji, v svojih zgodovinskih mejah, kjer ne bo več tujcev, kjer bo naš narod imel dovolj prostora za svoj razmah, kjer bodo našli dom vsi Slovenci, ki so sedaj morali iskati življenjske možnosti v tujini. 3) Hočemo združitev Slovencev z vsemi Srbi, Hrvati in Bolgari v veliko Jugoslavijo na federativni podlagi. 4) Hočemo trdno vez z brati Rusi, Poljaki, Čehi in Slovaki, kajti v slovanski vzajemnosti vidimo temeljni činitelj naše bodočnosti. 5) V prenovljeni državi nkj si narod svobodno izbere red, po katerem hoče živeti. 6) Hočemo temeljito reorganizacijo narodne vojne sile, ki bo večni čuvar naše svobode. Na poti k tako postavljenemu cilju se pa držimo načina borbe, ki bo narodu ohranil življenje in mu zagotovil, možnost, da tudi sam požanje uspehe, ki jih je zasejal s tolikimi žrtvami. i t i m i n t n in ii m ri u i rnvH i ni l ii wnn 11 n i iti BESEDA IZ NARODA Kapetan Virant piše tam iz devete dežele Zedinjenje odporne sile v Jugoslaviji Jugoslovanski informacijski center v New Yorku objavlja sledeče važno poročilo iz Lqndona, ki kaže, da bo morda le prišlo do končnega zedinjenja med Mihajlovičevi-mi pristaši in med partizani in da je baje prišel ukaz iz Moskve na vodstvo partizanov, da prenehajo nasprotovati Mihajloviču in se mu pridružijo v skupnem odporu proti osišču. To je prva razveseljiva vest iz Jugoslavije. Bog dal, da bi se tudi uresničila. Poročilo se glasi: ' London, 20. januarja (ONA) — Uradni krogi sicer molče o stvari, toda precej verjetno je, da so se Sovjeti odločili dati generalu Draži Mihajloviču svoj blagoslov kot vojaškemu vodji domačega odpora v Jugoslaviji. Akoravno zavezniški krogi še nočejo uradno potrditi onih vesti iz Carigrada, ki poročajo o pozivu, naslovljenem jugoslovanskim partizanom po radiu iž Moskve in Tiflisa, naj se pridružijo Mihajlovičevi armadi, vendar prevladuje mnenje, da je verjetnost takšnega poziva v sedanjem razvoju dogodkov zelo velika. Znano je, da je jugoslovanska vlada v izgnanstvu v zadnjem času delala velike napore v Moskvi, da bi obrazložila zamotanost borbe proti osišču v Jugoslaviji in uspela najti pri Sovjetih razumevanje za zedinjenje vseh onih sil, ki se bore proti osvojevalcem. Ogromni ofenzivni uspehi Rdeče Armade so najbrže poglobili interes sovjetskega vrhovnega poveljstva za takojšnje udarce proti osišču v balkanskem zaledju. Dolgo časa je bilo jasno, da Sovjeti niso odobravali sedanje Mihaj-lovičeve pasivne strategije, ko mu je šlo le zato, da čuva svoje s snegom pokrite planine in hrani svoje sile za pomlad. Mihajlovič, vojni minister jugoslovanske vlade, je radi tega postal cilj političnih napadov v notranjosti Jugoslavije in {zven nje. Preokret splošnih izgledov vojne pa je morda spremenil sovjetsko naziranje napram strankarski raztrganosti Jugoslovanov in jih napravil bolj pripravljene podpirati takojšnje zedinjenje vseh jugoslovanskih sil, kar bi omogočilo takojšen in močnejši udar na osišče v balkanskih ozemljih. Zedinjenje Mihajloviča s partizanskimi silami bi ogromno povečalo Hitlerjeve težave, posebno ako bi prišlo do tega, kakor pričakujejo, da bi jugoslovanski bojevniki prejemali primerno podporo v pogledu vojaškega materijala." Naš urednik Debevec je prejel od prijatelja Leo Viranta, ki je kapetan ali stotnik v ameriški armadi in služi nekje tam za pacifičnim morjem, sledeče zanimivo pismo. Pismo kaže, da je Leo še vedno stari Leo, šega v in vesel, pa vseskozi fest fant. Leo je iz poznane Virantove družine iz Loraina, njegova soproga, bivša Grdino-va Vera je pa z otročički še vedno v CleveLandu. Torej poslušajte, kaj piše naš orjaški stotnik Virant: "V nedeljo, 3. januarja 1943. (Kraja ne omenja, kot vidite). —Dragi Jack! — Pravkar sem preči tal Ameriško Domovino od 4. novembra, 1942. Poslala mi jo je sestra Mrs. Urbas iz Loraina, Ohio poleg božičnega darila. Povem Ti, da sem se počutil, kot bi bil zopet doma, ko sem vzel v roke Tvojo Ameriško domovino. Napravilo me je tako sentimentalnega, da otožnega ,da se mi je, kljub trdemu vojaškemu srcu, storilo milo. Ne vem, če mi je priletel prav tedaj kak komar v oko, ali kaj je bilo, da sem potegnil z roko preko oči . . . "Vsedel sem se in Ti pišem, da boš vedel, da sem še živ, pa še kako! Kaj pa misliš, slovenska kri ne fali ne tukaj ne tam. # "Dragi moj Jack, povem Ti, da imamo tukaj pijačo, ki nam jo pripeljajo ladje iz Avstralije včasih. Toda svarim vas, bratje Slovenci, držite se proč od take pijače, ki te udari, kot bi se podrla hiša nate. Pa to še ni tako hudo, ampak kakšna je pa glava drugi-dan, jojme-ne! "Kako pa kaj z marjašem? Saj mi ne boš verjel, da v vsej armadi tukaj ne morem najti niti enega, da bi jih včasih vrgla, kakor smo jih včasih pri Jakšičevih, saj Veš ali ne. Šur, ste me vrtili in me jemali na posodo, dokler sem se učil. Nisem še pozabil, da ste me enkrat ujeli pri petlu na dva asa. "Kadar bom imel čas, bom šel povprašat malo okrog domačinov, morda zna kateri marjašat. Če zna, bodo kmalu vsi pacifični otoki moji. "Prejel sem tudi izrezke iz Tvojega časopisa, kjer pišeš o smrti Grdancovega iz Cleve-landa. Hotel sem tukaj zvedeti kaj o njem, pa najbrže ga niso pripeljali sem, ko je bil ranjen. Prosim, izroči Mrs. Grdanc in drugi družini moje iskreno sožalje. "No zdaj .boš imel zaenkrat dovolj, menda. Pošiljam Tebi in vsem mojim poznancem nor voletna voščila. Daj v mojem imenu oglas v časopis in to povej v mojem imenu. Potem mi pa pošlji račun in me lovi za denar po vsem prostranem Pacifiku, ha, ha . . . "Upam, da se kmalu vidimo. "Tvoj "Leo." ' No, kaj ne pišč imenitilo? Pa še slovensko piše, čeprav nekoliko po "naše." Ako bi mu kdo rad poslal kako karto, je tu njegov naslov : Capt. Leo B. Virant, 0-202182, 24th Inf., A PO 932, c/o Postamaster, San Francisco, Galif. -.o--- Rod "Colorados," ki živi v džungli Ekvadorja, pravijo, da je najsnažnejši in najbolj zdrav izmed vseh ljudi na zemlji. * * * V Iranu (Perzija) so imeli leta 1921 samo 612 šol, a leta 1937 pa so jih imeli že nad 5,-000. 0 stanju naše banke % , Običajno sledijo ob novem letu razna poročila in razlage o stanju vseh naših ustanov ob zaključku minulega poslovnega leta. Tukaj pride v poštev tudi naša slovenska The North American Bank Co., ker je to jako važen naš denarni zavod, ki deluje v korist naših rojakov v naselbini. In, ker v to banko zainteresiranega precej' našega naroda, če vzamemo delničarje, vlagatelje ter one, katerim naša bankla posojuje denar in če poleg tega vzamemo v poštev še vse one, ki se poslužujejo čekovnega prometa na naši banki in one, ki prihajajo za izmenjavo čekov, potem moramo priznati, da je to najvažnejše slovensko podjetje v Ameriki. Da je to resnica, naj mi priča dejstvo, da se v obeh naših bankah, v podružnici in glavni banki, izmenja marsikateri dan do $350,000 vrednosti čekov in to v enem samem dnevu. To je dejstvo, ki da misliti, kako velik promet obvladuje naša slovenska banka. To pojasnujem samo radi tega, da bi vsi tisti, ki se poslužujete našega bančnega podjetja imeli malo vpogleda v poslovanje in da bi bili tudi ponosni na svoj lastni bančni zavod. Jutri bo na drugem mestu tega lista priobčeno finančno poročilo o poslovanju v letu 1942, ki je bilo zaključeno z 31. decembrom, 1942. V tem letnem poročilu boste razvideli v številkah o napredku v enem letu. Prav tako poročilo je bilo poslano tudi na državni department, za kar bodo poslali može, da bodo to vse natančno preiskali in pregledali, če se je poslovanje vršilo strogo po določenih državnih postavah, in zakonih. Bančne vloge so pa še posebej zavarovane do $5,000 vsaka. Glavna delniška seja se je vršila 13. januarja in je bila za yse zadovoljiva. Vse»h sedem direktorjev je bilo ponovno izvoljenih. Prva direktorska seja v tem letu pa se je vršila 19. januarja, kjer so direktorji izvolili izmed sebe poslujoči odbor, ki je sledeč: predsednik Anton Grdina, podpredsednik Dr. James W. Mally/pomožni podpredsednik (podružnice) Mr. Matt Grdina, tajnik Mr. Joseph L. Surtz, blagajnik Mr. Raymond Bres-kvar. Ostali odborniki so: Dr. thony Perko,.Mr. Frank Mra-mor, Mr. Mike Pikš in Mr. John Zallar iz Collinwooda. Na seji je bilo tudi sklenjeno, da odbor tudi za tekoče poslovno leto organizira 25 mož za svetovalce v poslovanju. Seje direktorjev se vrše po potrebi, najmanj parkrat na mesec. Uslužbencem so bile tudi časom primerno zvi&ane plače, ker bančnih uslužbencev v teh časih ni prav lahko dobiti. Tako lep bančni napredek je pripisovati vzornem vodstvu od strani tajnika Mr. Joseph L. Surtza, ki je zelo zmožen bančni uradnik. Slovenci, zavedajmo se, da za nas velja le domača slovenska banka! Banka in bon d i. — Odkar je Amerika v vojni in se prodaja vojne bonde, so ameriške banke v prvi vrsti, ki vršijo ogromno delo iz prijaznosti in da gredo na roke naši vladi s tem, da vršijo to delo popolnoma brezplačno, to je, prodajanje vojnih in drugih državnih bondov in znamk. Da boste pa vsaj delno imeli vpogled v to delo, naj vam navedem v številkah, da bo lahko slednji rojak zapopadel, kako ogromno delo vrši tudi naša banka s prodajanjem vojnih obveznic in znamk. Dočim je vseh do sedaj izdanih bondov šest vrst, katere je banka prodajala odjemalcem, pa naj omenim le eno izmed teh in sicer tiste vrste bondov, ki so večinoma v majhnih vsotah in to pomeni, da imajo naši uslužbenci toliko več dela z njimi. Skupna vsota za prodane bonde v naši banki do 31. decembra, 1942 je $513,875.00. Od te vsote je samo ene vrste bondov, katerih je bilo prodanih za $349,225.00 in s temi je bilo največ dela, to so bondi po $25. Torej je naša banka prodala precej nad pol milijona vojnih bondov. Ker je tudi oblastim dobro znano, da je to naša banka, ki pripada slovenskemu narodu, je s to prodajo bondov pridobljeno nedvomno dobro ime naši narodnosti, kar nam bo sko-ro gotovo ob času še koristilo. Rečem pa, če bi se vsi naši rojaki posluževali našega domačega podjetja, bi nas drugi morali občudovati. .Zato pa tudi vedno poudarjam: poslužujte se domačega podjetja, dokler dobite iste ugodnosti in postrežbo kot ste jo deležni drugod. Saj od domačega podjetja še vedno lahko pričakujete, da boste kaj dobili nazaj, dočim drugje tega ne morete pričakovati. Hvala vsem: pametnim in zavednim, ki ste do sedaj sodelovali z domačim podjetjem, kajti s tem ste koristili samim sebi in svojemu narodu. Anton Grdina, predsednik. -o- Čestitke prijatelju ob 30 letnici Poslanica Jugoslovanom ob novem letu Bilo je 27. januarja, 1913, ko je fant, ki je bil pri meni na stanovanju, zjutraj zgodaj ustal, se lepo napravil in skrbno počesal, da ga je bilo res lepo videti. Ko je bil že ves odpravljen, pa pravi: "Oče," tako me je vedno nazival, "ako ni bilo kaj prav v času, ko sem bival pri Vas, mi oprostite." Seveda sem ga pohvalil, da je bil dqber fant in da je bilo vse v redu. Povedal sem mu, da upam, da bo tudi dober zakonski mož. Ta moj nekdanji stanovalec je Mr. Ignac Prva-nja, ki sedaj že 30 let vozi zakonski voz s svojo ljubljeno soprogo Pavlo. Takrat so bile moje goreče želje, da bi bil srečen v zakonskem stanu; upam pa, da so bile moje prošnje tudi uslišane. Pa tudi dobri Bog, v katerega je zaupal v mladosti, mu je bil vedno naklonjen. Rodilo se mu je šest otrok in sicer štiri hčere in dva sina. Sin Stanley je pri vojakilh in je "saržent" (narednik). Stanujejo pa na 7815 Goodman Ave., kjer živijo že dolgo vrsto let. Tako, dragi prijatelj, odkar si bil pri meni na stanovanju, Te visoko spoštujem. Zato pa se ob vajini* 30-letnici zakonskega življenja še živo spominjam dneva 27. januarja, 1913, ko si s strahom odhajal od nas v neznano bodočnost. Toda Tvoj strah je bil nepotreben, ker vem, d'a si v zakonskem stanu imel veliko veselih uric. Moje in moje žene želje so, da bi Tebe, ženo in otroke ohranil Bog še dolgo med nami. Sonce sreče naj vama sije vse vajino življenje, da bi bila zadovoljna, saj le v zadovoljstvu je sreča doma. In kadar pa pridejo nadloge, katere kaj rade obiščejo nas revne Zemljane, se pa spomnita na Križane-ga. Tudi On je imel težave, sovražnike, pa vse je premagal in ustal je iz groba častitljiv in slavij en. In končno pa želim, da bi čez 20 let oba čila in zdrava v krogu svojih sinov, hčera in vnukov praznovala zlati jubilej— 50-letnico zakonskega življenja. To so moje iskrene želje in dal Bog, da bi se tudi uresničile. Spre j mita prav iskrene čestitke! Mihael Vrček. Minister g. Sava Kosanovič je dne 6. januarja naslovil preko ameriške kratkovalovne oddaje jugoslovanskemu narodu v domovini naslednji govor: • Narod, ki ni pripravljen boriti se za svojo svobodo, izgubi ne le svobodo, temjveč pogubi tudi samega sebe kot narod. V začetku sovražnik izdajalcem še deli nagrade, dočim narod v celoti ti'pi in poginja, toda na koncu zavrže osvojevalec tudi izdajalce. Samo narodi, v katerih posamezniki vedo umirati za dobro celote, se vzdrže in trajajo. Kaj bi se bilo zgodilo z Veliko Britanijo, ako bi bila v tre-notku porušenja Francije, ko je bila videti čisto osamljena na svetu, kolebala in se upog-nila Anglijo so takrat, rešili oni hrabri možje, ki se niso ustrašili smrti. Kaj se je zgodilo v Rusiji? Z vso svojo silo se je nacistični vojaški stroj navalil nanjo in kar je ustavilo njegovo prodiranje ni bila le tehnika, temveč predvsem volja in pripravljenost vsega naroda, da pogine braneč svojo svobodo. Ko je lani nemška vojiaška sila zastala v svojem silovitem zamahu pred Moskvo, njenega navala niso zadržali toliko tanki' in letala kolikor požrtvovalnost ruskih junakov. Zgodovine Stalingrada človeštvo ne bo nikdar pozabilo. Meščani, žene in otroci, vsi pripravljeni na boj do smrti, so storili čudež, v katerega nikdo ni več verjel. Tudi vi, bratje in sestre v Jugoslaviji, z golimi rokami, sestradani in slabo oblečeni, vzbujate navdušenje po širokem svetu, pri sovražniku pa strah in trepet — ne z orožjem ali strategijo, temveč edi-nole s preziranjem smrti. Kadar kdo v Ameriki reče "Jugoslavija," vzbudi pri slušalcu misel na odpor in borbo, na brezprimerno junaštvo naroda v borbi za obstanek. Vsak pošten kozmopolit se bo s poštovanjem spominjal naroda, v katerem toliko posameznikov kaže pripravljenost žrtvovati se v borbi za-obče dobro. Zato pa bo jutri, ko se bo vojna končala z ustvarjanjem novega sveta »'ter boljšega in pravičnejšega reda v njem, imela Jugoslavija — Srbi, Hrvati in Slovenci — pri odloče-vanju svoje usode odločilnej-šo in močnejšo besedo, ker so za občo stvar doprinesli odlo-čilnejših in močnejših žrtev. Skozi stoletja si je naš narod ohranil ideale in moralo, in kljub vsemu trpljenju, na katero smo naleteli v svoji zgodovini, se narod v celoti ni nikdar pregrešil proti idealom in proti morali. Neizmerne vrste neimenovanih, neznanih in pisanja neveščih junakov je bilo vedno v odločilnem trenotku pripravljenih poginiti z razumno hrabrostjo; tako so nam rešili ime, zemljo in bodočnost. Hrabrost in borbenost našega naroda ni nespametna in poblaznela nasilnost ,temveč hrabrost ljudi, ki vedo, kadar poginejo kaj so žrtvovali in zakaj se žrtvujejo. Edinole taka hra- Udeležite se PLESNE ZABAVE SKUPNIH DRUŠTEV FARE SV. VIDA v soboto 30. jan. v S. N. D. NA SI CLAIR AVE. £83 Kupujttio vojne znamke in bonde! mtvAMTjffČ&Bm&m brost bo človeštvo rešil«'I katero ga je vrgel ;k°vJT človeštva. Toda sile zla ne P0'1! Boje se usode, ki jih bo*! po zmagi sil dobrega in skušajo strniti v še skupine nego dozdaj. ®® hočejo zasejati nezauP8": spore med narode na M in povzročiti zmešnjavi jih rešila. Veličastno borbo, kise naših krajih, bi radi P°f kot kaos, anarhijo in bfi no klanje. Ko so nam ** li državo na sedem ^ proglasili, da se nikdar bomo zedinili. Spor rt6" in Hrvati so hoteli s*"1 našimi izdajalci tako Pa ti, da bi se nikdar več le pobotati. Širom sveta s", li vesti o krvi, preliti nf, ti, da bi dokazali kakšni ki smo in kako nespos0 samostojno življenje. !vite žrtve srbskega ^ skušali naprtiti vsemu stvu. Ponižali so nas s čem in ponižali so naSJ . čem. Toda, ko je odgovoril s skupno bofW teri se za isti cilj in za ist' ■ proti istemu sovražnik" va obenem srbska, slovenska kri hočejo P1^ ti svet, da je to kaos,' ' in zločin. Vaš najboljši na to obsodbo sta h|'a sloga. Ako ste hrabri, t složni, bo vaša hrabro^ Ako ste složni, a niste ne boste mogli nicest Ako pa ste složni vas bo človeštvo zag°^° e melo in vas bo podP'1* dočnost vam je zag°tcf Sovražnik izkorišča^ tero načinov vsak j nje med Srbi, Hrvati if.j j ci. Vsaka manifesta^ poštenih Srbov, H^* , Slovencev, pa je va7'" ( naj sijajne j šega vojšl m0rda 1 «0 kacega obrežja. Da- s Cwevavečbitiod Afri' s Od a J Se mi dc>z" Pravi Ra- s je do,f ° na severnej stra- * >k 11 evr°Pejskih prista- r ne pravi kraj zadene- kcev vma težko na-'ti Ev" 11 Azilih 80 razPotaknjeni s i SreLmeftih- Morda pa še fi d poto 0 druff0 ladij'° F je VMma' saJ v tem morji F AlešV* dosti. teh Je nekoliko umiril n ipk0 starčevih besedah., o drže 20pet veslala da- n 'du-keSG proti jugo- n o tej r ^ašet je upal pri- g >otem Poti do Algira, kjer s štora bil° težko dobiti i] ijj nin bolj ž 'cih g0 pred njim vrhunci t No Sea' kot bi lezli iz tal, 1 iterj^ Je bll° bati še mar- c tU" zakSeVfnosti- "Hvala r suhem , Tal je- "kmalo sva !prI w ! Še krePkejše se l S plavn?' da je čoln P° N Se * prek m°rja. c zlatii ravno 2 zadnj mi t kipeJvfh°Ve 3ivih' Pro" A sUheg8 Clh sor, ko prideta 0Pazit; kolikor sta mo- < J.^o^ja, bil je kraj i V^kih ni bilo znati i : in neka °Vališč 5n le pe- 1 ?°^ivain *irtil»h grmičev i dalje ^režje. _ Rašet si f ob kraji; pa , f>a kr! Se Je bilo, še pri- . I Su* K "1Sta »ikj er na- k 1 "a vse i Raset se je Se, kiSe kraJe, ogledoval ii'"' Pa bil"6-Je P°tezalo ob >&a v f'kot ne bi po- ial 2 ZT Večkrat j® ^Ijivo ^fo, mrmral nera-•iš? zoiiet uka- ; prasa ga i. 55 AfHki sv., M aJ sen, ' ah B°g vedi V8G Cr. °'Ular že obja- f' ^e?!:*fHka*«ko bre- P da 8e prav d°misliti, kje bi L» n°eilH h kVaju i" no- Prostem, ju- 1 2vedelfa P^bvvališča, kam se nama je obrniti." "Druzega nama tudi ne kaže," pritrdi mu Rašet, "noč bo zdaj zdaj tu, in kolikor po oblakih poznam, znalo bi biti še viharno vreme nocoj. Potrpeti morava, jutri bova že videla kaj in kako." Potegnila sta čoln na suho, da ne bi ga odnesli po noči valovi, ko bi se nenadoma približala kaka nevfhta, privezala ga trdno ob grmovje, potem pa jo krenila dalje po robu, da bi dobila pripraven kraj za prenočišče. Na mehkej tratnici, posutej z najkrasnejšimi in prijetno dišečimi cvetlicami, ki so naznanjale že bujno rastlinstvo vročih dežel, rastla so nekatera palmova drevesa, in po belem pesku je curljal bister studenček, zgubljevaje se skoraj popolnoma v visokej travi. Ta kraj je bil kot nalašč ustvai'jen za trudna popotnika. Nemudoma napravita iz volnene plahte, katero sta imela seboj, majhen šotorček, zakurita ogenj, da bi po noči strašila ropne živali, ker orožja nista imela nikakoršnega, potem pa vzameta iz zaboja le ostala jedila ter -povžijeta zadovodljna borno večerjo. Po solnčnem zahodu je nastala kmalo temna noč ter zavila naravo v črni prt. (Ker nista bila varna pred napadi divjih zveri, sklenila sta vso noč bedeti in tako pričakovati bodočega dne, da bi potem zopet nadaljevala svojo pot. Alešu so se necoj vrtele razne misli po glavi. Vse življenje ad njegovih otročjih let do današnjega dne mu je prišlo na misel. Spominjal se je starega Petra, ki morda ravno sedaj sedi doma na klopici pred hišo in puši mirno po svoji navadi iz majhine pipe, ugibaje, kam je prešel Aleš, da ni več čuti o njem; spominjal se je vojske na Laškem,, svojih dveh tovar-lev, in slednjič tudi vjetja na tolovajskej ladiji, kjer se je seznanil z Rašetom. Zopet se je vnela v njem želja, pozve-deti kaj več o tem čudnem možu. — Dolgo je zrl na. starca, ki je tiho sedel na tleh in pri-kladal suho brstje na plapojo-či ogenj; ni si prav upal pri-mu je že večkrat spodletelo. "Kaj premišljuješ, Aleš?" praša ga slednjič Rašet ter vpre svoje že oslabele, pa vendar še vedno žive oči, kot bi mu hotel brati na obrazu skrivne želje. "Domislil sem se zopet tvoje obljube." "Moje obljub^?" povzame Rašet besedo, kot ne bi se mogel koj domisliti, kaj zahteva mladenič. "Tvoje obljube, da mi boš razodel o pripravnem času svoje skrivnosti, in nocoj menim, je najugodnejša prilika, vsaj nama prej noč mine. Ne zameri, da te nadlegujem neprenehoma, tvoje obnašanje zdi se mi tako čudno, da sem jako radoveden izvedeti tvoje skrivnosti, tem bolj, ker se vedno ogib-lješ mojim vprašanjem. Človek ima že takovo lastnost, čem bolj se mu kaj prikriva, tem bolj ga tare radovednost." "Da, da, — obljubil sem ti," prične Rašet globoko vzdihniv-ši. "Nerad se sicer spominjam preteklosti, ki mi je rodila toliko gorje ali tebi mladenič, tebi, ki te ljubim, kot svojega sina, hočem razodeti jo. Mlad si še in mnogo boš še doživel, ako ti Bog da zdravje; potrebno je toraj, da vedno bolj spoznavaš ljudi, kar sem, jaz zamudil nekdaj, sicer ne bi bil prišel v takovo nesrečo. /Dalje prihodnjič.) -o- Kupujte vojne bonde! (Nadaljevanje 7, 2 strani) upravičenost vojnih ciljev. Mi Srbi, Hrvati in Slovenci, ki razpolagamo v človeštvu s tako velikim in moralnim kapitalom, moramo biti nosilci ne le naše sloge, temveč sloge vseh zatiranih v njihovem boju za svobodo. Danes se na svetu bije boj za novi red. Ta vojna, največja v vsej zgodovini, je vojna za nov duh na svetu in za nov re3, v katerem se ne bo moglo nikdar več ponoviti ono, kar sta nacizem in fašizem storila današnjemu človeštvu. Podpredsednik Wallace, govoreč v imenu predsednika Roosevelta in Ameriških Zedinjenih držav, je dejal, da je ta vojna borba za zmago malega človeka iz naroda. Ako si velika Amerika, s svojim neizmernim bogastvom, postavlja za cilj ureditev sveta na načelu, da se mora navadni čtfovek iz naroda v njem počutiti bolje in bolj varno, kako bi ne bili mi, ki smo narod malega človeka, za takšen red? Črtve, ki jih človeštvo danes prinaša, morajo dati nov-svet, ki jih bo opravičil. Ta novi svet bo svet, v katerem ne | bodo silnejši izkoriščevali sla-; botnejših, niti zlobni dobrih; svet, v katerem mogočnost bogatašev ne bo več poniževala siromašnih; svet, kjer bodo znanost, um in bogastvo služili skupnosti v olajšanje in olepšanje življenja vseh in ne le. posameznikov — ta novi svet ne bo svet ponižanih in užaljenih, temveč svet ljudi in narodov enakih v spoštovanju človeškega dostojanstva. Za takšen svet delajo danes neštevilne ameriške tovarne. Za takšen svet gre danes ves vojni napor te velike zemlje, iz katere vam govorim. Za takšen svet umirajo njeni sinovi v Pacifiku . in v Afriki; za takšen svet ginejo kitajske kmečke mase in za takšen svet se žrtvujejo strahovite ruske armade. Za takšen svet padate tudi vi, ki ste bili že takoj od začetka vzor vsemu človeštvu, ko ste pokazali, kako se zna žrtvovati narod, ki ve, da bo poginil, ako ni pripravljen umreti za svoj moralni ideal. Toda mi smo narod, o katerem poje pesnik, ki je lepo pogodil narodno dušo: "Po cenu svega braničemo slobodu, Po cenu života I brata naj mil i j eg i jedinca sina. ^ Mi smo kaljeni na vekovnim mukama. Mi smo potomci onih što su goloruki, Sa motikama i kukama Ustajali proti v carevima. Mi smo oni sto znadu da misle na slobodu I kad trunu, i gladu ju, i čame. ZADNJI VEČER (Črtica. Spisal Fr. Ks. Meško) Vrata pri Zajčevih so se škripaje odjprla. Na prag je stopil mož kakih petinštiridesetih let. Na pragu je postal. Globoko je potegnil v se svežega večernega zraka, kakor bi mu ga bilo notri v sobi primanjkovalo. Z nekako preplašenim in žalostnim pogledom se je zagledal tja po dvorišču, tja čez plot proti ostalim vaškim hišam in naslednje nekam tja v prazno daljavo,, tja daleč na obzor, kjer je šolnce s krvavim žarom zabadalo za gore. Na dvorišču je bilo vse prazno in tiho in pitsito. Ono malo kokošij, kar jih je po dnevu brskalo in kukurikalo po dvo- Pcnnsylvariia ulica v Washington-it je bila, včasih najbolj obložena s prometom, kajti avtomobili so švigali sem ter tje, da pešec skoro ni imel priliki priti čez. Danes pa je precej drugače in se pozna, da ni več toliko guzolina na razpolago. V ozadju slike je videli justično palačo. Gornja slika nam predstavlja ameriške in angleške vojake v nemškem ujetništvu. Zajeti so bili tekom bojev v Tuniziji in so jih Nemci, potem o Oblak Furniture Co. S V TRGOVINA S POHIŠTVOM <> V Pohištvo in vse potrebščine €> - V za dom C> V 6612 ST. CLAIR AVE. <> £ _ HEnderson 29T8 <> ' ■ ^ «■•■"■"■"•"■"i w K. S. K. JEDNOTA Je prava mati vdov in sirot. Če S« ali (biitca te mogočne in bogate katoliške podporne organ'** trndi se In pristopi takoj. Za pojasnila o zavarovanja in za vse druge podrobno^ se obrnite na uradnike in uradnice krajevnih druS1 K. S. K. Jednote, ali pa na: vam vsak dan prinaša v hišo GLAVNI URAD 351-353 No. Chicago St. Joli«^ Povejte to sosedu, ki še ni naročen nanjo "Imenoval si jih strahopetne pse, to je prava beseda. Sedaj pa brzo odja\haj, skrajni čas je že. Tudi meni se mudi, ker ura bije tri in ob treh se začne seja. — Z Bogom !" Hendel je stopil v posvetovalnico, kjer so bili polnošte-vilno zbrani mestni svetovalci, dvainfcrideset po številu. Šel je k svojemu sedežu in se je usedel med može, ki so bili vsi bledi pi prepadeni, ter je mirno in zapovedujoče začel: "Gospodje, gre za red zoper kugo, ki ga moramo takoj določiti. Treba je le nekaj točk, predvsem pa železne roke, ki naj prisili k pokorščini. Nevarnost preti le tam, kjer je voda kalna, zrak okužen in kjer so ljudje neumni. V Štajru ni niti prvega, niti drugega, neumnost pa je kvečjemu pri papežnikih tt To je bil prvi kamen, ki ga je vrgel na katoličane: toda druge, še težje, je imel pripravljene, kajti danes hoče dati rimskemu zmaju zadnji smrtni iidarec. Dal si je predložiti zastareli red zoper kugo, ki je bil v veljavi za časa kuge, ki je divjala pred tridesetimi leti. "Ta stari red," je rekel Hendel, "ni za drugega, kakor za v ogenj. Samo nekaj ima dobrega: najstrožje kazni določuje za one, ki se ne pokorijo njegovim določbam. — Danes sem" — z jeznimi pogledi, ki so rezali kakor bodala, je meril katoliške svetovalce — "moral doživeti, da so moji katoliški toviariši svetovalci hoteli | spraviti truplo utopljenke v' mesto. Vnaprej bom take šale kaznoval z ječo, ali pa bom take norce postavil na sramotni oder." Mirno je pomočil pero v tint-nik ter je začel brati točko za točko novi red zoper kugo, kakor ga je sestavil že doma v Vogelzangu. Prišel je do četrte točke, ki se je glasila: "Kugo širijo tudi pokopališča, če so grobolvi premalo globoki, ker mrliški puh omamlja ljudi in jih dela za kugo sprejemljive." Za hip se ustavi. Sedaj velja zabosti zmaja, ne samo kužnega, marveč tudi drugega, ki mu je že davno zaprisegel smrt, ki mu je že zadal dosti ran, ne da bi ga bil umoril — sedaj mu hoče dati smrtni sunek. Že pol leta je Hendel v Štajru rovaril zoper katoliško Cerkev; z mirno, odločno in železno voljo ji je delal krivico za krivico, vsa mogoča sredstva je že uporabil, samo sile ne. Zato pa še ni poginila trhlena spaka: še Iživi praznoverje v nekem štajerskem kotu, še strašijo okoli papeški mialiki. . . . Še prihaja vsako nedeljo na lečo Albert, besni črnuh, in ne- ti plamenček, do katerega so že prigorele papeške grmade. Sedaj mora biti konec, treba s silo zjatreti spako, da navsezadnje ne požre resnice in čistega evangelija. . . . Zakaj naj bi še nadalje prizanašal tej verski pošasti? Doli z nestvo-rom—! Zrna j, volkodlak, morilka, strupenejša kakor vse kuge, sedaj ti starem glavo. Vse je bilo tiho naokoli, ču-lo se je sop^ianje jkatoliških mož. Radelmajer mu ves bled reče: "Gospod, v kužnih časih je cerkev edina tolažba za nesrečnike;" slutil je ,kaj prihaja. "Saj sta samostanski cerkvi v Garstenu in v Glanjku," je hladno se smeječ odvrnil Hendel, "to je vendar zadosti za par štajerskih katoličanov. Nočem, da bi se ljudstvo gnetlo v to cerkev, ki je v soparnih dneh polna mrliškega vzduha, da ne udari kuga med nas, preden je prišla iz Jonspaha. Cerkev bom zaprl za časa kuge." Radelmajer in Kenigstorf sta skočila po konci in sta^ zaklicala: "Mi katoličani v Štajru, in nas ni malo, pa tega ne trpimo, ker ne moremo biti brez božje službe. Tudi v pro-testantovskih cerkvah so grobnice." Hendel je mirno odgovoril: "Gospodje, prosim, le mirno —! Vem, dia bi, kakor hitro bi bil v Štajru prvi kužni mrlič, prišli k meni in me prosili, naj zaprem vsa nevarna mesta. Vaša cerkev pa je najnevarnejša, i Ne trpim nobenega ugovora!" j je zagromel, ko je Radelmajer ! i z k u šal nadal j e ugovar j ati. j "Zakaj pa je v prejšnjih časih, ! kadar je razsajala kuga, toliko ljudi pomrlo na Laškem, v Florenci, v Milanu? Več ko je {bilo procesij, več ko je bilo po-i božnosti v vaših nesrečnih'1 svetiščih, bolj se je širila kuga, več ljudi ji je podleglo. — Pri svetem Bogu!" je grmel naprej, j "Ne Čujem samo nad Štajrom, Štajer je kakor vrata pred Dunajem, vso Češko, čujem nad celo državo! Ponavljam kakor najstrožjo postavo: Vašo podi-rajočo se cerkev zaprem, vse pridige, vse pobožnosti, h katerim se v množicah zbira ljudst-ivo, prepovem. Ne v Štajru, ne i v njegovi okolici se ne sme vr-|šiti kaka procesija, prepovem! i Ni me skrb za svojo glavo, ni-|ti za svojo ženo in otroka, skrb me je za Štajer, kakor sem cestarju prisegel, pa za vso državo. Ne pustim, da bi zaradi te zastarele vere in njenega spa-kovanja to mesto zapadlo smrti. To sem rekel jaz, Hendel, štajerski sodnik!" * Ko je Hendel v posvetovalnici govoril in namerjal meč, da ga porine v srce katoliški veri, je vladal v Štajru mir. Meščani so pričakovali razglasa zoper kugo; tu pa tam so si posamezni s strahom eden drugemu šepetali v ušesa, in je bil le naval k lekarni nekoliko večji, kakor sicer po navadi Celo nekatera izložbena okna so se zopet odprla, in na gimnaziji so protestantovski magistri poučevali naprej. Neka močna, skrita roka je krotila strah in nemirne duhove — to je bila tista roka, ki je ravnokar v posvetovalnici zapisalja železne paragrafe zoper kugo. * 1 V tistem /času / so sedeli /v | gostilni pri Švertnerici katoli-ški možje, da napravijo svoj večerni požirek. Pogovarjali so | se o kugi ter so ugibali razna t sredstva, ki pomagajo zoper njo. Poleg Švadkorerja je sedel naš stari znanec, gorski učitelj, ki je pa izgledal zelo otožno. V srce ga bode, ko gleda Štefane, ki je kakor roža sveža in lepa stregla gostom. Nič se ne boji Štefana, prav nič se ne trese pred kugo, samo nekoliko resnejša so ji danes ustna in čelo, bolj ostro kakor po navadi odbija pivske šale. Učitelj jo gleda, ko menja in spravlja denar, posluša njen zvonki glas, ko šteje in računa — pri srcu pa mu je tako hudo. Tudi njemu je prinesla pivo, pa mu ni dala nobene besede — to ga boli bolj, kakor da je tako blizu kuga. Deklica se obrača od njega ter mu kaže hrbet, ki je pa tudi lep, kakor vsa njena postava. Učitelj jo vpraša: "Deklica, kaj se pa vam zdi, kaj pomaga zoper kugo? Gotovo ste v Admontu, kjer so v samostanu učeni gospodje, kaj slišali o tem?" Štefana mu odgovori: "Ni mi znano, katera sredstva rabijo gospodje v samostanu. Meni se zdi, da ne izdajo vsa sredstva Bog si ga vedi kaj, kadar močno razsaja kuga; gotovo je prav, da je človek trezen in zmeren, da ne trpi v hiši nesnage in slabega zraka, sicer pa naj ravna po navadi. V tem ima sodnik gotovo prav. .— Mislim pa, da je v takih časih bolje zaupati v božjo pomoč, kakor zidati na naravna sredstva. Kaj pomaga vsa posvetna šara, kaj vsi strupi, če pa Bog ne pomaga? K Bogu se je treba zateči v vsaki stiski in nadlogi: naj že divja ali kuga, ali lakota, ali voj- j ska — vselej, vselej je treba pred vsem moliti." Vseh oči so se obračale na njo, ko je govorila te besede, j ne da bi koga posebej pogleda- j la, jn.je kljub temu vse očarala j s svojim milim deviškim po-1 gledom. Sedaj je stopila mati iz kuhinje in je prisluškovala. Deklica pa je nadaljevala: "Mislim, da bi bilo bolje za nas vse, da bi šli na božjo pot, kakor da modrujete o raznih zdravilnih zeliščih. V moji domovini je blizu Admonta kapelica svetega Sebastijana v Vengu. Kapelico je dal sezidati neki prijor, ko je morila kuga, pa je precej ponehala, ko je ljudstvo romalo na božjo pot k sv. Sebastijami v Veng. Tudi mi bi morali tje in prositi Boga, da bi od nas odvrnil šibo, in gotovo bi nam prizane-sel dobri Bog." Ko je govorila „s svojim pobožnim, pa odločnim glasom, so vsi strmeli nad njo; le eden je ugovarjal: "Štefana, admontska okolica je vendar okužena, tje ne kaže hoditi." x Pogledala ga je z iskrečimi očmi, s sočutnim smehljajem angela — tega nevernega Tomaža. '"Kuga je v Jonsphlau," ge mirno odgovorila, "ta pa je na desnem bregu Aniže, Veng pa leži na levem daleč notri. — Pa če bi bila tudi kuga na levem bregu," je nadaljevala, lica so ji žarela in prsi kipele — "brez stri«(hu bi šla na božjo pot v Veng in božja roka bi me vodila in varovala. Pa treba je imeti vero. Kdor ne veruje, ne zaupa, ne bo gledal čudežev, ne v Štajru, ne v Vengu, ne drugod, čudeži prihajajo iz vere." Nov gost je stopil v sobo; primaknila mu je stol, potegnila s> predpasnikom po prazni mizi in se je še vedno vsa tresla, ko ga je vprašala, česa želi. Drugi možje so nemi sedeli, vsi prevzeti od besedi te žive vere, ki so jih ravnokar slišali. In v marsikakem srcu se je zopet porodilo in je v žarnih plamenih zaplamtelo novo zaupanje v Boga, ki je popreje oslabelo vsled skrbi za to minljivo telo, za to minljivo življenje. General .Joseph W. Stil well (desni) pripen ja častno odlikovanje brigadnemv generalu Clcvire L. Chennaidi, poveljniku zrakoplovcev v Kita ju. Slika je bila posneta v Yunnan provinci. NOVICE, M jih potrebujete NOVICE, fci jih dobite še sveže NOVICE, popolnoma nepristranske NOVICE, kolikor mogoče originalne NOVICE, ki so zanimive NOVICE z vsega sveta Ii večno luč. Temnordeče je tonilo onstran črnih saških gozdov velikansko solnčno kolo. Na mračnem nebu ni bilo oblakov, pač pa so se zbirale meglice, kakor da bi kužni duhovi v rdečih, strupenih redicah valili kužila. Skozi vrata mestne hiše je pribobnelo bobnfanje kakor podzemsko gromenje. Vrata so se odprla. Prikazal se je mestni praporščak z dvema bobnar^ jema in z enim trobentačem; možje so se postavili tik vrat na stran. Tedaj prikoraka skozi vrata mestni sodnik Hendel, ki ga kakor v vencu obdaja in spremlja dvanajst svetovalcev. Ob njegovi levici, nekoliko zadaj, je stopal odkrit mestni pisar, ki je držal v roki velik list. Ljudstvo, ki je pričakovalo na mestnem trgu, se je spustilo v globok molk. Trobentač je zatrobil znamenje. Mestni sodnik je zaklical z močnim glasom, ki je donel nad molčečim trgom kakor sodba Gospodova ob sodnem dnevu: "Štajerci! Kuga je pred vra- ŽENINI IN NEVESTE! Naša slovenska unijslca tiskarna vam tiska krasna poročna rabila po jako zmerni ceni. Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk. Ameriška Domovina 6117 St. Clair A ve. HEnderf" Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Ja Vam in Vašim Otrokom kranjsko-slovenska KATOLIŠKA JEDNOT* Najstarejša slovenska podporna organi^' v Ameriki . . . Posluje že 49. leto Članstvo 38,200 Premoženje $5,000 Solventnost K. S. K. Jednote znaša 127.24^ Če hočeš dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se pri najb^ Ateni in nadsoiventnl podporni organizaciji, KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTt adJ* kjer se lahko zavaruješ za smrtnine, razne poškodbe, operi bolezni in onemoglosti. K. S. K. JEDNOTA sprejema moške in ženske od 16. do otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta pod svoje okrilje. K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste certifikat dobe od $250.90 do $5,000.00. Pitani z koruzo JOHN A. TOMPKINS . 3979 W. 25th St. SHadysi*5' Pod Brooklynskim mostom. JUNAKINJA IZ ŠTAJRA PREVEL DR. JOS. JERŠE f "Every dima and dollar not vitally needed (or absolute necessities should go Into WAR BONDS • and STAMPS to add to the k striking power of our armed , foioes/: —rwana D. Boosrro«, K "FruUem oftto CMM Statu. * it * Think War! Aot War! Buy WAS, SAVINGS BONDS—«t least 1096 at foor pay evsflr AMERIŠKA DOMOVINA IX. Zvečerilo se je in večerni zvonovi so nad Štajrom zvoni- ti. Vsled svoje službe, & pa iz ljubezni do Štajru je tako pri srcu, razglas«1 vo kužno postavo, ki "J vsem, Štajercem sveta, vsaka druga stara, ^ neomajna postava. SM preberi jo!" 'I odkrito glavo, z v£' spoštovanjem, kakor cerarski razglas, je zace' ti mestni pisar Simpre'1 "To je kužni red, ki ga! ločil mestni sodnik, sprti potrdil mestni svet, ki V*J mesto Štajer za časa Kakor je velik in ut«1! strah narodov pred kuif'i malo je znano pravo lezni. Zato vam, meščani, nostih te bolezni bodi rl no sledeče: 1 Kuga ne prihaja temveč hitro udari in b' ne. Zato je treba 'hitro ► hranilnih pripomočkov. Kuga se ne vgnezdi >]i kraju, ampak dere oko'1 uri lahko v enem enem kraju pomori tis0^ Dalje prihodnl^,;