V roke mi je prišel letak »Mitteilungen des deutschen Schulvereines Siidmark«, ki ga razpošilja bojno nemško društvo čez mejo, zlasti po Sloveniji. Interesanten je listič. Na čelu nosi slike petih šol, ki jih je postavilo društvo po Koroški, po onih slovenskih po* krajinah, kjer ne izkazuje ljudsko štetje iz 1. 1894. nobeniga Nemca in je bilo naše- ljud^ stvo do zadnjih časov v svoji narodni zavcsti odločno. Raznarodovanje se vrši po gori omenjenem društvu dosledno po naortu dalje. Letak je naslovljen »An alle Freunde der deutschen Schutzarbeit« (vsem prijateljeia nemskega obrambenega dela). Zadnja stran ima nabiralno polo za darove v prid obram« benemu delu za nemštvo v in izven mej. Vse* bina letaka opozarja na svečane prireditve nemške pev&ke zveze v 1. 1928., ki so doku» mentirala zavest nemške pripadnosti. (Pri tem misli namreč na ono prireditev nemških pevskih društev v Gradcu, kamor so romali tudi naši nemčurji, zlasti iz štajerskih mest. Razni mogotci, renegati so žrtvovali za to slavlje dokaj denarja. Poslali so svoje za* stopnike, ponajveč svoje uslužbence, četudi slovenske narodnosti. Znan je slučaj, ko je nesel trgovski sotrudnik bivše zagrizene nem» ške tvrdke s seboj (seveda zavito) zastavo bivšega nemškega pevskega društva. Tako so pomagali 1. 1928. reševati nespokorneži nems štvo po naših pokrajinah. — Dalje opozarja ktak na bodoče 1. 1930., v katerem bode pra* znovala SchulvereinsSiidmark jubilejno leto 50ktnice raznarodovalnega dela med Slo* venci. Poziva vse k delu, zlasti je treba pre* prečiti uresničenje koridora med Češko fn Jugoslavijo. Na Koroškem vidi gospoda ne» varnost za nemštvo, »da verlangt die kleine von Laibach ununterbrochen aufge-hetzte slo« wenische Minderheit immer ungestiimer nach Rechten, die ihr nicht gewahrt werden kon=> nen, ohne den deutschen Charakter (aha!) des Landes z-u gefahrden« (ker zahteva mala slovenska manjšina ncprestano po Ljubljani nahujskana čimdalje bolj rogovilno pravice, ki se ji pa ne morejo dovoliti. če nočemo ogrožati nemški značaj dežele.) Za ta stavek smo Schulvf.reinsSiidmarki zelo hvaležni, ker prizna, da se gode Slovencem krivice, a obs enem da je našega življa po Koroški še to» liko, da bi dobila dežela slovenski značaj, če bi se zatiranim da!a pravica. V tem tonu letak nadaljuje ter poziva konečno vse Nemce, da proslave 50ktnico obstoja bojnega društva s tem, da postanejo njeni člani in darujejo, kar največ v ponem» čevalne namene. Poziv velja zlasti tudi vsem Nemcem v nasledstvenih državah, ki so pri= morani živeti v sužnosti pod tujim hlapčev» stvom. Kjer je vsaj 20 INemcev (z odrasliml in otroci vred) naj ustanovc podružnico nem* štvu v pomoč. Tako letak. Podpisan je predsednik dr. Gross in odbornik dr. Lindeck. Kaj pravl naša javnost k temu? Skoraj pozabljena je družba sv. Cirila in Metoda — in vendar je ona danes prav tako aktualna, kakor v dobi suženjstva. Res smo svobodni v svoji državi, ali ne vsi. Kje so naše meje?! Na osvobojeni zemlji je še vse polno žerjavice, ki je skrita pod pepelom in živi, zato skrbe taki in enaki letaki in druga propaganda naših neprijate^ Ijev, ki milo zdihujejo po izgubi svoje moči. Ali ni naše najsvetejše delo, da podpremo našo najstarejšo obrambeno družbo sv. Ci* rila in Metoda. Kj.e so ideali, kje> je naša mla* dina? — Nastopili so časi s^ebičniega materia= liz-ma in čudno ni, da peša naše obrambeTio delo. saj imamo celo mnogo izobražencev, ki pravijo, da obrambeno delo ni več potrebno, da dobijo se celo taki, ki vprašujejo, če druž« ba sv. Cirila in Metoda še obstoji. — Žalostna nam majka. Fr. Skulj.