sak zvezek za okroglo pisavo ima na ni ovojnega lista potrebna pravila o u z »rond« peresom. 5. Pisanke in vežbanke. Oblika 175 X 21-5cm pokončna.) e pisankc in vežbanke odgovarjajo z  na lincaturo vscskoz Iepopisnicam, ki očenc za posamezne razrede, in sicer: razred: štev. 1. Pisanka za spisne vaje črtno lineaturo 5-5:8-25;  razred: štev. 2. Pisanka za spisne vatiričrtno lineaturo 5:7-5; . razred: štev. 3. Pisanka za spisne  štiričrtno lineaturo 4 :6 s potegnjertami z zgornjo in spodnjo dolžino; a s črtami z zgornjo in spodnjo dolznačenimi le v začetku in na koncu . razred: štev. 4. Pisanka za spisne  enočrtno lineaturo v razmaku 12 mm.  razred: štev. 5. Pisanka za spisne  enočrtno lineaturo v razmaku 10 mm. . razred: štev. 6. Pisanka za spisne  enočrtno lineaturo v razmaku 9 mm. I. razred: štev. 7. Vežbanka za pisvaje brez črt s podkladkom v razmaku m; II. -razred: štev. 8. Vežbanka za pisvaje brez črt in brez podkladka. 6. Vežbanke za računanje. Oblika 17-5 X 21-5 cm pokončna.)  I. do VI. razreda: Vežbanka za ra- e z enočrtno vodoravno lineaturo v u 7 mm; I. in VIII. razred: Vežbanka za raču- brez lineature. 7. Risanke. anke iz risarskega papirja za geomen prostoročno risanje s perforiranimi erforiranimi listi so uvedene v nižjih h (I.—III.) v velikosti 195 :25*5, v razredih (IV.—VIII.) pa v velikosti 2'5. — V višjih razrcdih se uporaboleg risarskih zvezkov lahko posamezrski listi v vcčji obliki (24 : 36 in 29 : jih hranijo dčenci(ke) v ovojnih listih. oročila posameznih odsekov v ko« so končana. B popoldne: etek ob 16. uri. opolnitev čl. 2. in 28. pravil. olitev izvršnega in nadzornega od< Tretji dan, 25. avgusta. t na Oplenac, Avalo in okolico po u, ki bo objavljen posebej. a glavnega odbora se bo vršila 22. av=  domu Jugoslovenskega učiteljskega ja  seji prisostvujejo člani sedanjega a odbora, predsedniki banovinskih n delegati sekcij, izvoljeni po čl. 18. alnejših pedagoških vprašanjih. Teži;  tivorila individualna psihologija, ki o obravnavali 3 prcdavatelji, dcloma tskega, deloma s praktičnega stališča. sih. je čisto drugačna od one puste gije, ki se je spominjamo iz šolskih to je psihologija, ki res pomaga člo^ azumevati in vplivati nanj. Učitelju opolnoma novo usmerjenost za njego= o; pripomore mu k samostojnosti in sti, ki je za njegovo delo in za njegov sploh potrebna. Značilno je, da imajo čja mesta Evrope in v novejšem času SA svoje sekcije mednarodnega drus  indiv. psih. — V drugi vrsti prihaja aju v poštev strnjeni pouk, ki ga bo aval strokovnjak z Dunaja teoretsko ktično. Ta način pouka je že splošno  v nižje 4 razrede osnovnih šol v Avdeloma tudi v drugih naprednih drža bo v bližnji bodočnosti nedvomno  tudi pri nas. Tudi to je velika prido«  korlst šole Udeleženci tečaja bodo lahko delovali kot pionirji v tem področju. — Ist predavatclj bo v posebnem predavanju obravnaval problematiko poizkusnih šol, ki tudi že pri nas trka na duri. — Našemu povabiu se je odzval tudi organizator čehoslovaškega šolstva, univ. prof. dr. Vaclav Pfihoda iz Prage. Govoril bo o organizaciji češkoslovaškega šolstva. Na tem področju so Čehi pred nami in nam pri izgradnji našega šolstva lahko služijo v zgled; ne takoj scveda ker smo ravnokar stopili v novo fazo razvoja, a nudijo nam smernice za pripravljanje nadaljnje izpopolnitve. — Ni dvoma. da je motni in socialni položaj učiteljskega stanu odvisen od kakovosti njegovega dela. Izpoponjevanje s samoizobrazbo je zato nujna zahteva. Zato: Pridite v čim večjem številu Pedagoška centrala bo poskrbela za cenena stanovanja in prehrano, tako da za udeležbo ne bo nobenib zaprek. Udeležbo