/USAMMPNI ASSUNO !»i< wissenschaftliche I orschiingsarltul 111 den \rclmui ßflSa® / "A'V- Der Beil rag weir.1 aul" die Bissenst haltlu he Forschungsarbeit im Bereieh der Archivistik betreffenden I ra »cn hin, stellt che bisherige 1 ntwieklung in diesem Bereieh dun h Auirülmmg nmfmgreieher I itemtiij dar und ragtet die weitere I ntwicklung der Archivistik als wis-senschattlicher Disziplin m. Die v issensehaftliehe Forschungsarbeit im Bereieh der Archivistik ist -um Durchstudieren des Sehut/es des Rt gi ;tratnrgutes vor der Übernahme ins Archiv (das System der Kan/Ieigeselialtslührung, die Bewertung des Regi--Uratur- und Archivgutes) gerichtet, weiter zur FaJihear beitung und herstellung von Wissenschaft liehen jSlbr-mationsmitteln l'ur die Arcfavgufverweridung bzw. zur I rriditung des Archivinf'ormationssystenis, weiter zur Archivgutev idenz m fremden Archiven, zur Herausgabe t.itigkeit (Veröffentlichungen von Inventaren Führern und Archivquellen), "ur Kultur IHdungstätigku! zum technischen Archivgiitschutz usw. Arhivi > Sic. eniji t IStth 19451 «>50 Wariß Oh¡ak-('m ni V razpravi obravnavam arhive v Sloveniji v času «d ::prcjctja odloka Picdscdstva Slovenskega narod noosvobodilncga sveta o zaščiti knjižnic arhivov m kulturnih spomenikov januarja ll)45 do '■prejetja veznega Splo1 nega zakon,i o arhivih februana 19.50, ko smo odstranjevali poslcdicci9ojnc zbirali arhive in na novo postavluli temelj arhivski službi. Stanji arhivov oh koncu w>jnc leta I94S /akona o arhivih piccl 2. svetovno vojno nismo mielt icpiav je bilo zanj pripravljen'h nekaj osnutkov. Uredba o arhivih, pripravljena tik pred 2 svetovno voino zaradi zicctka vojne m bila sprejeta.1 Y Sloveniji smo med obema vojnama dobiti dve ar-'ivski instituciji: Državni arhiv v I jubljurii (leta 1926) m banovinski arhiv v Mariboru (leta 1929, ki je začel / delom leta 1,933) /lasti arhiv v l.ju-'Hjani se ni razvil. Arhiva -ta hranil i predvsem gra-ci.'vo ukinjenih upravnih organov m drugih institucij m zbiikc, ki so jih zbrala zgodovinska i A muzejska društva. Upravni in drugi obstoječ' uradi so '"•'mi hranili svoje gradivo in gradivo svojih pred hodnikov. '^riiga svetovna vojna arhivom ni i^nzancsla Jski gorenjskem in Štajerskem so jih okupatorn tako k°l k njiznicc i'ropali in odpcljah /last, na Šl.ijcr skcm so sistematično pobral matične kii|ige, up J^H>ke, občinske in grasunske arhive, i udi /bilkam ■inovinskega arhiva v Mariboru lii bilo pnzancsc-ll0- Ni Gorenjskem so nekaj gradiva, predvsem ^■atiene knjige, pred okupatorjem poskrili. V I ju 1 Liani Državiv arhiv v Narodnem muzeju m utrpel Vcčjc skodc. čeprav so nemški ol. upatorji 'ahtevali njegovih Ibndov dokumente, ki se tičejo dela slo- venskega ozemlja 1-1 so ga zasedli. Ncm4.: strokov- r'.|aki so arhiv pregledali, vendar so ga le preslikali 1,1 kopije jhoslali v arhivg ( clovcc. V letih 1943 in ,944 so originalno katastrsko gradivo stajciskih ohn'n od peha I i iz I in.mčncga (Mapncga) arhiva in Sfltivsko gradivo -eleznic z železniške direkcije v v vojni je bilo na terenu mnogo arhivskega gra-dlva uničenega čeprav tudi skrb zanj m izostala Po naročilu prof. Jožeta /emljaka. vodje Odseka za narodno vzgojo in prosveto Upravne komisije za osvobojeno slovensko ozemlje z dne 20. oktobra 1943 so poskušali rešiti tur|aski arhi'9»ki ima gotovo mnogo dragoccmh podatkov o preteklosti tako kraja, kakor dru/inc Turjačanov, gotovo največ |->a o socialni preteklosti našega kmeta m nase vasi« Veliko je pripomogla k ohranitvi arhivov ustanovitev /nanstvenga mstituta pri Izvršnem odboru Osvobodilne fronte 12, januarja 1944. N,i predlog dr I rana /vvutra je Znanstveni inst.tut (tudi) sistematično zbiral arhivsko gradivo in obvezne izvode vseh publikacij, ki so izšle v okviru Oh na vsem slovenskem ozemlju s Pimiorsko in Koroško.4 Tako sta nastala knjižnica m arhiv Osvobodilne fronte ki sta bila varno >hranjcna pri /nanstvenem institutu. Z ustanovitvijo '■lanstvc-nega mštituta je bila skrb -a arlmc vse bolj splošna in organizirana /nanUvcni institut je zbiral partizansko, domobransko m belogardisticiio ter okupa torsko gradivo. Skrbel je tudi za zaščito starejših aihivov m knjižnic ter drugih kulturnih dobim Slovenskemu narodnoosvobod^nemu svetu je predlagal d,i je januarja 1945 izdal Odlok o zaščiti knjižnic arhivov in kulturnih spomenikov in spomladi 1945 je prevzel naloge Komisije z„ ugotovi tev škode na k uturnozgodov mskih predmetih Odloki in zakoni o annanju arhivov V času osvobajanja jugoslovanskega ozemlja je iz.šffi vrsta navodil m odredb vojaških in civihvh oblasti za zaioitS arhivov in kultuinih spomenikov/ I ebiuarja 1945 je Nacionalni komite narodne osvbochtvc lugoslavijc - začasna vlada (NKOl) izdal Odlok o zaščiti kulturnih spomenikov in staiin6, ki je določil da so pod zašuto države »vsi predmeti umetniškega m 'nan-4vencga značaja« med mirni »arhivi Aržavnil in bivših samoupravnih ustanov, znanstvene zbirke in podobno«. Hkrati je določal da se stavbe, kjer se tako gradivo nahaja ne smejo uporabhati v nobene druge name ne, le izjemoma za voiaštvo. /ašcito predmetov je odlok zaupal vojaškim poveljstvom nadzor m 84 uprIianje pa strokovnim osebam v sporazumu prosvetnimi oblastmi. Poverjcmštvo /a prosvelo NKOJ naj bi s prosvetnimi oblastmi federalnih enot predpisalo podrobnejše odredbe /a zavarovanje in zaščito. V Sloveniji je podoben predpis sprejelo Predsedstvo SNOS na predlog /nanst'.enega instituta že 27. januarja 1945. Izdalo je Odlok o zaščiti knji/nic. arhivov, umetniških in kulturnih spomenikov m prirodrnh z.namemtosli Odlok je kulturne predmete, arhive .n pnrodne znamenitosti postavil pod »posebno zaščito slovenske narodne obhrti« m določil nai odsek za prosvelo pri Predsedstvu SNOS ob sodelovanju /nanstvenga ;n-štitTita poskrbi za /ašcilo. ki jo bodo izvajali narodnoosvobodilni odbori. Odlok je predvidel kazensko odgovornost za kršitelje V primerih velike malomarnost; bi sodišča lahko izrekla ludi razlastitev v »korist slovenske narodne skupnost'« Odloka Predsedstv a SNOS ljudska skupščina po vojni ni potrdila .n je tako prenehal veljati!* Odlok NKOJ pa je bil v veliavi do julija 1945, ko je bil sprejel zvezni zakon o zasuli kullurmh spomenikov iil narav nilj redkost- ) /akon arhivov ni navajal L.e v končnem členu je >mel določilo da z megovo objavo preneha vcljan Odlok NKOI b februarja 1945 Pravilu,k za vvrsevarijc lega zakona, objavljen no-ivcmbra 194510, je navaial da so med prednici! ki se lahko smatrajo za premične spomenike lud: »rokopisne knjige, hsiinc, p-ismA zipisij napisi, ar-hivalije« Določil je, da so nadzoru, organi zasute krajevni, rajonski Skrajni ,n okrožni narodu, od bori. Strokovni organi pa so Vrhovni mšlilut za zaščito !in znanstveno preučevanje kulturnih spoine ¡likov in naravnih znamenitosti DFJ v Ikogradu repubhs!' i zavodi za zasulo kullurmh znamenitosti in znansivene ustanove. Na podlagi le uredbe ic miru",trslvo za prosvelo Narodne vlade Slovenije 27. avgusta 1945 iist;i3g5ilB /avod /a zaščito in znanstveno preučevanje kulturnih spomenikov m prirodnih znameni'osti L RS v I jubljarii 11 Tudi ta uredba govori le o kulturnih spomenikih in pojmov ne razlaga LNlava FLR I, sprejela 1946, ic določala, da je v pristojnosti fedcrauic osnovna zakonodaja tudi za i področje kulture.11 To je vplivalo ludi na ureditev spomeniškega varstva Oktobra 1946 je bd sprejel nov zakon, ki je dopolnil in deloma spremenil določila zakona iz julija 1945. Določil je naj vlade ljudskih republik ustanove zavode za varstvo m znanstveno preučevanje kulturnih spomenikov, ki ,o pod nadzorom prosvelmh ministrstev. Osrednji zavodi na; uravnavajo delo drugih zavodov v repu blu i komite za znanost i J Kulturo vlade FLRJ pa naj uravna, .i delo osrcdn|ih republiških zavodov in jim daje pomoč. Republiška ministrstva za prosvc-to lahko določijo tudi druge ustanove ki z zavod, sodelujejo pri \ arstvu Na temelju zvezne zakonodaje je Ljudska skup ščina I RS 19. maja 1948 sprejela »/akon o varstvu kulturnih spomenikov iij prirodnih znamenitosti v LRS«M, ki ic kol kulturne spomenike opredelil »premične ¡n nepremične predmete ki so zgodovinsko arheološko, kulturnozgodovinsko, uničim sko etnografsko ali sociološko pomembni oz do macijsko zniului ¿lasti pa spomenike narodnoos- vobodilne borbe« Po zakonu je varstvo opravljal /avod za varstvo in znanstveno preučevanje kuj turnih spomenikov in p-arodnih znamenitosti s sedežem v I jubljam /avod je bil pod vodstvom ministra /a prosvelo I RS Minister je lahko dolou! za sodelovanje pri varstvu in preučevanju tudi druge zavode ali ustanove, /akon je pred.idelmoznosl r« zlasti t ve spomenikov v korist države zaiad» pia vilnejsega varstva ali uspešnejšega znanslvenga raziskovani a Tako je bila v prvih povojnih lelm spomeniško varstvena zakonodaja enotna Vključevala je lud: arhive I1* V uvodniku prvi; številke revije Varstvo spomenikov, ki jo je zavod v I juhljair z ičel i/dajali avgusta 1948, |c uredništvo razložilo, da so kuj turni spomeniki v smislu spomeniškega varstva ludi »znamuiili rokopisi, arhivalije, knjige«1 Praksa je pokazala da predvideno varstvo za arhive m ustrc/iio Zasuta arhivov je terjala posebne predpise. Zalo je leta 1950 zvezna sktipscina spre jela Splosiv arhivski /.akon. komisija /a ugotovitev si oik na kulturnozgodovinskih predmetih Na arhive se nanašajo odloki o zaplembah imovine okupatorjev, ugotavljanju škode na ku'lurno zgodovinskih predmel'h m zbiranju teli predmetov. Spomladi 1945 je bila na osvobojenem ozemlju na podlagi odloka NKOJ z dne 19. decembra 1944 ustanovljena Komisija za ugotovi lev škode na kulturnozgodovinskih predmetih V Sloveniji je naloge le konvsije prevzel Znanstveni inštitH! Cla ni inililES so si med seboj ra/.dclili skrb za določe ne v ste predmetov in pritegnili še strokovnjake zij naj inslilula 16 Predsednik komisije je bil sprva |i rektor injlituts dr I ran Avilicr. Po njegovem od hodu v Beograd v Inslilul za preučevanje medna rodnih vpi.isanj v zunanjem nvivslrslvu je vodstvo komisue prevzel Božo Vodusek I amik komisije je bil sprva lože IJdovič Po končam voun jc konusi-ia delala pri minislrslvu za prosvelo Izdelali so na lanena navochla za popis in ocenitev škode 1 ' Čla ni komisije so poleg drugega skrbeli, da kullurno-zgodovinsk, predmeti le bi utrpel; nepotrebne škode mi da bi jih ljudje ne raznasrli m uničevali. Med predmeti, ki lili je bilo potrebno zasunt', so bili v navodilih našteli »arhivi bivših državnih iij samoupravnih uradov m 'asebm župnijski, gra sčuisk; -n samostanski ;Eiivi ter arhiv i vseh okupatorskih uradov in ustanov« Komisija je s svojimi delegat1 in njdiovimt pooblascenu ugotovila stanje v Slovemii popisala m ocuvla jc .A otlo :n zbrala podatke o odnesenih kulturnozgodovinskih predmetih mi arhivih 'e podatke so potrebovale tudi restituujske kijniisij® za svoje delo v Avstriii. .lese ni 1945 je prenehala z delom. Ostala je piedvsem naloga /hiranja predmetov ki so ¡0 prevzeli proti koncu poletja 1945 ustanovljeni zbiralni centri I cdcralni zbiralni ccntcr (I C ) Konec maja 1945 je Predsedstvo Avnoja prenc slo zbiranje, čuvanje ¡11 razdeljevanje kulturnih predmetov, ki so po odloku Avnoja v novembra 85 1944 poslal; dr/avna lasi iz pnslojnost' Ministrstva /a mchr-trijo o/ njegove Dizavnc uprave na rodnega premoženja ni ministrstvi /a prosvclo. V pravilniku^ o načinu prenovi. Ki sta ga skupaj izdelali obe ministrstvi je bila predvidena ustanovitev okro/mh zbiralnih centrov /bnanjc predme-lov 11 i ;edcžah federalnih enot so opravljala nn nistrstv i, v Beogradu pa |c naloge /veznega zbiralnega ccntra prevzelo zvezno ministrstvo za pro.wc-lo Konec avgusta 1945 je v Sloveniji Ministrstvo z.» prosvclo ustanovilo I jtleralm zbnalni center za kulturnozgodovinske predmete pri imuu.trslvu za prosveto v I |ubl|am za vse obmo^e Slovenije'1', ki je opravljal tudi dol/nosti okrozmli zbiralnih cen 'rov za ljubljansko okrožje m okrožno mesto I jub-fjana, V Mariboru, Celju m Novem mestu so bil. Pri tamkajšnjih ok ro/j h ustanovljeni okrozm zbiralni eentn za kulturnozgodovinske predmete Določeno je bilo da morajo v zbiralnih centrih delati strokovnjaki ali če teli m prosvetni delavci. Pedt-fcdni zbiralni center ic imel tucl- poseben arhivski referat. Center jcjodil predsednik, ki ga je inicno-yul minister /.a prosveto Pomagal so mu referenti w- oddelka ti-tuuj področja > nanosu in kulture /a predsednika je bil imenovan dr Stane Mikuz -m tajnika Coro Skodlar Referent za arh.ve ic bil najprej dr Pavle Kl»7.nijl ki jc preje delal v Komisiu za ugotovitev škode na kulturnozgodovinskih predmetih,)za njim Modest Cioli.i do tedaj predsednik okrožnega zbiralnega centra v Novem mestu I'o ustanovitvi I ¿C ki naj bi prevzel naloge za varovanja zbiranja in čuvanja kulturno/godov in L'k'li predmetov, jc bda 29, septembra 1945 med Predstavniki komi ,i|c m fZC izvršena pimioprcda ja arhiva kliucev, zavarovanih prostorov ter tkpo jev knjig v univerz.itctm knji.--.niu depojev umelmn v Narodni galeriji n stari CukraiTi m deloma v Prostoi ill Komi sije na Napoleonovem trgu 6 Pred i ne l, o' arhivi v primopredajnem zpisniku niso evidentirani Sklenjeno je bilo da bo vse poh-slvo komisije, kije bilo last italijanskega kulturnega in"" 11 vi l a., čigar prostore na Napoleonom cm trgu 6 je komisija prev iI ko mu jc generalni sekretar via de | K Mo'cnijc v posebnem razpisu naročil naj P'cglcda uradne arhive v vladni palači na Prc';er-"ovi cesti ki so bil; namenjeni za izločanje, odbere lll;>lcnal ki bi bil »vreden« za arhiv in ga Prevzame."'I Tako je I cdcralm daralin center pre-v7-el i rli i val i je kranjske deželne vlade, pokra-inskc vlvojem Pn inštitutu je nastal obsežen arhivsk- fond 11 "1 zaostajal za onim v i) DA S. Nekaj arlnvahj je ostalo pn Predsedstvu vlade 111 siCČB arhiv Picd-seditv;E SNOS od pomladi 1944 dalje, iil v arhivu 1001 nekaj gradiva Izvršnega odbora 01 od pomladi 194i dalje Obsežno 1.1 pomembno zbirko •""liivaiii ic imel tudi Centialm komite KPS, k' je " 'to leta 1949 osnoval svoj /godovniski arhivi4 Ko je b<> Znanstveni institut oz Inštitut narodne osvoboditve, kakoi ,e jt imenoval po vojni z vladno uredbo /. dne 7. Icbruaiia I948^s ra/lorniiian, s° hile njegove naloge 111 njegovo picmoženje ra/ deljene novo ustanovljenemu Muzeju naiodne osvoboditve 111 Inštitutu za mejna vpi isama na 1 "lozofski lakulteti Univerze v Ljubliam Institu" /:i 'iiejna vprasama jc dobil gradivo, /brano v od d?Jku za mejna vprašanj.1 muzej pa je prevzel ar-lllv, knjižnico 111 mu/caiije /aradi velike množine arhivskega gradiva, k: je daleč pievladovaki nad flnjižiiug in muzejskim saj ga jc bilo pribii/no 70'S so ob ustanavljanju muzeja nekatcii zagovarjali predlog, naj se ailiiv kot del nacionalnega ailn-v<> vkliuti kot poseben oddelek v Osrediri državni arhiv. To mnenje je zastopal zlasti dr I ranče Škerl Čeprav jc bil strokovno utemeljen predlog it bil upoštevan, ker je bi1 spomin na narodnoosvobodilno borbo še preveč živ in so udeleženci videli njen spomenik v Muzeju NOH Tja jc mora lo vse, kar jc o njej pridalo /ato jc uredba muzeju kot prvo nalogo določala »da zbira m hrani vseli vist gradivo, ki kakor koli osvetliuie narodnoosvobodilno borbo kot tako, njen izvoi 111 mene cilje ter stanje, ki je Jadalo v dežel med to borbo« Muzej naj gradivo uredi na »/.nanstvem način« ga popiše, i/.daja naj publikacije na njegovi osnovi pospešuje ra/ iskavc gradiva in pi 1 pravi razstavo NOH 6 /vc/na uredba o začasnem zavarovanju nrlmoi i/, leta 1948 /a zavarovanje aihivov, zlasti arhivov pri ustvarialeih, v letih po vojni ir bilo zakonskih oH nov. Odlok NKOJ in odlok Predsedstv a SNOS iz začetka leta 1945 sta prenehala veljati z i/idom /a kona o zAščiti kultumli spomenikov ,n pri rod 11 ili 'namenitosti Dcmokiatske fcdcraPvnc Jugoslavije julija 1945, Uredba o ODAS je Mcer teoretično ar-liive zaščitila, vendar je bil odnos do registratur /a upan ai liiv.skemu svetu, ki ni bil ustanovljen. Arhivi na terenu pa so se laznašali m umcev ali Zato je pomenila prispevek v zavarovanju aihivskega gra diva Uredba o začasnem zavarovanju arhivov, ki jo je spomladi leta 1948 na predlog komiteja /a šole in znanost izdala zvezna vlada Uredba je po-tavila obvezno zavarovanje ¡11 cvi-deiitnanje arhivov na terenu. Navedla ic ustvarjal ce, Katerih gradivo jc treba varovati m tud- to, kdo je za arhive dolžan poskrbeti Prepovedala je uničevanje arhivov bivših dr/avnih 111 samoupravnih ustanov društev, /druženj in drugih pravni o-,eb 111 posameznikov. Pri tem je /adolzila prosvetne odse kc okraimh mestnih :n rajonskih ljudskih odborov, da morajo /a svoje območje /brati podatke in jih dostavit1 državnemu arhivu v Iteogradu, Novem Sadu Zagrebu* Ljubljani Skopju, Sarajevu m na ("etmju Izvršni odbori krajevmh, okrajnih in mestni!1 ljudskih odborov ¡>a so bih zadolženi za najnujnejše ukrepe za zavarovanje arhivov, pred vsem, da jim zagotovc suhe in zdrave piostoie Dre/ piastojenga državnega arhiva je bilo piepove dano uničevanje preseljevanje odsvojitev m odbi rame arhivov ali posameznih spisov. Pristojni državni arhivi so bili zadolzcm da v sporazumu s pristojnim: zavodi /a varstvo kulturih spomenikov dajo /acasiia navodila o ravnanju z arhivi, dokler ne bo i/dan /akon o ailnvih 111 registraturah l/va janje odredbe bodo nadzorovala ministrstva /a prosveto /al je bila uredba brc/ kazenskih sankcij /a one, ki nc bi upoštevali njenih določb Osrednn dr/avni arlvv jc v smislu te odredbe po slal vsem okrauimi ljudskim odborom posebne vprašalnike ia zahteval podatke o arhivalijah na njihovem področju Odgovorili so vsi okiajni odbori, razen Novega mesta. Vendar večina odgovorov 111 bila zadovoljiva lasno sc je pokazalo, da moraio arhive popisovat' Ic strokovnjaki, kar so si delau 1 arhiva tudi zadali za svojo nalogo v prihodnje. Na podlagi tega, kar so dobili, so v arhivu izdelali 88 elaborat o stanju arhivskega gradiva v LRS n ga konec leta 1948 dostavil' ministrstvu /a prosveto. Okrajnim ljudskim odborom ie arhiv poslal navo dila /a ravnanje z. arhivaiijami Odredba in navodila marsikje nisó dosegla svojega namena. V Slovenj Gradcu so npr že po tem izročili odpadu arhiv okrajnega glavarstva, v Novem mestu uničili del arhiva kresijskega urada iSlgČ V tem času je izSla še zve/na uredba o obveznem /hiranju papirnih odpadkov (Url.PLRJ, I. okt 1949, št 83) m Odredba republiške administrativne kontrole pri Predsedstvu vlade LRS o ureditv i arhiva in s tem v zvc/i navodila o grupiranju in izloča nju gradiv i od osvoboditve dalje 40 Osrednji državni arhiv je na /vc/no uredbo na podlagi 7 člena Uredbe o acasncm zavarovanju arhivov papirni cam v Sloveniji prepovedal uiviiti prsno gradivo, če i.-rocitelj ne bo ime! dovoljenja ODAS. V pri rneru kr:,itvc naj bi bili direktorji odgovorni za uničenje državne imovine. I udi pri izvajanju uredbe o urejanju in izločanju povojenga arhiva bi morah sodelovati, sicer so jo arhivarji oecni'i za pozitivno, cc je izločanje bilo opravljeno strokovni in iv slo predaleč 41 Splošni zakon o arhivih V zveznem ministrstvu z.a 'iianost in kulturo v Beogradu so leta 1949 začeli s pripravami za zakon o arhivih V zveza s tem so maja 1949 sklicali na tridnevno konferenco predstavnike arhivskih služb iz vseh republik. Iz Slovenije so se konference udeležili dr. F ran /witter, dr. France Skerl mi Marija Vcrbic. Konlcrenco sta vodila predstavnika ministrstva Perovič -n Stjepan Tonvč.42 Na konferenci je bilo dosežene) soglasje, da je treba zakon o arhivih ločiti od zakona o registraturah Glede statusa arh.vov so bila mnenia raz.iicna, ah naj bodo pri predsedstvu vlade, prosvetnem ministrstvu akademiji znanosti, prezadiju skupščine. Končno so bili udeleženci konlcrence skoraj soglasni naj bodo zvezni arhivi pri predsedstvu zvezne vlade, republiški pa pn predsedstvih republiških vlad Glede vprašanja koncentracije arhivalii, mreže, upov m razdelitve arhivov je prevladalo mnenjej da jc treba koncentrirati arhivsko gradivo, l i je . nanstveno pomembno, ker sistem dekonccntraeije ne daje garanujc da bi bih arhivi strokovno vodeni in dobro varovani. Vprašanje prostora oz lokalne interese bi bilo začasno možno rešiti z izpostavami Ob vpra.saniu, ali naj ima vsaka republika enega ah dva centralna arhiva historični arhiv do ieta 1941 in arhiv NOP in socialistične graditve m z.a nove arhivalijc po letu 1941, je bila diskusija zelo '.iva Dosegli so soglasje le v tem, naj bo zvezni ar hiv le eden republikam pa jc prepuščeno, da ustanove enega ah dva arhiva Predsedstvo vlade pa naj odloči, ali dovoli obstoj specialnih znanstvenih ar hivov (regionalni, arhiv vojske, zunanjega minisjr stva) - O izločanju materiala ki z.a administracijo ¡ni več potreben, jc bila konfcrcnca mnenja tla nobena administracija ne more i,:ločit. ničesar, ampak mora vse gradivo izročiti pristojnemu arhivu, nato pa se sporazumno določi, kaj se izloči in kaj hrani Roki so ostali še odprti. - Glede pomembnega gradiva, ki ni v javni lasti t.j. gradiva organizacij ali pomembnih posarncviv kov, umetnikov, politikov, diplomatov al: njihovih dedičevTah zbiralcev, jc bil sprejeti princip" da jc vse pomembno gradivo en arlvvsk' lond ki |c v pristojnosti dr/avc. - Ustanove naj se zvezali m rcjnibliski arh i v st i sveti kot posvetovalni organi V diskusiji se je pokazalo, da bi imeli arhivski sveti mnogo dela koordinacija dela arhivov, mnenje o utemeljenost! obstoja kakega arhiva .zročanjc arhiva, o'ocanjc. oprema, vzgoja kadrov itd - O položaju arhivarjev so predsedujoči iircd-stavniki ministrstva sporočili, da take določbe ne morejo priti v /.akon ker jc to stvar posebnega m Iona treba pa je ločiti med bibliotekarji in arhivarji in revidirati sedanji položai znanstvenih arhivarjev. ki jih dosedanja z.akonodaja cnaci z registru -torji. - / icasna '.vezna uredba o zaščiti arluvahi na/ se dopolm še 7. določbo o sankcijah še pred .sprejetjem zakona Tudi zakon mora vsebovat, določbo o sankcijah - Iz poročil o arhivskih zgradbah jc bilo razvidno, (ki jc stanje najtežje v Slovcni|i Drugod imajo arhivi svoja poslopja čeprav premajhna in neustrezna - Konec maja aii v z.ačetku juni|a nai sc po vsej državi v tisku izvede kampanja 'a zaščito arhivahj. - Prevedejo -n razmnože naj se nekatere važne razprave i/ arhivistične stroke in pripravlja naj sc gradivo za arhivistično revijo - Na koncu jc bilo sporočeno, da bo zvezno nn ni.strstvo za kulturo in znanost pripravilo projekt arhivskega zakona in ga vsem poslalo v presojo Konec polet|a 1949 je bil načrt z.akona pnpra vljen in razposlan 1 lani arhivske sejSije Zgodovinskega društva Slovenije so sporočili naslednje pripombe 1 - Točneje naj se opredeli kaj zbirajo zvezni ar hivi (ne le arhivalijc »splosnega pomena«) m kaj republiški (ne le splošnega pomena za republiko), - definirajo naj sc arhivalijc po provcnienci. da se arhiv ki so nastali kot organske celote, ne bodo delili. 2 - Predlog je predvidel le ustanovitev arhivske ga sveta FL R J arhivske svete je treba predvideti tud' za republike, ker jc teza problemov na terenu, ker arhivska služba še nima tradicije. 3 - Odločbe o uniccvanju in odpcljcvanju gradiva morajo biti detajlne. Poleg teh so imeli slovenski arhivarji še pripombo, naj bi arhivi v republikah kjer še r.i komitejev za znanost in kulturo, s|tadah pod predsedstvo vlade ker arhivi zbirajo material vseli ministrstev in bi jm bilo s tem delo olajšano. V z.ačetku leta I c>50 jc bil Splošni z;ikon o arhivih sprejet v zvezni skupsčin Poslancem sta ga predstavila m obrazlozria zvezni minister z.a fna nost iu kulturo Rodoljub Čolakovic in pomočnik Pogdan Osolnik.4( Zakon je določil ustanove, ki bodo zmralc hranile m obdelovale »zgodovin 4o-arhivski material« ki se postavlja pod posebno varstvo države, da bi se ohranil in bi bil dostopen zn znanstvene raziskave Točneje zakon tega '.go- 89 fJoviiisko-:iihivskcga m ileriala m opredeli' Pred vidrl je en di/.avm arhiv zi eelo dizavo, di/.avne arhi\c po republikah in možnost ustanovitve ailn vov v večjih in zgodovinsko pomembnih mestih ler -pccialne amive pri posameznih državmh usl ino vali in organizacijah kakor lud; Ustanovitev arhiv-skili zbirk pri znanstvenih m kulturnih ustanovah /.akon je določil foimiranje (davnega arhivskega sveui pu iirnistrstvu za /nanosi in kulturo in repu bliskih ai lin sk ih svetov pri komitejih zh znanost m kulturo kol strokovnih svetovalnih teles Uradi uranove organizacije in posamezniki so dolžni 'godoviiisko-arhivsko gradi» skrbno hranili in pnsio|neimi arhivu dostavili njegov popis Držav ni a|l'n I | RJ in državni arhivi v republikah Pgokvii u '•'vojih pniiloinosL naebarajo varovame zgodovin sko arhivskega gradiva in hliko doloeaio obvezne l'kiepe /a njegovo ' iseito /vezni oz republiki niiiiisier zi z.n most in kulturo v soglas|u s prisloj n'.'iii ministrom lahko odred1 da dizavne ustanove, 'Iriizbene in z idiuzne organizacije, verske ustanove 'n posamezniki izrBe določeno zgodovinsko arhivsko gradivo državnim arhivom in predpise po Soje za izročitev, /,>kor. je določal, da imajo nliivi Piedkupno pravico m je prepoveda1 iz.' a za nje zgo Jo« insko arhivskega gradiva. Držav ni arhiv I I R.l 1 o delal pod midzorom ii! |)o navodilih JninisU« za znanost in kulturo, dizavm a i hi vi v republikah pa fcpubli ,kih minstrov oz predsednikov komitejev 7:1 ¿nanosi m kulturo. /akon je vseboval tudi kazenske določbe Rose toi Je bilo v zakonu povedano, da se njegova dolo-c'l| ujxirabliajo neposredno na vsem jugoslovanskem ozeinbu do sprejetji-] republiških zakonov. |-)ne 1.5. februarja 1930 je pnsel predstavnik M: ' Mršiva za znanosl in kulturo Sljcpan I omie v Hhbljano n je na razširjenem sestanku arhivske sekcij« Zgö®vinskega' diušlva v prostorih Muzeja NOB zakon razlo/il 44 /akon je bil dobro sprejel Ponicml je velik korak v Sizvčju arhivske sluzbeH »uyoslav i ji m v Slovcni j, Na n jegov i osnovi smo konuio dobili aEliivski svet I RS pri ministrstvu za -'■n-inost (julna 1950), zaceli smo s priprav,imi '.a svoj arhivski zakon katerega predlog žil n-koli ni "'I predložen skupščini v sfiejem Začeli smo tiuh ' organi/nanjem arhivske mreže /godo nulid društvo in njegova irhivska sekcija 1'ioslor za povezovanje in za oblikovanje in "skia jeva nje strokovnih stališč so arhivski delavci PüsliB Zgodovinskem društvu za Slovenijo, k mu Je do lela 1948 predsedoval clr. 1 ranče škerl in '""o dr I ran Zwitter Društvo je v s'vo|ih pnvilib preimenoval,ju iz Muzejskega v zgodovinsko •mistvo leta 1946 med drugim določilo. da dosega sv.(.l namen tudi s strokovnimi nasveti pr orgamz i c'Ji "i u redit v irhgov. V ehuštvu so leta 1948 organizirali .nbivsko sekcijo m nasploh vpiašai,|U '"'liivov posvečali veliko pozornost' .Na pivib dveh povojnih zborovainih lela 1946 v 1 .mbhani. kjer so o arhivski problematiki vsak .s ^o.icga podroeia poročali Modest Goba Jozc Ma i** dr, I ranče škcrl ,n dr Maks Miklavčič m v ^¡inhoru Ida 1947 Prago Qhš4-\ so lemeluto pre- tresali aktualne arhivske probleme: škodo, hi sojo na arhivskem gradivu povzročili okupator n un. cevanjem ali ropanjem pioblem še vedno nc vrii|c-nili a i liivov iz Avstrije, vprašanje restiiucije med vojno izropanega arhivskega gradiva, ki je ostalo v Av triu. Govorili so o pom injkanjii arhivskih pro štorov, o kadrih m ii|diovcni šolanju o partizan skem arhivskem gradivu, o arhivskih Hištimeijsh Z reso I iB jo so opozorili d;i je treba čimprej uzakonili uredbo o Osrednjem državnem arhivu n usta novili arhivski svet za usklajevanje dela v arhp ili čimprej invetanzirati vse i ivne iii zasebne arhive na ozemlju L R Slovenije uvrstil" gradnjo arhivskega poslopia med prednostne gradnje v začetem petletnem načrtu Z zborovanja v Mariboru pa so poslali vlad. I I R I v Beograd resolucijo o Hinosii vr nitve arhivov iz Avstrije . Nii obciitm zboru januarja I94846 je bilo na osnovi poročila o slaniu arhivov v Sloven ji ugotovljeno, da se stanje m /boljšalo, /ato so sprejeli sklep da je potebno o arhivskem vprašanju s posebno -pomenico o^vestm vlado I R Slovenije. gril pravib so jo di. I lar. Zvvitlcr di 1 ranče Skcrl in lože Maček na podlagi poroi i! z istopnikov arln vov. Napisali so, da je stanje arhivov v Sloveniji ncpiimcrno in nevzdiz.no. Kol obstoječe arhive so v spomenici predstavili Osrednji državni arhiv v I i n b Ijam k- jd na|st;irc|si a hrani gradi.o za celot no slovenski) ozemlje le za čas med obema vojn» ma pred tem pa v glavnem za deželo Kranjsko ir R-iv narodnoosvobodilne borbe v mstitulu narodne osvoboditve ki jc vseslovenski in po obsegu dosti ne . aoslaja za osrednjim arhivom, mariborski ir hiv, hubljanski mestni arhiv tei škofij ,ka arhiva v l jubliani iii Mariboru Poleg ZnCiSlvenga so avtorji spomenice |->oudarili politični značaj arlinov Opozordi so na odnasaii|c ai liivov z našega ozem Ija za c isa avslroogrske monarhiic ni n,i Bpifnja okupatorjev v /adriu vojni Roudarif >o nujnost vrnitve teli ailnvov. Opozorili so na splošno nc-osvešeenosl o pomenu ailrvov pri n;is kar ma za posledico, da se arhiv ali je brez strokovne presoje izločajo m uničujejo. Za piimci so navedli arhive zasavskih rudnikov, Okio/nega urada Ljubljana prosvetnega oddelka Banske uprave Tam pa, kjer gradivo m uničeno je izpostavljeno propadanju zaradi neprimernih prostorov in opreme To vel) > lako za pri.siirni.skc kol za zgodovinske arhive ''n mer za to je gradivo iz obdobja 1X60 do 194^, ki je na pod:strcs|u Narodne in univerzitetne knjižniue popolnoma nedostopno za ra'iskavc Spomenica je opozorila na iicuicjeno pi-arnisko poslovanje, kr ne zagotav^a potrebne urejenosti gradiva za kas nciso zn mslvcno uporabo. Dotaknila se je statSa arhivov ¡n arhivaijcv. Utemeljevala je znanstven , načiij /godoviiiskih ailiivov. ki »pod znanstvenimi vidiki pripravljalo arhiv :ko gradivo z i raziskave, v razi i m od registralurnih arlnvov, ki nai zagolovc le sprotno informiranje« S tem so avtorji spomeivcc opozorili na ncvzdr/nosl doloeil zvene uredbe o bibliotekarsko arhivski stroki la uredba je pozna la le icgistralume arhive, zato je enačila delavce v registralurnih in zgodovinskih Bffliivili. Kot clo pomembno je bdo v spomcnici vpostavljcno vp' i sanje šohuij i arhivarjev, /„ delo v aibivih so meni- !)() Prijavite kultu/no síicdo Te dsi DC 'tak oAkodi vimc ofcj If |kp j*t«v. ]. C'UrU* «ka « lino« I -«a |. ^ b 7ac Ikodn Vl „j , prlfj i ofcJl> t »rji. • afc ic Jjdvafe-1 kod '"k -«a poor rll nj ta> . dl-fj« 1U k Ji U; voj" . Okupat sr J rr-rkjc pJaA U. koMk' r m «plcti p « ili Ok-ipat:e> riau hot II 1« eaauli V ITul ' l.i t aj>ipak K botkll 1c br'ki.tl r ," r u*** I kveti-v*ie pox-ir nice. Pvpow-omk p-frk/ i > r. Jirfi« ku najk k' ' T7V Itik vine, i - i Jam . Yr Ja ' bod< i v VI W fomni- 0 oa- «»adavi nl, t* ftalir tolftrt^r. potuuinvu. .fair l Ufk 19««*!» > p'kmj H*0«lul« k P ikTrti* r k O TCU] ./ V helan(«la .o'ka. Vpr pri i »7.* >1 a -n ■ >. narod Jc Uk9 nkjfrk^inA slack k. -U y. J' trft t ■ rkA J < UoltorUi «0 Jo. k V niao tr 1(11.' Nktfa 1 fc akt ukfft krtxv-'bu kkk ko* c« . t nan i«. d «pu« r*o rum akkjnio *kodv >v ilua m Mk kkfrkiimkU) DA- %r In1 f irk. Fnliita t* i a < ... A uormk- po- kaj lav> *) kll I) -raa, kkr 'ran )• okuiiktot ilC" 1 al. >» Jf*. 1> L «* K k)p«rjk., }ta krki«k ■ k k ' t -w tr " ■kfci ^ « - . j U m allk« kp«il > k nr«(T.- U* 'M f) lo «lh nk nk kj«, po t/xSka ; ' 1 jri- "* plow« Bkkr re- >v u'V* k b k- »W-in t«r P'> 7HL odUde L vrkf'Hi In mr illi I oAjl ofkr* »1 kl in ) M jpoi«T»Joyi " "nrk Tlkj*.(4 -npii l! rf« In iklttr .»'IP krHlvkkt ti. 'krik1 ' 'kt"n» »kpulci-ik k:mp-nl-«tov '.r jf'^i' a. f *y-;r frfd p.*ret Id pwjr-' tilrxk frmmnfonr kklh p o«, i1« ao b*j« rtri ic p^ flkj»- Vnrt Jim«' noktnlh vldUoh). 4, b'e.»mo tir.« k rupo^Muc« (liUr-me upuMlak ruu « plkkU-IJTV Li kUCnol n Burim tkrlnkko prurti o, orofj« -oro^J* oii jk/ , o Uita 1H44 Inkt cljk 1L f^rUkLu^c:^ ur >pa dejo »r UI> Tlaki X .;url(k) naimd' po ttivflu knj i I»r« ' pod! sbn« iknkib«. IkVkr ti ko ln utl lI« kdl pokkmk J1 le: l j vv.-k« k*>' lofi r -ikokU i r. pr D UnkUnWk blbll> I" k- Of ■ tUdI na"f- vezk fl «7, kTV ln ki. J) kr- ip rti - ""fkkiJv n nrl| (n pv. I.. JJjL-lkkl T -^r uMk dr. lMt — k^io )« »n) 1) „WJlo*kk V antcu« B> .oMr k.k. k» ln kL Toto. ra/ak-i f it i k takim tt Irkam in kl ,, , 2) v«--1 -M .i »\airti _jJ|J ,Ek porr nkjeJ M). K temu ic pvtretr I n »katera pojaanja. T »ika 1} n .brakt 'it. S kj« bomi iv«.' j-"en« . t • ki. 1 t IT .-!-£ -dovlnake pr«4 Mta. > I k menjenk Vkert Uktun [rti 'Ju' k' niat prej- -porr knl Za ti pl*. mo * t-J foek -ajpreje tlkt j, kir -p^d« eem, m p un«tulike «11 ii da daje mijnciliso podlago Sffldj.j zgodovine, ven dar bi se morali arhivarji še došolati v zgodovinskih pomožnih vedah in obvladati osnove raziskovalnega dehi v Bfiivih. /ato bi bilo potrebno ustanoviti arhivsko šolo ali .tolico za arhivistiko na fakulteti ter pošiljat arhivarje na studu v inozemstvo Pogoj • a ra, voj stroke je ustanovitev arhivskega sveta ki b: delo med arhivi usklajeval, dajal smernice za strokovno delo oblikoval načela za izločanje nepomembnega gradiva, določal odnose med registratu ro m zgodovinskim arhivom ter skrbel i kadre in njihovo solanic Zahteve so storili v tri točke: nujna je izgradnja stavbe za osrednji arhiv; potrebno je z zakonom dolouti norme za zaščito ariiivalij, urediti šolanje arhivskih delavcev, ustanoviti arhivski svet Dokler zakon ne bo pripravIjen, je potrebno z uredbo za ■.cititi arhivsko gradivo pred samovoljnim uniccva njem delavce v arhivih je treba obravnavati kot znanstvene delavce. \;apisa'i so, da je '.-.polnitev teh točk pogoj, »da se bo mogla razmahniti slovenska zgodovinska -nanosi in uspešno tekmovati z jnastveno dejavnostjo ostalih narodov Jugoslavije«. Spomenn_a je na podlagi analize razmer v arhivski službi naka,.ala pogoje n perspektive njenega ra voja Postavila je koncept osrednjega arhiva ¿a vse slovensko oz.eml|e, kamor je vključila tudi arhiv iz obdobia NOB poudarila je potrebo po u skla jenem strokovnem delu, šgEnju arhivistov na Saj višji stopnji, nujnost zakonske ureditve arhivske službe, pisarniškega poslovanja izločanja 1,1 sprejemanja gradiva v zgodovinske arhive ter zagotovitve dovolj velikih in ustreztidi prostorov Naglasila ic tudi potrebo osvcšcama o pomenu arhivskega gra tliva. Peto H. povoj t® zborovamc slovenskih zgodovinarjev, ki je bilo oktobra l')4S v Biljaji pri Novi Cjorici47 je ponovno obravnavalo arhivsko problematiko. Poleg ze obravnavandi a sc nc rešenih vprašanj, je ra/prava nakazala nove. Nekaj jih je povzročila tudi z.ičasn auredba sprejeta marca t.h, dast' glede arhivov na terenu. V resolucijah s tega zborovanja udeleženci po novno opozorc na potrebo ustanovitve arhivskega svet« in gradnje arhivskega iwslopia Poleg tega |e nuino treba izčtoti zvezn. ia republiki «irhivsk' za kon Z njii| 'naj se Ustanove po rcpuolikali historu n: arhivi do leta I'M! m arhivi NOB in sou distu ne graditve po letu 1941 -n »poleg njih naj bo|o le še arhivi, ki irnajo vse pogoje za delovanje. Uzako m naj se obveznost da administracija 'z.roca arJii vom vse spise, ki jih nc rabi več. Uredi naj se polo zaj delavcev v arhivih« V resolm ¡|i o kulturrnh m stitucijah jc bila zahteva, naj sc v Novi Gorici iist.i-novi muzej z arhivom Na Okraju, .11 Mestni i'iid ,ki odbor v Novem mestu pa so zborovalo poslali poziv naj urede prostor za arhiv m muzc|. Arhivom 111 terenu je bij* posvečena razprava na ob- nem zboru Zgodovinskega društva 20. lebru ■ arja l()4<) « Ob pregledu opravljenega dela v zvezi ' arhivi je bilo rečeno da je treba posvetiti vce po 'ornosti podeželju in pomagali z. delom 111 nasveti posameznikom ki bi lahko sami reševali taka vpra ,anja kot so r, pr. odnos do arhivaii, m niuzca-lij. Opozorjeno je bilo. da jc bil pri Zavodu za z.i >cito spomenikov ustanovljen Odbor za zaščito :n-nivalii, ki naj bi mu zgodovinarji javljal; čc bi bile kje arhivahie v ncvarn>ti n n i, se tak orgari za za ščito arivvalij o,nuje tudi pri ODAS Delovanje društva jc bilo v tistem času pomeni bno m nujno, sa| so bile institucije, ki pij bi obravnavale in reševale arhivsko problematiko organi zacijsko slabe in kadrovsko šibke, ali jih ponekod sploh 111 bilo. Društvo pa jc evidentiralo problema tiko, jo obravnavalo 111 iskalo icsitvc m o vsem tekoče 111 v'trajno obveščalo javnost 111 ustrezne or gane S tem je bistveno prispev.ilo, da se je stSnje vendarle boljšalo OI'OMId I.AS Ur. Jo,ip^lal -osebni fond šklilS 4; -2 AS I , nancn i dneki. ija ~ oddelek za kafister; Arhiv Železni ke ga gospodarstva Ljubljana — , Arlin InStituta ano vejío zgodovino, NOI5-C ,k 440 M Olplik-Čarni Ob dnevn irhivov. Arhiv :ko gradivi v Moveni-, ¿0 osvobo ditvi I jubljtma I97x sli I I — 4 Dr ' Skcrl Zna 1 stveni n.-ftut /godov 1 n.-,I 1 casopi \'|\ \ -I%5-I96fv str sil 365 - 5 Odredba konfnčlc mesta I j ubija 11 a si.I, dne 10 maja I94S jc mcd drugim dOlo ena 1I.1 je »sežiganje kakrarhkoli dnkumen ov ali dru gacno uničevanje .irlvvov ijc) povedano.« - t radn ()1 'v'-Tr" 9 ix M5 foilelja III ugoto»lt> 5k*"e kult':rne Iroinlnklh pred-nlli SloTeaiJe T Llubljaol Í»« 29oepteibra 1945 Z I P 1 t D 1 I o liro'ltYl foelo» federalofiu iblr.'.eetru. 1) Deio VoduHta.trode5SiTk.koelelJe,: *'r "V/ t ir.'itaa« ïn. ce.ter T Ljubij-ul lo Je bil a ajeî«»-g predordoikr, lmilH ».•» Ir.itRU »'.hi, ta poele»odo»fg* taj-ilka i teTiCoro Skoflïar; Lo.'.oll* • '.ea lire** '.d-rlakem. r.blr»lae»u ee.tru j»."ie ta»jr«T i.Ja,tbl,ra«]a la Suyb.J« klutura. - tg.do»U»kih ,red»«U» rj • t«. - ueil odotop., ' 1". *e'e».ei dis ÎO.OOO.- ( de.ot t'oeC 2- eklrkn ll.tle .ezT».. i ror.eilf" k, »{atajoJ rlanom »ïeilla p.dniinlc,.rgaio» li .»eblalïo.r.e» k.i Jlje X Ijlboifi ,«eieiinjj ir • tt-inju kultur.o tçodo»loek h prul-!»tiT lo tblrk Zbirke ebeegi tek.it. 1 ie ? J! prlpad-Joil »loï.i lapl.elk, <1 kiju5e mar-»a.:.h pre.torei .i-oair o -fljoko 10 tarlberekr o:riljO epai 1ote ključe braolto podnilalt.1 » Cellu in « irlkori )i i) 1 k eti.oïe.1j dr «ariutr.'rhilkn, 11 Stadtburhûultu.g aaflotijlra, 3) ¿1 frtufllk iioki kiJlinlro,SBbrot«ek .r»ic, 4 U IiMlk 5; 1: L^Iii.irilmlPka 4/1, 61 2 Yltrinr l rluklil llkt.lnu.i » eM.dm oa »rbnlki, 7 i oirra i .wiklil ki .gui il i lr pat: arblToi.tob, ored.* o « ï: firOTatoTa bir ',t.24 » Bndo»ljicl. 91 1 frod trdo pri 'rrviju, lolV: Spektorokl, 11 1 a^iikrj kr i laloa t I >i i (orlol 12) 1. arblT in kertiteks tlruïenih ob?in t R-doTl1ici p 3: jp-Bd «abah » Trtl.u. , 14'- Spleia, lthibit '«te»llo keo^» 1 - 210) la oploinl okohiMt 'lté?,lo kooot 1 - l^tf),kl tK.deïn poole o'-«'ae :roto.ootaao okipar» la^t >'e-'.eralnGga blraioeg' ceotru u ¿obibIJo do llkT.drtclje a.eu o ter Oitiae t obriabi koal.lje, <_ zbirkiioa op d.ïta ]tb Tiolar -ano-Iika. Po llktldacljl koalolje U t arhiT ¡«re- ?Zv. 15) Feioralal blrolnl -enter preTfiae aaùaljo > upvr^bo ooebai rito Meriede'1 ^eni.ki g" je vB.ilej uparibijaia koalaij^.ki p.i je i"iot liilke Bih» t Jar«ai. 10 je bll Mo ni il 1 udkxiM of jZBE ; iutùiob,i ne o-Jiaja ~ gar iïl i> pri prnTieau ni bii uglidan. 16) t tnaol-iloa .ret nreT'eai FZC prip'id ijoïa d»a ooda sa riTO io uTuge prltikline 6 Sennlorikih k^t.reier 'ne pnriTintike. ihia-j-1 tor ltd. ' 17) lutjBObll bo iahko koalolja zi o>oje oluibfiie potrebe le ua-dAlj» uponbij Ja. , , 18, iMpo.ifkl oe pr, te; snllki nl^o oglidrlil.ln oiour bibii-o-ekt T aai( ef'-itetni tng žnlcl in aepcjl uintnia in drugih kuiturn^.-fgodcTinLkih preiaetiT » airodni f leriji n .tjri eukrrrai.deioio pa tuai .pocll'TO.eiike.uTe preprog.proitorih kiialoije, 19; U'tBio poblitTt j-ajnjb pru»,orih ki.«iol1e je nar»dna~iao-T,ot, if. irajoCa it Iwïloe biTjega ltaiijau»kegi kultarnega injtitj-t«,kl Jo Je upr.STlJaia ik .dealja jo, n ! in g>. Je » ¿igo'orsa.M » po T'dolea i t'jpioalku o ilae il.isja 1945 'ian.ioaloije It.i9a ioro Šila t UDorrbo »kupno lu jot^eneil laotitutu la koa.eili. Ko » 0 oiot mje koaljlje prenehalo,v« ioto pohlltTfc uporabljala FoJeraiai tblr^in* r,np*or- FeJerain, ^bira\ai oe,4ter po ,T0jlh zastopnikih pctrjuje di Je prejei ytrv pc. tek.it.1-11 olotopij^ae prediete.tlaoli tudl ¿ot Tiar tne iku ala ÏO.CX.-'o be •8do:de«8t ti»oČ dlaarjet). S toi le aaatrati.da je 7eder&I»l zbiral»! center prettel t»* tgeraj lcroceoe vu itovito. 1 rm 2, jv*^, mm li:.l Slovenskega iv.irodnoos\oho..lilnega svet 1 in Narydij vlade Slovàfiije ç 45; — 6. LJr I 01 I 10 '45: 7 Slo ven:,ki poroeevalet, leto VI. i/daja na osvobojenem o/emliii >t 27, lanua. 194 ^-Odlok je i/.Ici skojjij mesa (l„ pred odlokom NKO.i Pri tem je lo\erj'.'lno/a liifejšo pripravo m ivifl odlok i :)r I /oittersc ic spo »i njal da ie ideja / i ta odlok prišla »z uiga«! — 8. Raz 'eljinljen ie bil i ik'a«S BfSzidija Ijuclskč skup:eine st 59. Ur.l. L RS, 10/48; — 9. SI.I.DF.I, 54/45; — 10. Sl.l. Dr.l.88/45; —II. Ur.l. SNOS in NVS. 37/45: — 12. A Zaletelj - Zgodovinski pregled zakonodaje o spomeniškem varstvu in o afflivili. Arlmi III :-2 Ljubljilia 1980; - | s Ur., i RS 21 48 — 14, Vojna je p'ekimla koniiiuiiteto v pripi.n ih arhivske zakonodaje 1'n.d vojno pripravliena in neizdaiM iiiedha o arhivih |e posebej urejala vpra.ani i afflivov med vojno in po vojni se ■ iko-'loclaia vraea k '.notnim predpisom ' arstva za vse pudro č.jc dediščine, — I 5. Varstvo spomenikov vcStnjk Zavo '■a /a zaščito m /u iP>tveno prouei v mje kulUirnili po nienikov ii piarodnih /irimeii'tosti 1 RS (dalje Varstvo sPonicniki)\ ) i I I | uh ha na \ avgustu I94X tr . - ' Arliiv Instituta "i novejšo zgodovino - NOI5-( škatla 499. ._|7 AS komiMia e» ugotovitev ,kode n i k iltur "oigAvinskih predmetih - lase 8, (Obrazu, m prijavo -kode na kulturno,"odoMii,k.ih predmetih) Dr i i>ku . osebni fond šk. 58; - 18. Sl.l. DIM. 54/45: - 9. Ur.l. ■SNOS n NVS n 45 ! ond I Z< venetno m olu mjeil - 20. AS. Komisija za ugotovitev škode na kulturnozgodovinskih predmetih - lase. I, Primopredajni zapisnik / dne 29 9.1945; 21 Ni to gradivo in megov pomei |t opozoril dr losi p Mal dhektor Narodnega mu/eja. C.lej ''• Ritn.ka- dr I osi p Mal njego'-o delo v arhiviMii z.. razio, arhivistike Àfliiv XI I |iibl|ana N88. — —• Zgodovinsko društvo z.i Slovenijo, škatla I poročilo M Golie Ministrovo /.a prosveto. spi - 27452/1/47 z dne 29 dee. J¿>47. Danes je v Arhivu Republike Slovenije 207 fondov m zbirk ki so bili prevzeti od F2C .; — 2^ Ur.l. SNOS ,n NVS 1944-1945, T7/45, 22 september 194— 24 AS. Ministrstvo /a prosveto. spis Si. 6432/45 z. dne 25.9.1945; — 25. AS, Dr. losip Mal osebni fond škatla 8, Mnenje dr .1 Mala jc bilo. da so ar pivi znanstven ustanove, (ílede odnosa med ahrivi in ustvarjalci pa je v pripombah zabeležil »Vsa državni oblastva kakor ludiese nedrzavne^ervke društvene in druge javne ustanove so dolžne varovati m imeti svoj iriiiv v popolnem redu in skrbeti za olirmitev svojih spisov, ki zame predložno ODAS še pregleden in vi'iitarii! zapisnik vseli aktov /m>d rim kega značaja v svrM izdelave arh vskega katastra. Če se želijo oprostit», te dolžnosti morajo oddati svoje arhive ODAS-u.«; — 26, Ur.l.SNOS in NVS 1944-1«4S, 50'45: — 27. AS Ministrstvo /a prosveto. ^pis I 1936/45' —28 AS Fond Arhiva Slovenije spisi 1945-1947; — 29. AS, Maučna knji ga uslužbencev Arhiva - feg] AS. Komisija za upravo narodne miovme, fase I dopis prejet dne 31 |r> 1945; — si. AS. Ibnd Arhiva Sloveniie, sg¿si 1945-1947; — 32 AS fond Arhiva Slovenije prav tam. — 13. AS. Dr I ranee Škerl osebni fond. škatla 58; — 34. AS. Dr. i i in ce Škerl. osebni lond. škatla 58 - France Škerl -»orotilo o arliiv *kem gradivu za slovensko zgodovino v dob; narod noosvobodilcii borbe Zgodovinski ¡.asopis 1947 str 162-171,- 35. Ur I I RS, i/4k— 36. Uredba o ustanovitvi Muzeja narodne osvoboditve. Ur fl.RS 7/48; — 37 Ur ; I I R.Í, 25/48. M VerbiČ, O zavarovanju m hrambi naših arhivov. Var.tvo spomenikov I!, 12. jiTffij 1949. sí 18 19. — 38 Primerjaj M. Golia, ArhivskTe zbuke v 92 Tolminskem okraju, Arhivist 1/3, Beograd 1951; — 39. AS, Fond Arhiva Slovcmic, spisi 1945-1947- — 40. AS, Vlada L RS. fase. 16, M. Golin Poročilo o Rrhiv ih /a leto 1040. Varstvo spomenikov II/.3-4. Ljubljana 1949, isti, O čiščenju in urcjaniu registrntur Varstvo spomenikov III .-2, Ljubljana 1950. str. 69.; -41. M Vcrbic. Ob izda,' /akona "o državnih arhivih, Ljudska uprava 3 1950, it S 6 str 209-219, rokopis članka v AS, Dr. F Skn'1. osebn foni škatla 62. O ukrepanju OD AS v zvez, s temi uredbami glej šc J. Maček Stanje m problemi iHmov. v LR Sloveniji, Arhivist l/l, Ikograd 1951 ,tr 39-41; --42. <\S, Dr F-. Škerl, osebni fond, škatla 62 —43. AS Dr F Škerl. osebni lond prav tam - 44. AS, Dr I škerl. osebn lond prav tam — 45. AS, /.podovinsko društvo Slovenije, -kathi 3, Dr I'. Skorl osebni fond škatla 58 — 46. AS, Zgodovinsko dru-tvo Slovenije, prav tam dr. F. Škerl, osebr i fond prav tam; — 47 AS. 7 godovi nsko društvo Slovenije prav fim Dr ' Skerl. osebni Ionu prav tam, - 48. AS, Zgodovinsko društvi Slov.-nne prav lam, Dr. F. Škerl. osebni fond, prav tam /U SA MMFiN FASSUNG \rcliive in Slowenien in den .Fahren I 945 1950 \ / a ri ja ü 1> la k - Ca rni Nach dem Kriegsende im Jahre 1945 wurde der Scha den an den Archi -en von der Kommission für Schaden-cm:,chat/ang an den kulturhistorischen Gegenstanden festgestellt Die Ardme wurden v om l ederalsammclzen-trum in I lubltana und von den Kreissainmelzctren in Maribor. Ccljc und Novo nvisto gcssammelt Die Rest tutioiiskommissionen ihrerseits haben aber die von den Okupatoren abgeholten Archive im Ausland gesucht und sie dorther zurückgebracht Im Oktober 1945 wurde litis dem Staatardiiv beim Nationalmu >eum in 1 tubljana da, /cntialstaatsarchiv gegründet, das das gesammelte Arch ivgi.it übernommen hit Dis Arch;>gut betrcfls frlcs Volksbefreiungskampfes wurde jedoch vom Archiv dek Wissenschaftlichen Instituts, (Ins im I inner 1944 ¡m befreiten Gebiej gegründet worden war gesammelt Die Arehivproblemntik wurde von dem I Ii ,torichcn Verein und seiner Archivsektion begleitet die die Oflcntli Jikeit nid entsprechend : Organe auf d:e Probleme hingewiesen hat vor allem auf die Archivahcnveriuchtung uiul Raum not des /cntralstaatsarehivs Slowenien Die Kultur- und Naturerbc slui'zendc Gesetze haben die Archive nicht befriedigend bewahrt darum wurde im Jahre 1948 die Verordnung zur vorläufigen ArcliiVtvcr sicher®| gafal.it und im jähre 1950 das Allgemeine Aixhivgesetz. verabsehiedet. Pristojnost sodišč in ka/enski postopek na prvi stopnji od leta 1874 do 1930 Jelka tfelih Kazensko formalno pravo tvorijo določbe ki urejajo razmerja med državo kršilci menih določb, vsebovanih v splošnem kazenskem zakoniku m stranskih kazenskih z.akomh (kazensko-mate-rialno pravo). Ooločajo torci pristojnost in postopek ustih državnih organov (sodnih), ki odkrivajo kazniva deiania in nrhovc storilec, ugotavljajo Mihovo krivdo in j = m prisojajo kazen Kazensko sodstvo izvajajo predvsem redna sodišča splošne pristojnosti, ki praviloma odločajo o vseh kaz.cn skih zadevah, razen kadar so posamezne zadeve z zakonom posebej izvzete iz njihovega delovnega področja ter specializirana ali posebna redna sodiš ča ki pa, ravno narobe , sodijo le o posebei določenih skupinah kazenskih zadev. Taka posebna so dišča so na pnmcr vojaška sodišča V tem prispevku se bomo mejili na kazensko sodstvo, ki so ga izvajala redna sodišča splošne pnstojnosti na prvi stopnj' v letih 1874 do 1910 in siccr z vidika potreb arhivistov, ki bodo urejali arhivsko gradivo pravosodnih organov ter uporabnikov tega gradiva. kazcnsko-proccsno ali formalno pravo ic bilo vsebovano v Kazcrisko-pravdncm redu iz 23. maja 1873' in kasnejših novelah, kazensko-materialno pravo pa v Kazenskem zakonu o hudodelstvih, iregreških m prestopkih iz 27 maja I8522 kot splošnem kazenskem zakoniku ter v nekaj stranskih kazenskih zakonih m njihovih fiaEuejšil spremembah Kazniva dejanja so se, kot je bilo raz vidno ž.e iz naslova splošnega kazenskega '.akona delila v tri skupine, od katerdi so bila hudodelstva najtezia V kazenskih zadevali so sodila1, okrajna sodi.sča sodni dvori ali zborna sodišča prve stopinc porote ali porotna sodišča ,odni dvori ah zborna sodisca druge stopnje vrhovni sodni dvor kot kasaeijsl® sa&iščc 4 Okrajna šodjšia so opravljala' kazenski postopek pri prestopkih, kjer je sodil sodnik posamezni! in sodelovala pn preiskavah glede hudodelstev in pre greskov. /borna ,odisUi prve stopnic :,o delovala kot preiskovalna sodišča, kot svetovalstvenc zbor nicc v uvodnih poizvedbah in preiskavah kol so deca sodisea ter kot priz.ivna sodisca torej kot so diiea druge stopnje glede prestopkov. Pri vsakem /bornem sothsui prve stopnje je bil postavljen eden ali vec preiskovalnih sodnikov, ki so opravljali pra viioma preiskavo p, v;eh hudodeUf ih n pregrešnih F'rav takojc bil pri .odneni dvoru p&t stop nu tudi oddelek, imenovan »svctovalstvena zbor mca«. Njena naloga je bda nadzor nad vsem preiskavam. m poizvedbami za katere je bilo sodišče