Januš Golec: 13 Ljudska povest po zapiskih rajnega prijatelja. Dalje. Dva lovca sta oddala strela. Po šotoru je skočila zverina visoko v zrak, coknila na tla, bolestno zarjula in po njpj je bilo. Vestmani so se bližali previdno ustreljeni mački in dognali, da je zadeta na smrt. Drugo jutro, ko so žival odrli, so videli, da je bila jaguarka. Nekdo jo je bil že obstrelil v prednji del prs. Krogla je obtičala in rana se je grozno ognojila. Jaguarka bi bila itak kmalu poginila vsled posledic prvega zadetka. Nabrani gnoj je žival žgal, bila je vsled onemoglosti izstradana, plašila jo je nevihta, v skrajni sili in v neznosnih bolečinah se je zatekla pod najbližjo streho zunaj na travniku. O redkem obisku jaguarke smo še dolgo razpravljali. Naš odpočitek v naselbini Cafe med iskalci dijamantov se je bližal ikoncu. Če smo hoteli doseči pred deževno dobo naš cilj — zlato dolino, smo morali na noge in naprej ob reki Rio das Garcas skozi pragozd ter dalje in dalje, kakor je označil pot pri tamošnjih Indijancih preminuli belokožec, ki je videl suho zlato na površju zemlje. Po nasvetu domačinov smo zamenjall naše voze za mule in konje, ker z vozom skozi tajnosti brazilijanskega pragozda še' ni doslej najbrž nikdo poskusil. Kakor ribje ok-o čistega jutra se jc podala naša karavana na pot iz naselbine Cafe po stepi, preiko vod in potokov do reke Ri-o das Garcas, kjer smo srečavali iskalce dijamantov. Prodirali smo navzdol ob reki, ki se vije pred izlivom v mogočen pritok veletoka Amaconas skozi pragozd. Pot je bila res težavna. Prav hvaležni smo bili domačinom za nasvet zamenjave okornih vozov z mulami ter konji. Prekoračili smo že toliko mest, kjer bi z vozom nikamor ne mogli. Tod gotovo še ni škripal nikdar kak voz, saj zarez od koles ni bilo videti nikjer. Zadnji ljudje, katere smo srečali, so bili posamezni iskalci dijamantov. Od teh smo zvedeli po tridnevncm bolj počasnem romanju, da bomo kmaiu v pragozdu in da je obsežen, da menda sploh ni iz njega izhoda. Po jasah pragozda bivajo več ali manj divja indijanska plemena, ki ne želijo nobenih stikov z belokožci. Prerokovanja za pot iz ust zadnjih ljudi res niso bila razveseliiva. p «mo le šli napfej in na- prej ob reki, ki nam je bila edini kažipot, od katere se nismo smeli ločiti že radi pitne vode ne. Po mojii glavi se je premetavalo ikriž-fcraž, kar sem čital ter čul o čarobnih tajnostih pragozda. Hreperiel sem s polno dušo, da vidim in se prepričam na lastne oči, ali hrani ter čuva neizmerni obseg drevja ter rastlinstva tolikanj povdarjene zanimivosti, lepote, skrivnosti tcr nevarnosti. Pred zavalovanjem reke v temo in tajinstvenost pragozda smo taborili in prenočili. Zjutraj na vsežgodaj se je spu&tila naša karavana v svetišSe popolne negotovosti in mogoče celo žalostnega pogina! Obrežni pragozd ob obeh straneh reke je bil še nedotaknjen in ga je lažje prekoračiti, kakor že enkrat posekano hosto. Nikoli ne bom pozabil na skrivnostno svečanost te goščave. Jaz, fci sem zrasel v evropskih mestih, nikoli nisem mogel niti sanjati o tako visokih drevesih in mogočnih deblih. Kakor krasni stebri so se ponosno dvigala visoko nad našimi glavami. Oko je komaj »egalo tjagor, kjer so &e spletalo njih veje v visoke oboke ter je vstvarjalo zelenje neprodirno senčnato streho, skozi katero je le tu in tam pro'diral zlat solnčni žarek, ki je spuščal ozko, trepetajočo, bleščečo sled v veličastno temo. Umolknili smo in postali resni, mcd tem 'ko Smo neslišno jezdili po mehki, dobeli preprogi iz trhlib rastMn. Če bi bil potoval sam, ne bi bil znal za imena teh gozdnih orjaJkov, a moji tbvariši so mi ikazali cedre, velika bombaževa drevesa, rdeč les in vse ostale nebrojne rastline, s kateremi je postal ta del sveta za človeški rod poglavitni dobavitelj vseh rastlinskih sirovin. Živo pobarvane orhideje in čudesno slikovite plezalke so se vzpenjale po temnih deblih, in tam, kjer je padal slučajno bežni solnčni žarek na razkošne temnoplave cvete slaka, se mi je zdelo, da doživljam uresničene sanje o pravljični deželi. Sleherno, temi sovražno življcnje hrepeni v teli neizmerno razsežnih gozdovih po luči ler se bojuje za njo. Vsaka, tudi najmanjša rastlina, se zvija in vzpenja profci zeleni površini ter se mora mukoma oprijemati močnejših in večjih bratov. Plezalke so tu izredno bohotne in velike. Tudi rastline, 'ki ne apadajo drugod med ovijalke, se tu naučijo rešiti se muke teme, in tako lahko vidimo, kako ss ovijajo okoli cedrovih debel navadna ikopiiva, jasmin ter celo jacitarapalma, da bi se povspeli do vrha drevesa. Nobenega živalstva ni bilo opaziti med temi veličastno izpeljanimi oboki, Id so se nam odkrivali med potjo. IVeprestano brenčanje visoko nad našimi glavami je pričalo, da biva tam v solnčni luči pisana množica opic in ikač, ptic in lenivcev, ki so morali začudeno gledati našo pvilli- kave postave v noizmerni senčnati globini. Ob solnčnem zahodu in vzhodu se je razlegalo kričanje opičjih čred, hreščece so se oglašali papagaji, med tem ko se ja s.išalo ob vročih dnevnih urah kakor šumenje oddaljenega morja samo glasno brenčanje mrčesa; sicer pa ni bilo opaziti nobenega gibanja med veldčastnirni, velikanskimi debli, ki so se počasi izgubljala v temni daljavi okrog nas. Največji in najlepši utis je napravil namc naravnost čarobni cvet orhidej, katerega smo tolikokrat srečali in vsak jc bil drugačen, lepši ter še bolj očarujoče učihkujoč. Ker &em izražal na glas toliko začudenje pri srečanju z orhAdejami, mi je rekel naš vodja Davis Graham, da ni nič kaj posebnega, če jaz žarim občudovanja pri pogledu na orhideje, ki so napravile najmogočnejši utis celo na kralja Salamona. Prepričan sem bil, da me hoče dobri gospod potegniti, ko vlači v zvezo svetopisemskega kralja Salomona z južnoameriško orbidejo. Prosil sem ga, naj mi pove kaj o orhidejah, o katerih mi je bilo znano samo ime in to, da cvetejo po pragozdovih ter džunglah kot zajedavke na drugih drevesih. Go&pod Graham se je odzval moji prošnji ter razgrnil pred menoj v obširni razlagi vse, kar mu je bilp znanega o tem bajnem cvetu. Pripovedoval je nekako takole: »Ko se je pripravljala kraljica iz Sabe, da poseti kralja Salomona, se je domislila, da zlato za tako modrega vladarja nikakor ni primerno darilo. No stotine nasvetov glede obdarovanja je bilo predloženih od okolice kraljice, a nobeden ji ni bil po godu. Slednjič ji je svetovala priprosta dekla orhideje. Kraljica se je oklenila tega nasveta. Pustila je izkopati drevesa, na katerih so rasle orhideje in je peljala seboj kar celo drevje. Njena karavana je zgledala kakor potujoči gozd. Kralj Salomon je duhal nepopi^no prijetni vonj orhidej in občudoval barvo, ki ie rahla in vendar tako bogata, da je bil modri kralj kar očaran od rajskega cvetja orhidej. Privlačnost orhidej je preživela večtisočlstno dobo. Dragoceno kamenjc iz Salomonovih časov je zakopano po gro-bnicah že davno pozabljenih kraljev, kras orhidcj živi še danes. Cela prcmožcnja izdajajc za orbideje. Eden cvet stane 30 Din ali pa tudi 20.000 Din, kako redck je pač. Iskalci orhidej žrtvujejo celo življenje, da izsledijo le en sam cvet, ki predstavlja posebno redkost. Nabiralci orhidej po džunglalu Južne Amerike, po otokih pod Indijo po Sumatri, Borneo in na Madagaskarju ob Južni Afriki doživijo mnogo več, nego lovci na slone, leve, tigrc in gorile. Orbidej je na tisoče in tisoče vrst. Med iztedne posebnosti prištevajo cvetje, ki sliči malim ptičem in metuljem z razprostrtimi peruti. O južnoameriškem nabiralcu orhidej pripoVedujejo: Nastopilo je deževje. Približal se je Cas, ko bi naj odpotoval, a še ni našel dragocenega in redikega orhidejnega cveta. Indijanec tnu je prinesel zbinko takih. 100 komadov. Med temi je bila tudi orhideja, kaikoršne še ni bil viflel. Vzel jo je v roko, da bi jo natančneje ogledal radi izredne lepote. V mračni svetlobi ki je proflirala skozi goščo ovijalk, so se svetlikale barve Cveta, ikakor bi bile žive. Imel je pred seboj najlepšo orhidejo, kar jih je fcedaj videl. Naenkrat I« je pričelo na listju cveta nekaj gibati. Nabiralec je vrgel čudno gijoajočo se stvar proč in Ikočil na stran. Kar je obdržal v roki, sploh ni bila orhideja, ampak ena najibolj strupenih ka5. Najbolj čudovita lastnost orhideje je ta, da fcna natančno prevzeti obliko drugih rastlin ter fcivali. To spreminjanje cveta ni ničesar drugega Hego naravna samoobramba. Vsaka džungla po Mehiki, Panami, EkvadorJu, Braziliji, Orinoku in Madagaskarju je že zahtevala smrtne žrtve iz vrst strastnih nabiralcev orhidej. Iskalci tega tolikanj redkega cveta imenujejo z največjim spoštovanjem imena pionirJev, onih mož, ki so se odrekli po cela leta civili- zaciji, gledali neprestanim nevarnostim v oči, da bi odkrili nove, še nepoznane vrste orhidej. Iskanje orhidej je vedno združeno z naravnimi nevarnostmi kakor: sovražni domačini, mrzlica, divje zveri, strupene žuželke ter kače. Orhideje rastejo in cvetijo največkrat na vrhu visokih dreves. Kolikokrat nastane za iskalca vprašanje: Ali naj spleza na drevo v pragozdu, ikjer je sigurno gnezdišče ikač? Ako se ne more polastiti cveta s pomočjo lasa, mora drevo podreti z orhidejami in fcačamii vred, kakor je to storila kraljica iz Sabe. Anglež Hamlin je iskal orhideje po otoku Madagaskarju. Zadel je pri tem poslu na posebno težkočo. V pokrajini Moyambassa na omenjenem otoku je vztrajal ondotni kralj na tem, da se mora zvezati Anglež, če hoče ostati tamkaj, s kraljevo rodbino. Hamlin je prevzel čast poglavarja in se je podvrgel obredu, ki je predpisan za sklep krvnega sorodstva s kraljem. Kralj je poslal na lov za orhidejami svojega svaka, zapretil pa je Angležu, ako se bo &vaku kaj pripetilo, bo nosil on odgovornost. Istočasno jeopozoril kralj krvnega brata na jaguarje, ki prežijo po džunglah in so na Madaga&karju posebno krvoločni. Svarilo ni bilo zastonj. Jaguar je mežikal s kraljevim svakom ter si ga je privoščil s kožo in z lasmi vred. Kralj je zvedel o smrtni nesreči. Zapovedal je, da se mora radi nje pokoriti Hamlin. Dal mu je 11 a izbiio: Hočc li, da ga namažejo z oljem in sežgejo na grmadi, ali pa mora prevzeti celo družino od zveri povžitega svaka? Anglež se je odločil za prevzem družine. Fostermann, nemški nabiralec orhidej, je odkril nad 40 vrst. Nekega vcčera se je nahajal v goščavi v Siamu v Indiji. Pred zatonom solnca je še glcdal skozi daljnogled in ,je izsledil krasno orbidejo visoko na drevesu. Bal se je, da bi ne mogel dognati drugo jutro pravega d&bla. Razdelil je celo družbo na dva dela. Eden od spremljcvalcev se jp podal naprej, da bi poiskal taboriščo, Fostermann je ostal pri drcvcsu. Naenkrat mu jc udaril na uho pretresljiv ikrik. On in njegovi ljudje so brzeli na pomoč. Odkrili so sled tigra in ničesar drugcga. Tovariš je zginil. Drugo jutro so prodrli globokcje v pragozd. Tamkaj so našli preostanke tovariša, fcaterega je bil zagrabil tiger, raztrgal ter požrl. Smrtni žrtvi je poskrbel Fostermann za vcdni spomin na ta način, da je imenoval nesrečni cvet »tigrovo orliidcjo«. Ni čudno, če so orhideje med tigri in divjimi glavarji v ceni tako visoko. A tudi tedaj, ako je kedo katero odkril in jo spravil srečno do pi'istanišča, je propcljava cvcta iz pragozda po morju brezplodna. Od 27.000 iz Južnc Amerike na,ladje naloženih orhidej sta prestali prevoz v Evropo samo dve. Od pošiljke v Nemčijo, ki je cbspgala 1000 redkih vrst s Filipinskega in Bonin otočja so vse ovonele. Vzemimo slučaj, da prestoji ikatera prevoz po morju in pride v evropski cvetličnjak, ne cvete pod umetno ustvarjenimi pogoji.« Mcd takim ter sličnim razlaganjem, pojasnjevanjem in pripovedovanjem smo se porivali že dva dni naprpj skozi pragozd ob reki, nc da bi bili srečali kako večjo žival na zemlji, ali odkrili kako sled o človeku. In vendar so nam razlagali domačini v naselbini Cafe in zadnji iskalci dijamantov ob reki Rio das Garcas, da sc nahajajo ne predaleč v tej skrivnostni samoti ljudje. Tretji dan našega pohoda skozi pragozdne tajnc se je razlegalo po zraku neko čudno, oddaljeno, svečano in enakomerno votlo pritrkovanjo, ki se je večkrat pričelo in zo-pet poleglo tekom dopoldneva. Jpzdili in stopall smo eden za drngim, ko smo šlišali prvič ta ropot. Naši gonjači so obstali z obrazi, spačenimi od groze, tcr jeli nepre-< mično in molče prisluškovati, kot da bi se bili spremenili v bronaste kipe. »Kaj je to?« sem vprašal. DalK